SKUPINA ZA ŽENSKO KOALICIJO

~ POBUDNICE:

Nika G., Anja L. in Saša H.

~ NAMEN:

Največ skrbstvenega dela se še vedno opravi neplačano znotraj gospodinjstva, formalno skrbstveno delo pa je pogosto podplačano. Čeprav je skrb za ohranjanje in reprodukcijo življenja neobhodna, je prepogosto nevidna in povsem razvrednotena. Breme skrbi nosijo v največji meri ženske, kar pomembno prispeva k neenakostim med spoloma.

~ ZAPISNIK:

"Mesto, ki skrbi" mora biti zmožno ponuditi prostore, ki bodo podpirali vse, ki skrb potrebujejo, kot tudi tiste, ki skrb zagotavljajo. Kako svojo četrt živi starejša gospa, kako mama samohranilka, kako fant s fizično oviro, itd.? Mestna infrastruktura in mestne politike lahko pripomorejo k razbremenitvi skrbstvenih delavk, bolj enakomerno razporejeni in manj utrujajoči skrbi in omogočajo bolj kolektivno družbeno reprodukcijo. Skrbi nikakor ne bi smeli prepustiti neoliberalni logiki, ki lahko ponudi le tržne odgovore, ki si jih lahko privoščijo samo bogati, tako da plačajo storitve podplačanih delavk.

Z ozirom na naraščajoče potrebe po dolgotrajni oskrbi starejših, večanje enočlanskih gospodinjstev, oddaljenost družinskih članov in trend dezinstitucionalizacije, se je potrebno spraševati, kako ustvarjati nove načine, kako biti in delovati skupaj, pa tudi kako skrbeti drug za drugega? Kako bomo zagotavljali oskrbo v skupnosti, kakšne privatne, skupnostne in javne prostore potrebujemo v mestu, da bodo starejši in drugi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, lahko dostojno živeli, kako naj bo skrb organizirana in financirana? Naloga, ki bi jo med drugim tudi moralo imeti feministično mesto, je preizpraševanje razmejitev med javnim in privatnim. Potrebujemo veliko več javnih in skupnostnih zunanjih in notranjih prostorov, ki bi dajali prostorske pogoje za srečevanje, samoorganizacijo, politično akcijo in za izvajanje skrbi za skupnost, katere del smo. V Trstu na primer deluje organizacija integrirane oskrbe v skupnosti v mikro območjih ('Habitat Microaree'): gre za poseben podsistem medgeneracijskega socialnega in zdravstvenega varstva. Več o projektu tukaj: https://transform-integratedcommunitycare.com/casestudy/habitat-microaree-a-caring-city/

V povezavi s feminizmom bi bilo smiselno zavzeti intersekcionalni pristop, ki skuša razumeti in upoštevati strukturno diskriminacijo kot rezultat kompleksnih okoliščin izključevanja (na podlagi ne le spola, ampak tudi razreda, rase, kulture, plačanega in neplačanega dela, v katerega smo vpeti, spolne usmerjenosti, starosti, oviranost itd.), ki jih je potrebno obravnavati skupaj in ne ločeno, saj so vzajemno soodvisne in po naravi presečne. Tako so privilegiji, ki jih uživamo, in diskriminacija, s katero se soočamo, produkt naše edinstvene pozicioniranosti v družbi, ki jo določajo te družbene okoliščine. Biti izobraženka iz srednjega razreda seveda ni enako kot biti priseljenka iz Albanije, itd.

~ SKLEPI:

Skupina predlaga, da feminizem (skupaj z okoljem) postane presečna tema "Manifesta za odprto mesto". Intersekcionalni pristop bi moral postati izhodišče pri vseh diskusijah, razvoju politik, sprejemanju ukrepov, programov in proračuna, da bi odseval realnost raznolikosti ljudi, ki mesto naseljujejo, in naslovil družbeno nepravičnosti. Iskati bo torej potrebno načine, kako videti skrito, izumljati nove načine vključevanja, razumeti potrebe različnih družbenih skupin, prepoznati moč, ki jo ljudje imajo kot eksperti iz izkušnje, da soodločajo o mestu in vzpostavljati prostore, ki bodo odgovarjali na potrebe vseh meščank in meščanov. Brez feministične perspektive bo mesto še naprej le odsevalo neenakosti, namesto da bi jih postavljajo pod vprašaj.