Ogled vira 2. Javna tribuna Ljubljane, 14.10.2021, Ploščad pred OŠ Vira Kreigherja

2. Javna tribuna Ljubljana - Čigava last je mesto?

Program:

16:00
Andrej Hrausky, dr. Peter Krečič in dr. Damjan Prelovšek - vodeno predavanje treh arhitektov in poznavalcev Plečnikovega dela o Plečnikovem stadionu

17:00
2. Javna tribuna Ljubljane pri Plečnikovem stadionu, pred OŠ Vita Kraigherja

19.30
Dogodku bo sledilo druženje in povezovanje
-----------------
Vse več ljudi v Ljubljani ne more dobro živeti. Soočeni smo z neznosnimi najemninami, z razprodajo skupnega premoženja, z divjo pozidavo, tudi zelenih pasov, in s slabo kakovostjo zraka. Očitno je trenutni model "razvoja" Ljubljane zašel v slepo ulico ali pa poti za dobro vseh nikoli ni iskal. Kako smo prišli do te točke? V kakšnem političnem sistemu se nahajamo, da nam je končna beseda o tem, v kakšnem mestu živimo, vsakodnevno odvzeta? Soodločanje prebivalk in prebivalcev je po volitvah omejeno na individualne pogovore z županom in predloge. Ljudske pobude so že v kali onemogočene in skoraj neizvedljive.
Z 2. Javno tribuno nadaljujemo javno in odprto debato o današnji in jutrišnji Ljubljani. Če želimo, da se v Ljubljani kaj spremeni na bolje, se moramo prebivalke in prebivalci spoznati, se povezati in začeti soodločati o mestu. Kako lahko prebivalci posežemo v mestno soupravljanje? Kateri načini vključevanja v procese odločanja so nam na voljo in katere bomo morali še iznajti? Čigava last je mesto?
Na ta vprašanja bomo odgovarjali v dialogu s tremi iniciativami, s katerimi se bomo pogovarjali o tem, čigava "lastnina" je kulturna dediščina, o načrtovanju skupnega prostora Ljubljane v času njegovega nebrzdanega, nepremišljenega in nestrokovnega spreminjanja ter o demokratičnem soodločanju o skupnem premoženju. Svoje izkušnje bodo delili predstavniki iniciativ, uspehi katerih so v Ljubljani in širše svojevrsten zgled sodelujočih in aktivnih meščank in meščanov:
~ 𝗰𝗶𝘃𝗶𝗹𝗻𝗮 𝗶𝗻𝗶𝗰𝗶𝗮𝘁𝗶𝘃𝗮 𝘇𝗮 𝗼𝗵𝗿𝗮𝗻𝗶𝘁𝗲𝘃 𝗣𝗹𝗲𝗰̌𝗻𝗶𝗸𝗼𝘃𝗲𝗴𝗮 𝘀𝘁𝗮𝗱𝗶𝗼𝗻𝗮 𝘃 𝗶𝘇𝘃𝗶𝗿𝗻𝗶 𝗼𝗯𝗹𝗶𝗸𝗶 bo predstavila svoje izkušnje več kot desetletnega kljubovanja MOL in projektu Bežigrajski športni park,
~ 𝗰𝗶𝘃𝗶𝗹𝗻𝗮 𝗶𝗻𝗶𝗰𝗶𝗮𝘁𝗶𝘃𝗮 𝗥𝗼𝘇̌𝗻𝗮 𝗱𝗼𝗹𝗶𝗻𝗮 bo predstavila primer prve uspešne tožbe Občinskega prostorskega načrta (OPN) MOL, ki je prispevala k omilitvi nadaljnje prostorske in okoljske degradacije soseske,
~ 𝗢𝗿𝗴𝗮𝗻𝗶𝘇𝗮𝗰𝗶𝗷𝗮 𝘇𝗮 𝗽𝗮𝗿𝘁𝗶𝗰𝗶𝗽𝗮𝘁𝗼𝗿𝗻𝗼 𝗱𝗿𝘂𝘇̌𝗯𝗼 bo predstavila svoje sodelovanje oziroma svetovanje pri snovanju oziroma izvedbi participativnega proračuna v Mariboru, Komnu, Logatcu, Ajdovščini, Postojni, Ptuju, Kopru, Renčah-Vogrskem, Šentilju, Rušah, Lovrencu na Pohorju in Novi Gorici.
Če hočemo graditi mesto, v katerem so stališča in hotenja prebivalcev slišana in upoštevana, moramo meriti preko sprememb javnih politik oziroma pošiljanja »boljših« ljudi v obstoječe institucije. Potrebno je spremeniti način, kako nastaja politika oziroma kaj je, in jo vrniti mestu.
Ljubljana smo skupaj!

13:20, 14. oktober 2021 (CEST)13:20, 14. oktober 2021 (CEST)13:20, 14. oktober 2021 (CEST)13:20, 14. oktober 2021 (CEST)13:20, 14. oktober 2021 (CEST)13:20, 14. oktober 2021 (CEST)13:20, 14. oktober 2021 (CEST)13:20, 14. oktober 2021 (CEST)13:20, 14. oktober 2021 (CEST)[[Uporabnik:Vatroslav|Vatroslav]] ([[Uporabniški pogovor:Vatroslav|pogovor]])

𝗟𝗝𝗨𝗕𝗟𝗝𝗔𝗡𝗔 𝗢𝗗𝗣𝗥𝗧𝗢 𝗠𝗘𝗦𝗧𝗢 (𝗟𝗢𝗠)
LOM je platforma, posvečena pobudam, razpravam in akcijam za uresničevanje ideje odprtega mesta. Vzpostavljamo jo prebivalci in prebivalke Ljubljane, samonikle skupine, strokovnjaki in strokovnjakinje, ki nam ni vseeno za skupno prihodnost v mestu.
Želimo živeti v Ljubljani, odprtem mestu. Želimo živeti v solidarni, demokratični in ustvarjalni skupnosti. Mesto naj znova postane mesto vseh nas!
Ideja odprtega mesta pomeni vključujočo, participativno politiko upravljanja in načrtovanja mestnega prostora. Prizadeva si torej za razvidnost tistega, kar je bilo in je nezamenljivo ljubljansko, kakor tudi za lokalni prispevek k zdravljenju bolezni globalnega ekosistema in stisk, ki jih povzročata nebrzdano potrošništvo in profiterstvo.
Platforma raziskuje možnosti, kako preseči obstoječe prakse državne in mestne institucionalne politike, ki profit postavljajo pred potrebe posameznikov in skupnosti, privatne interese pred skupno dobro, kratkoročne, brezperspektivne ukrepe pa pred trajnostne rešitve. Problemi, ki nas zadevajo, so prepomembni, da bi njihovo reševanje prepustili političnim in ekonomskim elitam.
Javna tribuna Ljubljane:
- je platforma, kjer se lahko spoznamo in povežemo med sabo,
- je prostor za razmislek o novih idejah in alternativah ter o tem, v kakšnem mestu želimo živeti,
- deluje kot protiutež mestni politiki in je njen korektiv, predvsem kadar je treba iskati razmerje med ohranjanjem obstoječega ter snovanjem in grajenjem novega.
Eden od rezultatov tribune bo tudi manifest, ki pa se bo sproti spreminjal in dopolnjeval z našimi prispevki. Naše skupne ideje pa moramo tudi približevati realnosti.