SKUPINA ZA NOVE EKONOMIJE

~ POBUDNIK:

Matej K.

~ NAMEN:

Če ekonomija pomeni zadovoljevanje potreb, potem se moramo vprašati, kako naj mesto zadovolji potrebe svojih prebivalcev. Socialne razlike v Ljubljani se večajo, mladina ne vidi dostojne prihodnosti, še posebej, ko gledajo nedostojno ravnanje s starejšimi v mestu. Stanovanja se dražijo, službe so vprašljive in stroški bivanja v splošnem rastejo. Namen skupine je pokazati, da korporacije, ki škodujejo skupnostim in ohranjajo neenakost ter revščino, niso edina možnost razvoja. Misliti je potrebno ekonomske alternative, ki bi delovale za vse prebivalke in prebivalce Ljubljane, na podlagi sodelovanja (zadružništva), socialne in rasne pravičnosti ter ekološke trajnosti. Prizadevati si moramo za trajne, preobrazbene spremembe s podpiranjem sodelovalnega razvoja, ki ga nadzira skupnost.

~ ZAPISNIK:

Kako misliti o ekonomiji zunaj samo denarja, vabljenja investitorjev (torej gentrifikaciji) in razporejanja javnih financ, česar primer so trenutne začetne oblike kozmetičnih participativnih proračunov. Seveda jih gre pozdravljati, prav tako kot mestne servise v javni lasti (energetika, komunala in LPP). Ampak zakaj mesto ne ustvarja služb, ki bi zadovoljevale še katere temeljne mestne potrebe, ne pa da igrajo na ekonomijo želja turizma in zabave? Morda bi bilo smiselno začeti govoriti o pomestenju še katerih segmentov ekonomije. Gradbeništvo in kmetijstvo so sigurno izmed bolj osnovnih dejavnosti vsake človeške skupnosti. Kakšen politično-družbeni način bi moralo živeti mesto, da bi proces teh dejavnosti bil skupnosten in produkt skupen, javen?

A ponavadi se zatakne pri vodenju javnih podjetij, saj je tranzicijska izkušnja javnih podjetij, vodenih po privatni logiki dobička ta podjetja pokončala ali pa... sprivatizirala. Zato se moramo prevprašati o nadzoru javnih podjetij. Ali ima mesto, ki je vodeno kot privatni biznis, četudi v "javnem interesu", na primer sploh lahko delavsko soupravljanje? Ideja "Odprtega magistrata" in opolnomočene četrtne skupnosti gredo z roko v roki z javnimi, demokratičnimi, zadružnimi ekonomijami. In tudi če država ne zmore, ali je mesto lahko garant za delavske pravice?

V trenutnem hiper-financializiranem svetu, pol-periferna pozicija v kateri smo narekuje odtekanje vrednosti iz lokalnih okolij. Moramo začeti govoriti o vzporednih trgih, ki lahko ohranjajo neko lastno vrednost. Obenem Ljubljana kot prestolnica mora tudi pazit, da ne krade cvetove drugim mestom v državi. Moramo začeti govorit o avtonomiji mest in njihovi ekonomski podstati - relativni avtarkiji. Lastninska razmerja so vedno predstavljala vogelni kamen vsaki ekonomiji, zatorej jih moramo preizprašati, če hočemo misliti pravično ekonomijo. Potrebno se je poglobiti v vprašanje vrednosti. Vrednosti dela, nesmiselnih služb, ki jih kapitalistično mesto producira in razvrednotenje človeškega potenciala in mnogoterosti, ki je vidno na prevečih ulicah tega mesta.

Poznamo uspešne primere javnih in zadružnih gospodarskih združenj kot sta pokrajina Rojava v Siriji in kooperativa Mondragon iz Španije, ki že od leta 1956 deluje kot zveza 257 delavskih zadrug s sedežem v Baskiji v Španiji in zaposluje več kot 81.500 ljudi. Zveza zadrug Mondragon deluje po načelih medsebojnega sodelovanja, zavezanosti k družbeni odgovornosti in preobrazbi družbe ter demokratične organizacije vodenja podjetja. Poleg zadružništva predlagamo uvedbo “pristnega” participativnega proračuna z udeležbo meščank in meščanov, pri katerem so prebivalci vključeni v postopek odločanja o porabi javnega denarja. Pri takem postopku prebivalci dobijo vlogo pri nadzoru in spremljanju postopka po dodelitvi proračuna.

~ SKLEPI:

V skupini verjamemo, da je možen svet, v katerem vsi ljudje živijo v varnih, zdravih, uspešnih skupnostih in da so za dosego tega potrebne temeljne spremembe. Namen naše skupine je, da se učimo na svetovnih primerih dobrih praks družbeno organiziranih gospodarskih organizacij in to znanje prenašamo v lokalno okolje. Zato bomo ustanovili listo, kjer bomo lahko poglobili razmišljanja o zadružnem in kolektivnem gospodarstvu ter raziskali možnosti, kako bi lahko pridobili sredstva za začetek prototipiranja zadružnega gospodarstva na nivoju četrtnih skupnosti v Ljubljani.