Dejanja

Komunike

IZJAVA DNE 31.3.2021: ZAKAJ NE SMEMO POZABITI NA NASILNI PREVZEM AVTONOMNE TOVARNE ROG?


Pred nekaj tedni smo od MOLa zahtevali odgovore glede nasilnega prevzema Avtonomne tovarne Rog, ki jih kljub nadaljnjemu javnemu dopisovanju med županom oz. uradom župana in Arnetom Vehovarjem nismo dobili. AT Rog poleg tega odpira širša vprašanja upravljanja z mestom in javnim dobrim.

Naj ponovimo, da nasilnega prevzema ne smemo pozabiti, iz zelo jasnega razloga: ker gre za samovoljno udejanjanje interesa oblasti z represivnim aparatom (varnostnimi službami in policijo). Ne smemo dopustiti, da se nasilno uveljavljanje samovoljnih odločitev oblasti na katerikoli ravni udejanjanja z nasiljem in še manj, da se take prakse normalizirajo, še zlasti v trenutnem političnem ozračju. Pri tem vztrajamo.

Razlaga, da je dejanje nasilnega vstopa in rušenja pravno utemeljeno s tem, da sodišče ni priznalo posesti uporabnikom je skrajno zavajajoča: MOL je očitno načrtovano takoj pričel z rušenjem in razbijanjem oken prav zato, da prostorov, v katere bi se bilo mogoče vrniti ni več v takem stanju, kot so bili. S tem je MOL aktivno onemogočil priznanje posesti. Da Rog ni bil prazen, je tudi vsem jasno, saj so varnostniki vrgli ljudi na cesto, v Rogu so bile domače živali in stvari v lasti uporabnic in uporabnikov. Še vedno ni bil javno predstavljen noben dokument, ki bi pooblaščal mesto za začetek rušenja. Da je mesto lastnik, ni dovolj, saj to ni privatna, ampak javna lastnina. Zato je jasno, da hoče PR MOL predstaviti rušenje AT Rog kot javno sprejemljivo z reduciranjem AT Rog na kup smeti. Kot so potrdila tudi številna pisma podpore, je bil AT Rog v 15 letih svojega delovanja pomemben prostor družbenega in umetniškega samoorganiziranja, od koder so izšla družbena gibanja kot so Nevidni delavci sveta, izbrisani, Bojza, Protirasistična fronta in umetniške skupine …...

Ne, stvari lastniki in lastnice niso dobili nazaj v 80% kot navaja predstavnica županove pisarne. Na dvorišču vidne razmetane knjige, dokumentacija, gramofoni, pohištvo, izginula oprema za umetniške dejavnosti, peči, projektorji, računalniki, umetnine- to niso smeti in teh stvari ni bilo na seznamih. Uničeno je bilo tudi prostovoljno delo vloženo v urejanje prostorov za umetniške in socialne dejavnosti. Nadomestne prostore brez razpisa smo zahtevali zato, ker so skupine čez noč ostale na cesti brez možnosti za nadaljevanje svojih aktivnosti. Če ti mesto zruši prostor, mora zagotoviti druge prostore.

Koliko prostorov MOL je praznih? Kje naj vadi cirkuška skupina? Kje naj še neuveljavljeni umetniki in umetnice ustvarjajo? Kje naj se kuhajo kosila za ljudi, ki so ostali brez vsega? Kje naj se družbeno organiziramo? Kje naj se družimo, na da bi morali plačati? Kje naj si samonikle skupine same urejajo prostore in načrtujejo dejavnosti, ne da bi se podrejale projektni logiki? Morda pa je prav v teme poanta, da nobena oblast noče samoorganiziranega prebivalstva, ki ga je težko nadzorovati?

AT Rog je le en v vrsti simptomov samovoljnega in netransparentnega ravnanja oblasti pri upravljanju z mestom. Še vedno zahtevamo javno razgrnitev načrtov za prenovo Roga . Zahtevamo tudi javno razpravo o načrtovanih vsebinah.

Netransparentno in samovoljno ravnanje mestnih oblasti se kaže tudi drugod, na primer pri projektu NUKa in Akademskem kolegiju. S tem se odpirajo širša vprašanja upravljanja z mestnim prostorom. Ja, potrebujemo komunalo in kolesarske steze, a potrebujemo tudi skupnostne prostore v mestu. Potrebne so tudi pridobitvene dejavnosti in investicije, a zahtevamo soodločanje pri upravljanju z mestom. Prav zato odpiramo platformo, namenjeno tako predstavitvi različnih pomenov in refleksiji Roga ter nadaljevanja dela samoniklih skupin, predvsem pa bomo spodbudili ponovni razmislek o prostorskih in socialnih politikah mesta.