Magnetogramski zapisi v enem dokumentu od 2018-

Številka: 90000-21/2018-13 Datum: 27. 12. 2018

MAGNETOGRAMSKI ZAPIS PO ZVOČNEM POSNETKU 1. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA,

ki je potekala v ponedeljek, 17. decembra 2018 s pričetkom ob 15.30 uri, v Veliki sejni dvorani Mestne hiše, na Mestnem trgu 1, v Ljubljani.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Lep dober dan vsem! Dovolite mi, da vse lepo pozdravim. Čestitam k izvolitvi za članice in člane Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana in za župana Mestne občine Ljubljana. Lepo pozdravljam tudi predsednico in člane Volilne komisije Mestne občine Ljubljana, ki so tudi navzoči na današnji seji. Vse navzoče prosim, kot je že navada in kot župan tudi stori, da izključijo telefone, da nas ne bojo motili. Dnevni red predpisuje župan na podlagi 52. člena Statuta Mestne občine Ljubljana in 9. člena Poslovnika Mestne občine Ljubljana in na tej podlagi je bila tudi sklicana 1. seja na novo izvoljenega Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana. Naj pojasnim, da ne bo potem nepotrebnih razprav, dnevni red je po našem poslovniku trden, se pravi je napisan v poslovniku, se ne spreminja. Se ne potrjuje in se ne dopolnjuje. Da preberem ta dnevni red, ki se ga dobili z gradivom, in sicer, kot 1. točka, ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih svetnikov, na podlagi vaših podpisov, ki ste jih dali pri vstopu v dvorano. Točka 2a) je Poročilo Volilne komisije Mestne občine Ljubljana o izidu rednih volitev svetnikov v Mestni svet Mestne občine Ljubljana, dne 18.11. 2018 in pod b) Poročilo Volilne komisije Mestne občine Ljubljana, o izidu rednih volitev za župana Mestne občine Ljubljana, prav tako z dne 18.11.2018. Pod točko 3 imamo imenovanje Komisije za potrditev mandatov, članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitev župana. Točka 4, Poročilo komisije za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana, potrditev mandatov svetnikov in ugotovitev o izvolitvi župana. Pod 5. točko, imenovanje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter pod 6. točko slovesna prisega župana in njegov pozdravni govor. Še enkrat povem, da se o dnevnem redu ne razpravlja in ne odloča, zato prehajamo na 1. točko dnevnega reda.

AD 1. UGOTOVITEV ŠTEVILA NAVZOČIH NOVOIZVOLJENIH SVETNIKOV To je ugotovitev števila navzočih na novo izvoljenih svetnikov in bi vas pa sedaj, ja, prosil, prosil za ugotavljanje navzočnosti, in sicer tisti, ki ste novi, pritisnete na tipko N, da ugotovimo, koliko nas je navzočih.

Ugotavljamo navzočnost. Navzočih je rekordnih 45 svetnic in svetnikov.

Hvala lepa. Prehajamo na naslednjo, to je 2. točko dnevnega reda. In sicer je to Poročilo Volilne komisije, to je a) točka, Mestne občine Ljubljana o izidu rednih volitev svetnikov v Mestni svet Mestne občine Ljubljana, z dne 18.11.2018 in pod b) Poročilo te iste volilne komisije o izidu volitev župana na že prej omenjeni dan.

AD 2. A) POROČILO VOLILNE KOMISIJE MESTNE OBČINE LJUBLJANA O IZIDU REDNIH VOLITEV SVETNIKOV V MESTNI SVET MESTNE OBČINE LJUBLJANA DNE 18. 11. 2018 B) POROČILO VOLILNE KOMISIJE MESTNE OBČINE LJUBLJANA O IZIDU REDNIH VOLITEV ZA ŽUPANA MESTNE OBČINE LJUBLJANA DNE 18. 11. 2018

Gradivo o tej točki ste prejeli s sklicem seje. Gremo najprej na točko 2 a). A) POROČILO VOLILNE KOMISIJE MESTNE OBČINE LJUBLJANA O IZIDU REDNIH VOLITEV SVETNIKOV V MESTNI SVET MESTNE OBČINE LJUBLJANA DNE 18. 11. 2018 To je ugotovitev, Poročilo komisije, Volilne komisije Mestne občine Ljubljana o izidu rednih volitev svetnikov v Mestni svet Mestne občine Ljubljana in prosim predsednico volilne komisije Mestne občine Ljubljana, gospo Bredo Razdevšek, da poda poročilo o izidu rednih volitev. Ko uporabljamo izraz svetnikov, seveda govorimo o svetnicah, ne, da bo jasno.

GOSPA BREDA RAZDEVŠEK Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsedujoči, spoštovane mestne svetnice in svetniki, župan, gospod Zoran Janković, ostali navzoči, lepo pozdravljeni. Volilna komisija Mestne občine Ljubljana je na 32. seji, ki je bila 23.11.2018, sprejela Poročilo o izidu rednih volitev svetnikov v Mestni svet Mestne občine Ljubljana. Na volitvah, dne 18.11.2018, je imelo pravico voliti 45 svetnikov mestnega sveta, ki se volijo na podlagi splošne volilne pravice. Od 227 tisoč 473 volivcev, jih je bilo 227 tisoč 469 volivcev vpisanih v volilne imenike, 4 pa so glasovali s potrdilom. Na podlagi splošne volilne pravilne pravice, je glasovalo skupaj 102 tisoč 593 volivcev ali 45,10 procentov volivcev, ki so imeli pravico voliti. Oddanih je bilo 102 tisoč 593 glasovnic, neveljavnih je bilo 2 tisoč 311 glasovnic, ker so bile bodisi prazne, bodisi volja volivcev ni bila jasno izražena. Veljavnih glasovnic je bil 100 tisoč 209. Glede na to, da nihče od kandidatov ni dobil zadostnega števila preferenčnih glasov za dodelitev mandata na podlagi preferenčnih glasov, se v skladu z 18. členom Zakona o lokalnih volitvah mandati dodelijo kandidatom po vrstnem na listah, ki so navedene po vrstnem redu glede na število dodeljenih glasov. Volilna komisija Mestne občine Ljubljana je v skladu z 90. členom Zakona o lokalnih volitvah ugotovila, da so bili v Mestni svet Mestne občine Ljubljana izvoljeni naslednji svetniki po listah. Lista Zorana Jankovića, gospod Zoran Janković, gospa Tjaša Ficko, gospod profesor Janez Koželj, gospa Jelka Žekar, gospod Aleš Čerin, gospa doktor Marta Bon, gospod Dejan Crnek, gospa primarij Dunja Piškur Kosmač, gospod Marjan Sedmak, gospa Julijana Žibert, gospod Tomaž Kavčič, gospa Stanislava Marija Ferenčak Marin, gospod Anže Miklavec, gospa Frančiška Trobec, gospod Anton Podobnik, gospa magistra Mojca Lozej, gospod Iztok Kordiš, gospa Nada Verbič, gospod Danilo Šarič, gospa Brina Antauer, gospod Daniel Avdagič, gospa Emilija Mitrovič Miloš in gospod Anton Kastelic. Slovenska demokratska stranka, SDS, gospod doktor Anže Logar, gospa Mojca Škrinjar, gospod doktor Zvone Čadež, gospa Ksenija Sever, gospod Igor Horvat, gospa Ana Zagožen, gospod Uroš Minodraž, gospa Ida Medved, gospod Gregor Slabe in gospa Maruša Babnik. Levica, gospod Milan Jakopovič, gospa Asta Vrečko, gospod Grega Ciglar in gospa Urša Honzak. Socialni demokrati, SD, gospod Marko Koprivec, gospa Martina Vuk. Nova Slovenija – Krščanski demokrati, gospa Mojca Sojar in gospod Jožef Horvat. Stranka Mira Cerarja, SMC, gospod doktor Dragan Matić, Stranka Alenke Bratušek, gospa Maša Kociper, Lista Marjana Šarca, gospa magistra Katja Damij in Lista kolesarjev in peščev, gospod Janez Stariha. Volilna komisija Mestne občine Ljubljana je prejela pritožbo kandidata Viljema Kovačiča, pritožba je bila vložena 21.11. 2018, kar je pomenilo, da je bila pritožba v delu, ki ga je Volilna komisija Mestne občine Ljubljana presojala kot ugovor zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora iz 98. člena ZLV vložena kot prepozna in je bila zato zavržena. V drugem delu, ki ga je Volilna komisija Mestne občine Ljubljana obravnavala kot pritožbo, po 100. členu ZLV glede potrditve mandatov, pa je prav tako zavrgla zaradi preuranjenosti, saj Volilna komisija Mestne občine Ljubljana do prejema pritožbe, še ni sestavila poročila o izidu volitev. Volilna komisija Mestne občine Ljubljana je prejela tudi pritožbo Inga Falka Pascha Wallersberga. Pritožba je bila vložena dne 23.11. 2018, kar je pomenilo, da je bila prav tako pritožba v delu, ki ga je Volilna komisija Mestne občine Ljubljane presojala kot ugovor zaradi nepravilnosti volilnega odbora iz 98. člena ZLV vložena kot prepozno in jo je volilna komisija zavrgla. V drugem delu, ki ga je Volilna komisija obravnavala kot pritožbo po 100. členu ZLV, glede potrditve mandatov, pa jo je prav tako zavrgla zaradi preuranjenosti, saj Volilna komisija Mestne občina Ljubljana do prejema pritožbe še ni sestavila poročila o izidu volitev. Volilna komisija Mestne občine Ljubljana je na 34. seji obravnavala pritožbo Viljema Kovačiča, z dne 29. 11. 2018 in pritožbo Inga Falka Pascha Wallersberga, z dne 4.12.2018, ki jo je dopolnil 5.12.2018, katera sta se tokrat pritožila na Mestni svet Mestne občine Ljubljana in sprejela mnenje katerega bo posredovala Komisiji za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitve za izvolitev župana. Poročilo o izidu volitev se je poslalo tako županu Mestne občine Ljubljana, kot tudi Državni volilni komisiji ter predstavnikom list kandidatov za Mestni svet Mestne občine Ljubljana. Mestna Volilna komisija predlaga, da se sprejme predlagani sklep, da se je mestni svet seznanil s Poročilom Volilne komisije Mestne občine Ljubljana. Hvala.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Gospa Razdevšek hvala lepa. Odpiram razpravo o poročilu volilne komisije o izvolitvah svetnic in svetnikov ter župana. Štejem po tihem do pet. Razprave ni, zaključujem razpravo in ugotavljam, da je ta končana ter prehajamo k glasovanju o podanih poročilih.

In sicer spet najprej prosim za na, glasujemo, oprostite, GLASUJEMO PA O SKLEPU, PREDLOGU SKELPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana se je seznanil s Poročilom Volilne komisije Mestne občine Ljubljana o izidu volitev svetnikov v Mestni svet Mestne občine Ljubljana, z dne 18.11.2018.

Ugotavljam navzočnost. Navzočih je 45 svetnikov.

Prehajamo h glasovanju. In sicer, kdor je proti, bo pritisnil tipko P, kdor je za bo pritisnil tipko Z. Prosim glasujemo. Glasovanje je končano. ZA je glasovalo 45 svetnikov. PROTI 0. Sklep je sprejet. Hvala lepa.

Prehajamo sedaj še na 2.b) točko dnevnega reda. Poročilo Volilne komisije mestne občine Ljubljana o izidu rednih volitev za župana Mestne občine Ljubljana z dne 18. 11. 2018

B) POROČILO VOLILNE KOMISIJE MESTNE OBČINE LJUBLJANA O IZIDU REDNIH VOLITEV ZA ŽUPANA MESTNE OBČINE LJUBLJANA DNE 18. 11. 2018 Zdaj bi pa jaz moral prosit še enkrat predsednico Volilne komisije, da, gospo Razdevšek, gospo Bredo Razdevšek, da poroča o rezultatih županskih volitev, kot na kratko rečemo. Hvala.

GOSPA BREDA RAZDEVŠEK Hvala lepa, še enkrat za besedo. Volilna komisija Mestne občine Ljubljana je prav tako na seji, na svoji 32. seji, ki je bila dne 23.11.2018, sprejela poročilo izidov rednih volitev župana Mestne občine Ljubljana. Na volitvah den 18.11.2018 je imelo pravico voliti župana 227 tisoč 473 volivcev, pri čemer je bilo 227 tisoč 469 volivcev vpisanih v volilne imenike, 4 pa so glasovali s potrdilom. Na podlagi splošne volilne pravice je glasovalo skupaj 102 tisoč 593 volivcev, ali 45,10 procenta volivcev, ki so imeli pravico voliti. Oddanih je bilo 102 tisoč 526 glasovnic, neveljavnih je bilo tisoč 234 glasovnic, ker so bile prazne, ali pa volje volivcev ni bila jasno izražena. Veljavnih glasovnic je bilo 101 tisoč 292. Posamezni kandidati so prejeli naslednje število glasov. In sicer, kandidat, gospod Zoran Janković, 61 tisoč 236 glasov oziroma 60,45 procenta glasov. Gospod doktor Anže Logar, 29 tisoč 879 glasov, oziroma 29,50 procenta glasov. Gospod Milan Jakopovič 3 tisoč 974 glasov oziroma 3,92 procenta, gospod doktor Dragan Matić tisoč 587 glasov oziroma 1,57 procenta. Gospod Tomaž Ogrin tisoč 493 glasov oziroma 1,47 procenta. Gospod Marko Koprivc tisoč 206 glasov oziroma 1,19 procenta. Gospod Smiljan Mekicar tisoč 93 glasov oziroma 1,08 procenta. Gospod Mihael Rihar 301 glas oziroma 0,30 procenta. Gospod Matjaž Bidovec 284 glasov, kar pomeni 0,28 procenta in gospod Jožef Jarh 239 glasov oziroma 0,24 procenta. Kot sem povedala že pri prejšnji točki, je volilna komisija prav tako prejela pritožbi kandidata Viljema Kovačiča in Inga Falka Pascha Wallersberga tudi za volitve za župana ter ju je že iz prej navedenih razlogov zavrgla. Mestna volilna komisija je v skladu s 107. členom Zakona o lokalnih volitvah ugotovila, da je za župana Mestne občine Ljubljana izvoljen gospod Zoran Janković, ki je na glasovanju 18.11.2018 prejel večino veljavnih glasov volivcev, ki so glasovali. Poročilo o izidu volitev se je poslalo tako županu Mestne občine Ljubljana kot tudi Državni volilni komisiji ter predstavnikom list kandidatov za župana. Mestna volilna komisija tako predlaga, da se sprejme Poročilo Volilne komisije Mestne občine Ljubljana. Hvala lepa.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Gospa Razdevšek, hvala lepa. Odpiram razpravo in štejem po tihem do pet. Ugotavljam, da razprave ni. In prehajamo k glasovanju.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA, ki se glasi: Mestni svet Mestne občine Ljubljana se je seznanil s Poročilom Volilne komisije Mestne občine Ljubljana o izidu rednih volitev za župana Mestne občine Ljubljana, z dne 18.11.2018.

Ugotavljam navzočnost, tipka N. 45.

Prehajamo k glasovanju. Proti je P, za je Z. Glasujemo. Glasovanje je končano. ZA je glasovalo 45 svetnikov. PROTI 0. Sklep je sprejet. Zdaj pa točka 3.

AD 3. IMENOVANJE KOMISIJE ZA POTRDITEV MANDATOV ČLANOV MESTNEGA SVETA IN UGOTOVITEV IZVOLITVE ŽUPANA Za pojasnilo. V skladu z 12. členom Poslovnika Mestnega sveta, svet izmed navzočih svetnikov imenuje predsednika in 2 člana Komisije za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana. Predsednika in člana komisije predlaga predsedujoči, lahko pa tudi vsak svetnik. Svet, svet, glasuje najprej o predlogu predsedujočega, če ta ni izglasovan, pa o predlogih svetnikov po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani predsednik in člana komisije. Moj predlog je, predlagam, da se v Komisijo za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana imenujejo, Francka Trobec, kot predsednica, doktor Asta Vrečko kot članica in gospa Ksenija Sever kot članica. Predlagam, da razpravljamo najprej o mojem predlogu in glasujemo o njem, če ta ne bo sprejet pa nadaljujemo z zbiranjem predlogov svetnikov. Odpiram razpravo in štejem po tihem do pet. Ne vidim prijav, ugotavljam, da razprave ni.

Zato prehajamo k glasovanju in na glasovanje dajem NASLEDNJI PREDLOG SKLEPA: V Komisijo za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana se imenujejo gospa Francka Trobec kot predsednica ter gospa Ksenija Vreč, doktor Asta Vrečko in gospa Ksenija Sever kot članici.

Ugotavljamo navzočnost. Navzočih je še vedno 45 svetnikov.

Prehajamo k glasovanju, kdo je za, kdo je proti. Za je Z, proti je P. Ne bom več ponavljal tega. Glasovanje je končano. Rezultat je : 45 svetnikov je glasovalo ZA, PROTI 0. Sklep je sprejet. Dobro. Prehajamo na točko 4 dnevnega reda. In sicer je to Poročilo Komisije za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana, potrditev mandatov svetnikov in ugotovitev o izvolitvi župana.

AD 4. POROČILO KOMISIJE ZA POTRDITEV MANDATOV ČLANOV MESTNEGA SVETA IN UGOTOVITEV IZVOLITVE ŽUPANA, POTRDITEV MANDATOV SVETNIKOV IN UGOTOVITEV O IZVOLITVI ŽUPANA S sklicem seje ste prejeli tudi pritožbi gospoda Viljema Kovačiča in gospoda Inka Falka Pascha Wallersberga. Prosim komisijo za potrditev mandatov članov metnega sveta in ugotovitev izvolitve župana, da v skladu z 12. členom Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, na podlagi poročila Volilne komisije Mestne občine Ljubljana pritožb, potrdil o izvolitvi in izjave gospoda Zorana Jankovića o izbiri funkcije, pripravi poročilo s predlogi odločitev, da bo to pripravljeno, odrejam 30 minutni odmor, za pripravo poročila te komisije, in sicer do, kdo bo pomagal, do, do 16.15. bom po moje dovolj, 25?

... /// ... iz dvorane – nerazumljivo ... ///

GOSPOD MARJAN SEDMAK Ja, morajo, vedet, ne, če bo prej. No, dajmo se dogovorit 16.20, no, v redu. Hvala lepa.

polurni odmor, od 15.55. do 16.20. ure.

(nadaljevanje ob 16.15) GOSPOD MARJAN SEDMAK Spoštovane svetnice in spoštovani svetniki, komisija je končala delo. Dobrodošli ste spet na svojih sedežih. Tako, sedaj sem pa nebogljen, ampak brez opozicije ne smemo … aha, prihaja, tudi. Prihajajo. Ja. smo, ne.

... /// ... iz dvorane – nerazumljivo ... ///

GOSPOD MARJAN SEDMAK Tako, mislim, da smo skoraj vsi. Jaz bi se zahvalil komisiji in tistim, ki so pomagali komisiji, ker so v rekordnem času končali tako, da nadaljujemo sejo, ne v roku, ampak celo pred rokom. Na splošno željo občinstva bom poslej štel po tihem samo do 3, vsaj več takih nasvetov sem dobil. Bi pa sedaj prosil predsednico Komisije za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana gospoda Zorana Jankovića, gospo Francko Trobec, da poda poročilo. Francka, beseda je tvoja.

GOSPA FRANCKA TROBEC Pozdravljeni! Komisija za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana v sestavi, Francka Trobec, predsednica, doktor Asta Vrečko članica in Ksenija Sever članica, se je sestala dne 17.12., ob 16. uri, v Zeleni dvorani v Mestni hiši, Mestni trg 1, v Ljubljani in skladno z 12. členom Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana in na podlagi poročila Volilne komisije Mestne občine Ljubljana ob izidu rednih volitev svetnikov v Mestni svet Mestne občine Ljubljana z dne 23.11.2018, Poročila Volilne komisije Mestne občine Ljubljana o izidu rednih volitev župna Mestne občine Ljubljana z dne 23. 11., potrdil o izvolitvi članov Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana z dne 18.11., potrdila o izvolitvi za župana Mestne občine Ljubljana, z dne 18.11., izjave Zorana Jankovića o izbiri funkcije z dne 12.12. pritožb Viljema Kovačiča z dne 29.11. in Inga Falka Pascha Wallersberga z dne 4., 5., in 14.12. 2018 ter mnenja Volilne komisije Mestne občine Ljubljana, z dne 12.12., predlaga Mestnemu svetu Mestne občine Ljubljana, v sprejem naslednje predloge odločitev. Predlog ugotovitvenega sklepa. Mestni svet Mestne občine Ljubljana zavrne Viljema Kovačiča z dne 29. 11. 2018 in Inga Falka Pascha Wallersebrga, z dne 4.,5.,12. 2018 kot neutemeljeni ter potrdi mandate naslednjim članicam in članom Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana: Bruna Antauer, Danijel Avdagič, Maruša Babnik, doktor Marta Bon, Grega Cigler, Dejan Crnek, doktor Zvone Čadež, Aleš Čerin, magister Katja Damij, Stanka Ferenčak Marin, Tjaša Ficko, Urška Honzak, Igor Horvat, Jožef Horvat, Milan Jakopovič, Zoran Jankovič, Tone Kastelic, Maša Kocpier, Marko Koprivc, Iztok Krodiš, profesor Janez Koželj, Tomaž Kučič, doktor Anže Logar, magister Mojca Lozej, doktor Dragan Matić, Ida Medved, Anže Miklavc, Uroš Minodraž, Emilija Mitrović Miloš, Dunja Piškur Kosmač, Tone Podobnik, Marjan Sedmak, Ksenija Sever, Gregor Slabe, Mojca Sojar, Janez Rihar, Danilo Šarič, Mojca Škrinjar, Francka Trobec, Nada Verbič, Asta Vrečko, Martina Vuk, Ana Zagožen, Jelka Žekar in Julka Žibert. Obrazložitev. Komisija za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana ugotavlja, da so vsi mandati članic in članov Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana iz poročila Volilne komisije Mestne občine Ljubljana o izidu rednih volitev svetnikov v Mestni svet Mestne občine Ljubljana, ki so prejeli potrdila o izvolitvi v Mestni svet Mestne občine Ljubljana nesporni, zato predlaga mestnemu svetu, da jih potrdi. Hkrati predlaga, da se pritožba Viljema Kovačiča, z dne 29.11. in pritožba Inka Falka Pascha Wallersberga, z dne 4. in 5.12. zavrneta kot neutemeljeni, in sicer. Pritožba Viljema Kovačiča, ker so pritožbene navedbe popolnoma neosnovane, nejasne, zavajajoče in neizkazane. Pritožbeni očitki so le pavšalni, morali pa bi biti konkretizirani tako, da bi iz navedb in predloženih dokazov izhajal upravičen dvom v odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditve mandatov. Komisija za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana nadalje ugotavlja tako, kot izhaja iz mnenja volilne komisije Mestne občine Ljubljana določa, da določb, določa, da določba 100. člena Zakona o lokalnih volitvah dovoljuje vložitev pritožbe na občinski svet, pritožba pa je mišljena kot pravno sredstvo zoper odločitev Občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov. Pritožnik v pritožbi ni zatrjeval, da je pred vložitvijo obravnavane pritožbe vložil ugovor po 1. odstavku 98. člena Zakona o volitvah in da izpodbija sklep Volilne komisije Mestne občine Ljubljana, z dne 22.11., s katerem je zavrgel ugovor o pritožbi oziroma pritožbo pritožnika. Zato bi moral mestni svet pritožbo z dne 29.11. zavreči. Vseeno pa predlagamo, da Mestni svet kljub vsemu obravnava pritožbo tudi meritorno, saj se nekatere navedbe ne nanašajo na nepravilnosti dela volilnih odborov, ampak na izvedbo volitev na splošno. V odločbi, naj zaradi povezanosti navedb v ugovoru in pritožbi zavzame tudi le-te in se zaradi varovanja pritožbene volilne pravica izda zavrnilna odločba. Drugič pritožba Inka Falka Pascha Wallersberga, ker so pritožbeni očitki le pavšalni, morali pa bi biti konkretizirani tako, da bi iz navedb in predloženih dokazov izhajal upravičen dvom v odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov. Komisija za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana predlaga, naj v odločbi, kot to izhaja tudi iz mnenja Volilne komisije Mestne občine Ljubljana, zaradi povezanosti navedb v ugovoru in pritožbi povzame tudi le-te, zaradi varovanja pritožbene pravice. Komisija za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana je sprejela predlog s 3 glasovi za in 0 proti. Predlog ugotovitvenega sklepa, Mestni svet Mestne občine Ljubljana zavrne pritožbo Viljema Kovačiča, z dne 29.11. dvanajst, kot neutemeljeno, zavrže pritožbo Inga Falka Pascha Wallersberga, z dne 14.12. in na podlagi poročila o izidu rednih volitev župana Mestne občine Ljubljana, z dne 23.11. in potrdila o izvolitvi župana Mestne občine Ljubljana, z dne 18.11.ugotavlja, da je za župana Mestne občine Ljubljana izvoljen Zoran Janković. Obrazložitev. Komisija za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana meni, da je izvolitev župana, kot izhaja iz poročila o izidu rednih volitev župana Mestne občine Ljubljana nesporna, zato predlaga mestnemu svetu, da sprejme predlagani ugotovitveni sklep, hkrati predlaga, da se pritožba Viljema Kovačiča, z dne 29.11. zavrne kot neutemeljena, in sicer zaradi razlogov, navedenih v prvem predlogu ugotovitvenega sklepa. Pritožba Inga Falka Pascha Wallersberga, z dne 14.12., pa se zavrže, ker jo je vložila neupravičena oseba. Po 100. členu ZLV, ima zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov, vsak kandidat in predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov pravico vložiti pritožbo na občinski svet. Pritožnik ni kandidiral za župana, prav tako pa ni bil predstavnik kandidata, kandidat, zato ni upravičena oseba za vložitev pritožbe. Komisija za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana je sprejela predlog s 3 glasovi za in 0 proti. Predlog ugotovitvenega sklepa. Zoranu Jankoviću, preneha mandat člana Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, na podlagi njegove izjave, z dne 12.12. 2018, ker je bil na rednih volitvah dne 18.11. 2018 izvoljen za župana Mestne občine Ljubljana in ker ta funkcija ni združljiva s funkcijo člana mestnega sveta. Mandat preneha s sprejemom tega ugotovitvenega sklepa. Obrazložitev. Zoran Janković je bil hkrati izvoljen za člana mestnega sveta in župana. Navedeni funkciji nista združljivi. Zoran Janković je podal izjavo z dne 12.12., iz katere je razvidno, da bo poklicno upravljal funkcijo župana Mestne občine Ljubljana, zato Komisija za potrditev članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana predlaga mestnemu svetu, da sprejme predlagani ugotovitveni sklep. Komisija za potrditev članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana je sprejela predlog s 3 glasovi za in 0 proti. Komisija za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana je zaključila z delom ob 16 in 12 minut. Hvala lepa.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Gospa Trobec, hvala lepa, za to podobno in argumentirano poročilo. Odpiram razpravo. Jaz sem ravnokar po tihem počasi preštel do tri, kandidatov za razpravo ni. Ugotavljam, da je razprava končana, zato prehajamo h glasovanju.

In sicer glasujemo najprej o predlogu odločitev, odločitev komisije, in sicer o predlogu UGOTOVITVENEGA SKLEPA. In sicer, Mestni svet Mestne občine Ljubljana, zavrne pritožbi Vilijema Kovačiča, z dne 29.11.2018 in Inga Falka Pascha Wallersberga, z dne 4. in 5.12. 2018, kot neutemeljeni ter potrdi mandate naslednjim članicam in članom Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana. Zdaj pa, da ne bom še enkrat bral tisto, kar je brala gospa Francka Trobec, vseh 45 imen, slišali ste jih, vsi, ki ste bili izvoljeni, ste tudi potrjeni, jaz mislim, mislim, da je, nima smisla, razen tega so tukaj gor.

Tako, da ugotavljamo navzočnost. Navzočih je še vedno 45 svetnikov.

Prehajamo h glasovanju, spet tipka rdeča je P proti in zelena Z za. Glasujemo. Glasovanje je končano. 45 ZA, a 44, oprostite.

... /// ... iz dvorane – nerazumljivo ... ///

GOSPOD MARJAN SEDMAK Ponovitev glasovanja. Še enkrat. Glasujemo. Še enkrat, ponovitev glasovanja, nekdo se je zmotil. Ja sedaj pa je res 45 ZA in 0 PROTI. Se pravi, da je prvi ugotovitveni sklep sprejet.

Gremo k DRUGEMU UGOTOVITVENEMU SKLEPU: Metni svet Mestne občine Ljubljana zavrne pritožbo Viljema Kovačiča, z dne 29.11 2018, kot neutemeljeno, zavrže pritožbo Inga Falka Pasche Wallersebrga, z dne 14.12. 2018 in na podlagi poročila o izidu rednih volitev župana Mestne občine Ljubljana, številka 0, pardon, 041-331 sleš, poševnica, oprostite, poševnica 2018-2 z dne 23.11.2018 in potrdila o izvolitvi za župana Mestne občine Ljubljana, spet številka 041-335/2018-1, z dne 18.11. 2018, ugotavlja, da je za župana Mestne občine Ljubljana izvoljen Zoran Janković. Čestitam.

Spet ugotavljamo navzočnost. Navzočih je 45 svetnikov.

Prehajamo k glasovanju. Kdo je za, kdo je proti. Glasovanje poteka. Glasovanje je končano: 45 svetnikov je glasovalo ZA predloženi sklep. PROTI 0. Tudi ta sklep je sprejet.

Prehajamo sedaj na TRETJI PREDLOG UGOTOVITVENEGA SKLEPA. Zoranu Jankoviću preneha mandat člana Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana na podlagi njegove izjave, z dne 12.12.2018, ker je bil na redni volitvah 18.11. 2018 izvoljen za župa

KONEC POSNETKA ŠTEVILKA 20181217_153851.

GOSPOD MARJAN SEDMAK na Mestne občine Ljubljana in ker ta funkcija ni združljiva s funkcijo člana mestnega sveta, mandat preneha s sprejemom tega ugotovitvenega sklepa.

Ugotavljamo navzočnost. Navzočih je 45 svetnic in svetnikov.

Prehajamo k glasovanju, kdo je za, kdo je proti. Glasujemo, prosim. Glasovanje je končano. Sklep je potrjen z 45 glasovi ZA in 0 PROTI. Skratka, sklep je sprejet. Prehajamo na 5. točko dnevnega reda, to je pa imenovanje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

AD 5. IMENOVANJE KOMISIJE ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA Po sklicu seje smo prejeli dopis Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja o kandidaturah za predsednika in člane te komisije, ki so jih vložile politične stranke zastopane v mestnem svetu. Tukaj moram dodat, da lahko predloge tako rekoč člani mestnega sveta vlagajo do zadnjega trenutka, kar nam pa zelo zakomplicira življenje lahko. Na podlagi 4. čelna Odloka o stalnih komisijah in stalnih odborih Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana se sestava komisij in odborov sveta ter funkcije v njih praviloma določijo upoštevaje izid volitev v svet. Pred sejo smo prejeli predloge kandidatur za predsednika in člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. In sicer, za predsednika komisije samo en predlog, in to je gospod Aleš Čerin, predlagala ga je lista Zorana Jankovića. Za člane komisije, pa smo prejeli naslednje predloge. In sicer, Bruna Antauer, predlagala je Lista Zorana Jankovića, Katja Damij, predlagatelj so, ja Stranka Modernega Centra, Stranka Alenke Bratušek in Lista Marjana Šarca. Pod tri, Tjaša Ficko, predlagatelj je Lista Zorana Jankovića. Pod štiri Igor Horvat, predlagatelj SDS, pod pet Milan Jakopovoč, predlagatelj Levica. Pod šest, Marko Koprivc, predlagatelj SD, pod sedem Anže Logar, predlagatelj SDS, pod osem Mojca Sojar, predlagatelj N.Si. Pod devet Francka Trobec, predlagatelj Lista Zorana Jankovića, pod 10 Nada Verbič, prav tako Lista Zorana Jankovića in ista lista predlaga pod 11 Julko Žibert. Glede na to, da je bil za predsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlagan le en kandidat, in sicer gospod Aleš Čerin, bi najprej odprl razpravo o tem kandidatu in štejem celo do šest, vidim, da se nihče ni prijavil. Ni prijav. Ni. Zaključujem razpravo in dajem ta predlog na glasovanje.

Ta PREDLOG SE GLASI: V Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se za predsednika imenuje gospod Aleš Čerin.

Ugotavljamo navzočnost. 44. Je kdo pozabil pritisnit. A pardon. Eden je, enemu smo vzeli pravice, tako rekoč, no. V redu.

Glasujemo. Ugotavljam, da je glasovanje končano, in sicer je ZA ta predlog glasovalo 44 svetnikov, PROTI 0. Sklep je sprejet.

Na tej točki pa se nam bojo zadeve malo zapletle, ne. Odpiram razpravo o kandidatih za člane komisije za mandatna vprašanja. In štejem po tihem, recimo do pet. Ugotavljam, da razprave ni. Zaključujem razpravo. Zdaj je pa zadeva takšna, da bomo imeli spet en odmor, če se ne motim, gospod Bregar, ne? Ja. Ker več kandidatov, ker kandidira za 10 članov Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja več kandidatov, kot je 10 mest, da bom jasen, ki jih mestni svet imenuje na predlog političnih strank in list zastopanih v mestnem svetu, se o imenovanju komisije skladno z določilom 156. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, opravi javno posamično glasovanju, če svet, če se svet ne odloči za tajno glasovanje. Moj predlog pa je, da se opravi tajno glasovanje, ker je ta postopek bistveno hitrejši, kot je v primeru, da je presežek tako rekoč na kandidatski listi, se ta postopek z javnim glasovanjem zelo zavleče.

Zato dajem na glasovanje PREDLOG SKLEPA: Mestni svet o kandidatih za člane Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja glasuje tajno.

Ugotavljamo navzočnost. Navzočih je 43 svetnikov.

Prehajamo k glasovanju, predlagam, da glasujemo za, to pravico imam, se pravi za tajno glasovanje. ZA tajno glasovanje je glasovalo 43, 44, aha, 44 od 43 navzočih svetnikov, kar se nam dostikrat zgodi. Sklep je sprejet. Zdaj pa skladno s 1. odstavkom 156. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana se v primeru, ko svet glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, glasovanje izvede po abecednem vrsten redu, pri čemer se 1. črka določi z žrebom. Žreb po tej določbi odpravi Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je še nimamo in ker je še nimamo bo ta žreb opravila predsednica Komisije za potrditev članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana Francka, gospa Francka Trobec. Prosim predsednico te komisije, da pristopi in opravi žreb, tako, da dobimo prvo črko abecednega reda za razvrstitev kandidatov. Pred pričami, če pokažeš.

GOSPA FRANCKA TROBEC S.

GOSPOD MARJAN SEDMAK No, bolj na koncu. Prva črka, zdaj moram pa to uradno, za zapisnik. Za razvrstitev kandidatov za glasovanje o imenovanju članov komisije je črka S. In spet odrejam 15 minutni odmor, do 5. ure, bo dovolj?

... /// ... iz dvorane – nerazumljivo ... ///

GOSPOD MARJAN SEDMAK 5. 5 minut pred 5. se ponovno srečamo v tej dvorani, da strokovna služba pripravi seznam kandidatov po vrstnem redu, kot smo ga sedaj določili, kot ga je določil žreb in glasovnice za tajno glasovanje. Hvala. Seja se po odmoru nadaljuje, da ne bi.

15 minutni odmor do 16.ure in 55 minut.------.

(nadaljevanje ob 16.50) GOSPOD MARJAN SEDMAK Glejte, glasovnice so pripravljene, tako, da bi počasi vrnete spet na svoje sedeže. Dobro. Začnemo. In sicer, v skladu s 83. členom Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana svet imenuje na predlog predsedujočega, to sem še vedno jaz, 3 člansko glasovalno komisijo, ki nadzira tajno glasovanje zato dajem na glasovanje PREDLOG SKLEPA, in sicer, v Komisijo za imenovanje članov Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se imenujejo doktor Marta Bon, predsednica, gospa Ana Zagožen, članica in Jožef Horvat, član.

Spet ugotavljam navzočnost, lepo prosim tipka N. 43 je prijavljenih.

Prehajamo k glasovanju, kdor je za ta predlog, prosim naj pritisne Z. 41 ZA. 0 PROTI. In 0 vzdržanih. Se pravi, glasovalo je 41 svetnikov, proti 0, sklep je sprejet.

Sedaj pa moram pojasniti postopek tajnega glasovanja. Poimensko bom klical svetnike po abecednem seznamu. Vsakdo bo prejel oziroma prevzel glasovnico za imenovanje 10 članov, ker na spisku, na seznamu jih je 11. Se pravi glasuje se za 1o kandidatov, če bo svetnik glasoval za več kot 10 kandidatov je normalno, da njegova volja ni več čisto jasna, ne, in se taka glasovnica seveda zavrne, ni veljavna. Iz praktičnih razlogov, ker smo že izvolili glasovalno komisijo, bi pa jaz predlagal, da najprej predamo, gospod Bregar, če, če se strinjate, seveda, glasovnice

... /// ... iz dvorane – nerazumljivo ... ///

GOSPOD MARJAN SEDMAK Prosim?

... /// ... iz dvorane – nerazumljivo ... ///

GOSPOD MARJAN SEDMAK Aja. O, oprostite, še imam kle material. Skladno z veljavnimi akti bodo za člane komisije imenovani tisti kandidati, ki bodo prejeli večino opredeljenih glasov navzočih, navzočih svetnikov. Poudarjam. Za navzoče svetnike štejejo svetniki, ki prevzamejo, prejmejo glasovnico. Svetnik vrže glasovnico v glasovalno skrinjico. Tajno glasovanje bo potekalo v Zeleni dvorani. Zdaj, pa predno odredim 5 minutni odmor, da Glasovalna komisija prešteje glasovnice o imenovanju članov komisije, pregleda glasovalni prostor ter pogleda in zapečati glasovalno skrinjico. Ja, to je to, 5 minut odmora, da komisija stopi v glasovalni prostor, vidi, da je tam skrinjica, ki je zapečatena oziroma jo zapečati. Do 5. ure, tako, da najbolje, da kar ostanete na sedežih. Jaz sem v županovem dobro počutim.

5 minutni odmor do 5. ure.

(nadaljevanje 16:57)

GOSPA DOKTOR MARTA BON Spoštovani! Torej, komisija je pregledala prostor za volitve in ugotavlja, da je prostor ustrezen. Prav tako so preštete glasovnice tako, da predlagamo, da se začne postopek.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Torej, tajno glasovanje bo trajalo, spet, 30 minut. Ja saj, to smo že povedali, ne, se bo pričelo, ko bojo vsi svetniki prejeli glasovnico in ko Glasovalna komisija odpre glasovalni prostor, v Zeleni dvorani, sicer pa bo tajno glasovanje trajalo pol ure, 30 minut smo rekli, to pomeni 15.30, če se ne motim.

... /// ... iz dvorane – nerazumljivo ... ///

GOSPOD MARJAN SEDMAK 17.30. oprostite. 17. Joj. Po izteku glasovanja pa odrejam še pol urni odmor, da bo Glasovalna komisija pripravila poročilo o tajnem glasovanju. To je sedaj to. Sedaj pa jaz predlagam, ad damo najprej glasovnice članom komisije, in sicer je to doktor Marta Bon, Jožef Horvat in Ana Zagožen, k ste že vsi tukaj, ker boste prej začeli delat, pa bomo prej končali, pol bomo šli pa po vrstnem redu. Tako, sedaj pa po vrstnem redu. Bruna Antauer. Osebno morate priti

... /// ... iz dvorane – nerazumljivo ... ///

GOSPOD MARJAN SEDMAK Aja, ne, ne, ne, ne

... /// ... iz dvorane – nerazumljivo ... ///

GOSPOD MARJAN SEDMAK Bruna. Po,

... /// ... iz dvorane – nerazumljivo ... ///

GOSPOD MARJAN SEDMAK Ja, tako, na glasovnici se začne, prva je S, sedaj pa ne. Daniel Avdagič, Daniel. Čakaj, sej, madona, še malo spoznam ljudi, ki so novi. Pripravi se, pride Maruša Babnik, pripravi se Grega Ciglar. Grega Ciglar, pripravi se Dejan Crnek. Kje je Dejan? Dejana pa ni. Doktor Zvone Čadež, Aleš Čerin, magistra Katja Damij, Stanka Ferenčak Marin, Tjaša Ficko, Urška Honzak, Igor Horvat, Jožef Horvat je dobil, Milan Jakopovič, Zoran Ja, aja

... /// ... iz dvorane – nerazumljivo ... ///

GOSPOD MARJAN SEDMAK Ne, on pa ne. Tone Kastelic, Maša Kociper, Marko Koprivc, Iztok Kordiš, profesor Janez Koželj, Tomaž Kučič, doktor Anže Logar, magistra Mojca Lozej, doktor Dragan Martič, oprostite Matić, Ida Medved, Anže Miklavec, Uroš Minodraž, Emilija Mitrović Miloš, Dunja Piškur Kosmač, Tone Podobnik, ne jaz,

... /// ... iz dvorane – nerazumljivo ... ///

GOSPOD MARJAN SEDMAK kje je Tone Podobnik, že teče, aha, Dunja, Ksenija Sever,

... /// ... iz dvorane – nerazumljivo ... ///

GOSPOD MARJAN SEDMAK Saj pravim, človek ne sme se postavit po robu pristni ljubezni. Gregor Slabe, pa Mojca Sojar, Janez Stariha, Danilo Šarič, Mojca Škrinjar, Francka Trobec, Nada Verbič, doktor Asta Vrečko, Martina Vuk, Ana Zagožen je dobila, Jelka Žekar in Julka Žibert.

... /// ... iz dvorane – nerazumljivo ... ///

polurni odmor od 17.30.ure.

(nadaljevanje ob 17:06) GOSPOD MARJAN SEDMAK Samo ena kratka objava. Glasovanje je zaključeno, vse svetnice in svetniki, ki so prejeli glasovnice, so že glasovali, tako da se sedaj šteje, šteje, pripravlja rezultat, hvala.

nadaljevanje odmora do 17.30.ure.

(nadaljevanje ob 17:25) GOSPOD MARJAN SEDMAK Tako, sedaj pa mislim, da smo vsi. Prosim sedaj predsednico glasovalne komisije, doktor Marto Bon, da prebere rezultate glasovanja.

GOSPA DOKTOR MARTA BON Torej, spoštovani vsi prisotni! Podajam poročilo o tajnem glasovanju za imenovanje članov Komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja. Po glasovanju, ki je bilo končano ob 17.15 so člani Glasovalne komisije izid glasovanja. Na podlagi seznama je ugotovljeno, da je bilo prevzetih 43 glasovnic za člane KMVI, ki so jih predlagale politične stranke in liste, zastopane v mestnem svetu. V skladu s 3. odstavkom 81. člena in 157. člena Poslovnika, je število dejansko navzočih svetnic in svetnikov enako številu prevzetih glasovnic. Razdeljeno je bilo 43 glasovnic. Nato je Glasovalna komisijo odprla glasovalno skrinjico. Komisija je najprej glasovnice iz glasovalne skrinjice sortirala. Neveljavnih glasovnic, ni bilo nobene, veljavnih je bilo 43. Kandidati so prejeli naslednje število glasov. Bruna Antauer 32, Katja Damij 6, Tjaša Ficko 32, Igor Horvat 43, Milan Jakopovič 31, Marta Koprivc, pardon, Marko Koprivc 32, Anže Logar 41, Mojca Sojar 31, Francka Trobec 32, Nada Verbič 32, Julka Žibert 32 glasov. Glasovalna komisija je na podlagi rezultatov glasovanja ugotovila, da so za člane KMVI imenovani: Bruna Antauer, Tjaša Ficko, Igor Horvat, Milan Jakopovič, Marko Koprivc, Anže Logar, Mojca Sojar, Francka Trobec, Nada Verbič in Julka Žibert, saj so prejeli večino opredeljenih glasov navzočih svetnikov in svetnic. Hvala lepa.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Zdaj bi jaz moral ta isti spisek še enkrat ponovit, kar je pa nesmiselno, slišali ste. Ugotavljamo pač, da je teh 10 izvoljenih v Komisijo za mandatna vprašanja volitve in imenovanja. Je v redu, gospod Bregar? Ne, v redu. S tem smo tako rekoč pred velikim finalom, in sicer 6. točka, Slovesna prisega župana in njegov pozdravni nagovor. Lepo prosim, gospod Zoran Janković.

AD 6. SLOVESNA PRISEGA ŽUPANA IN NJEGOV POZDRAVNI NAGOVOR

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Dober večer želim! Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, spoštoval pravni red Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana. Z vsemi močmi bom deloval za blaginjo Mestne občine Ljubljana, njenih meščank in meščanov.

aplavz v dvorani.

nastop piskačev ob 17 uri in 29 minut.

KONEC POSNETKA ŠTEVILKA 20181217_163852.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Spoštovane svetnice, svetniki, spoštovane sodelavke, sodelavci, dober večer še enkrat ob tej častni funkciji prevzema verige župana. Volitve so končane, in čas je, da se tudi v tej sobi zahvalim vsem Ljubljančankam in Ljubljančanom, ki so prišli v takem številu na volišča, 45 procentov. To je praznik demokracije in povedali so svoje, kaj si želijo. Hvala jim za zaupanje, tako meni kot županu, kot večini Listi Zorana Jankovića, in pa tistim, ki so bili v koaliciji partnerji, v prejšnjem mandatu. Hvala, da so potrdili naš program, in pa hvala tudi to, da se je po mojem spominu prvič zgodilo, da smo zmagali tudi v vseh 17 četrtnih skupnostih. To samo dokazuje, da tiste teorije v času volitev, ko so bili govori, da se razvija samo center mesta, tudi nekateri mediji, okolica pa ne, ne drži. Sicer ne bi dobili večino glasov prav v vseh četrtnih skupnostih. Ker so volitve končane in v tej sobi sedimo naslednja 4 leta skupaj še, 4 leta, tudi 4 protikandidati, si bom vzel tudi to pravico, da grem skozi osnovne dele programa, in tudi povem tisto, kar mene najbolj zanima in si želim ko konstruktivnega sodelovanja, tako te pozicije, ki je bila tudi v prejšnjem mandatu nekako naklonjena programu, ki smo ga dajali in opozicije, ki nas je velikokrat kritizirala, ampak po teh volitvah, po tako jasno izraženih stališčih mislim, da je zelo jasno, da imamo pravico, da vztrajamo na svojemu programu. Tisto, kar je najbolj zanimivo, je to, da bomo nadaljevali s to, s tem projektom aglomeracij. Kot veste, 320 cest bo šlo v prenovo. Prenova se je že začela, evropska sredstva, tako povečanje čistilne naprave, tudi kanal C0. Tisto, kar bi rad tu poudaril, je moja odločitev, odločitev stroke, da bomo kljub popolni varnosti tega kanala C0, naredili še eno varovalko. Ta varnost je do sedaj dosežena v 4 ukrepih, sedaj pa ta varovalka, ki bo te ukrepe podvojila. Skozi vodovarstveno področje bomo naredili tudi kanaleto. Se pravi, cevi C0 bojo v kanaleti in čakamo sedaj samo še potrditev Geološkega zavoda. Kakšna naj bo, z novim letom začnemo delat čez vodovarstveno področje. 3 leta bojo ceste prekopane, bo gneča na cestah in že sedaj napovedujem, ne, da bo včasih tudi nerazumevanje te gneče, zakaj tako dolgo? Ampak, kot ste gledali Drenikovo cesto, tudi danes ob tej temperaturi smo izvajali asfaltiranje grobega asfalta. Cesta Drenikova bo jutri odprta, do konca praznikov, potem gremo pa na drugo stran, pač odvisno od vremena. Rad bi tudi povedal, da smo že kupili 17 avtobusov, nizko opornih, na plin CNG in gremo še v nov nakup teh avtobusov, tako, da bomo to našo starostno mejo avtobusov znižali na povprečje 6 let, govorim za mestni promet, in ob enem, ne, bomo tudi skrbeli še naprej za dober zrak v Ljubljani. Na področju neprofitnih stanovanj, ker je velika potreba, imamo že razpis za stanovanja na Brdu, v drugem letu, na pomlad začnemo še z razpisom za stanovanja tudi na Rakovi Jelši in v tem mandatu, če ne bo kakšnih posebnih pritožb, tisoč 500 stanovanj. Od športa, to kar veste, ne, čakamo vložitev, za vložitev gradbenega dovoljenja za atletski stadion ŽAK, vrednost katerega je okoli 25 milijonov evrov, po projektantski oceni, ampak tisto veselje, ki mnogi čakajo v tej sobi, pa tudi Ljubljančani, Ljubljančanke je, da bomo naslednji teden, 28. decembra podpisali pogodbo za projektiranje pokritega olimpijskega bazena Ilirija. Jaz danes govorim samo o večjih projektih. Na področju kulture, prenova Cukrarne gre dobro naprej, kot smo pričakovali, celo so stene boljše, kot je bilo napovedano in v 2 letih bomo dobili največjo galerijo. Naslednji projekt, za katerega že imamo gradbeno dovoljenje je Rog. Dobili smo pravnomočnih sodb od 8, ki smo se tožili, ki so hoteli to prevzet v posest. Te 2 sodbi sta že izdani, čakamo njihovo pravnomočnost in računam, na pomlad bo sodni izvršitelj pač moral objekt spraznit in mi gremo takoj, s pričetkom, najprej rušenja tistih nepotrebnih objektov, potem pa gradnje na osnovi gradbenega dovoljenja. Zdravstvo, Zdravstveni dom Bežigrad se gradi v skladu z planom. Teče dobro. Imeli bomo zadosti prostora, kot vemo in upamo, da bo država s svojimi ukrepi omogočila, da bomo imeli več zdravnikov v tej državi, kajti sedaj je veliko veliko pomankanje zdravnikov. Potem se pripravlja tudi gradnja novih centrov četrtnih skupnosti. Ker so tu tudi predsedniki četrtnih skupnosti, po Zalogu, ki so nekako mokre želje vseh naših predsednikov. Prvi, na vrsti, ki se dogaja sedaj Golovec, urejamo še neko zemljišče, potem je še Vič, na vem kdaj pride še Ižanska na vrsti za Rudnik, Četrtno skupnost, in pa Jarše, čim uredimo izbris hipoteke s strani Gorenjske Banke. Hipoteka ni dana mestni občini, ampak podjetju, ki je šlo v stečaj in je imelo tudi to zemljišče v, formalno v lasti. Tisto, kar si jaz zelo želim, je, da poleg teh objektov nadaljujemo tudi z zapiranjem teh gradbenih jam po Ljubljani. Kot vidite, Šumi se je pričel končno gradit. Računamo na gradbeno dovoljenje, da bo dobil gospod Anderlič v Kolizeju, da bo začel na pomlad gradit. Tudi to napovedujem, da se bo začela gradnja Habjanovega bajerja. Tudi tu se pričakuje gradbeno dovoljenje po javni razgrnitvi. In, ne vem, kaj se bo dogodilo, ne, še na področju Dunajske ceste, tisto jamo, ki je v lasti države. Sam osebno menim, da je začetek z novo vlado s strani občin dober. Treba povedat, da je konec koncev Marjan Šarec bil prvi, ki je po 8 letih, ko nismo imeli podpisanega sporazuma, o povprečnini, ki pripada občinam, tokrat dosegli. Mi, kot Mestna občina Ljubljana in kot Združenje mestnih občin, smo predlagali, da se na področju lokalne samouprave naredijo 3 razredi. 1 razred bi bil predvsem za tiste občine, ki imajo dodatne obremenitve zaradi povišanja plač, ki so upravičene, tako za vrtce. Mi dajemo letno za vrtce 40 milijonov evrov, tako za gasilsko brigado, samo 14 občin, oziroma 14 gasilskih brigad je v Sloveniji. Letno dajemo za plače, to maš 5 milijonov evrov, in pa tako za knjižnico, ki letno plače plačujemo 7 milijonov evrov. Rad bi povedal, da je to manjša skupina občin, tu spadajo te mestne občine in nekatere večje občine, ki niso mestne, po številu prebivalcev, da bi pridobila ta sredstva, povprečnino višjo, kot druge. Potem je druga skupina občin, ki ima del teh funkcij, bi dobila vmesno povprečnino, mi smo še številke predlagali in tretja skupina občin, ki je sedaj dobila isto povprečnino kot mi, nima pa ne vrtca, ne knjižnice, ne gasilskih brigad, da ne rečem sploh živalskega vrta, k smo edini v Sloveniji, ki ga imamo. Jaz tu pričakujem naslednje dobro sodelovanje. Predvsem sem pa hvaležen vsem Ljubljančanom, Ljubljančankam na tej izjemni podpori. In sedaj, če me vprašate, običajno se reče 3 projekte, ki bi jih izbral, ne, ki jih res želim dočakat, da se končajo v tem mandatu. Sam sem si izbral 4, tokrat. Naprej so protipoplavni ukrepi, ki jih izvaja Republika Slovenija. Mi smo končali zadrževalnik, ki ščiti Rožno dolino pred poplavami, nad Brdnikovo oziroma Roberta Blinca, otvoritev tega je jutri, lepo vabljeni. Sredstva za urejanje malega grabna so na računu, Evropska unija je odobrila 36 milijonov evrov za to. Kot vem Zavod za varstvo voda sedaj odkupuje zemljišča, pripravlja projekt, vlaga za gradbeno dovoljenje. Ampak nujno je začeti takoj pomladi, po fazah izvajat ta dela, da se v dveh letih konča in potem je tudi ta južni del Ljubljane, govorim o Viču, rešen pred poplavami. Drugi projekt, ki mi je zelo pri srcu in sem prepričan, da bo dobil tudi svoje mestu s tem mandatu, je prenova Ljubljanske Tržnice, tudi centralne, z garažno hišo pod tržnico. Kdor razlaga, ne, o problemih te tržnice in imenuje Kongresni trg, bi jaz vprašal, kako bi izgledalo to praznovanje decembra, če ne bi imeli kongresnega trga? In še enkrat, pripravljene so vse analize, ki so jih naročili na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, tega se bomo držali in jaz srčno upam, da ne bo pripomb. Tretji projekt je Plečnikov štadion, glavni pritožniki, 3, ki so nastopali v imenu Fondovih blokov, so se sedaj izkazali kot člani 2 strank. Sedaj ne vem po številu, 1 v Levici, al 2 sta v Levici, 1 je v Zelenih, ampak sedaj je čas, da se te nesmiselne pritožbe nehajo. To traja že 10 let. Projekt, za vas, ki ste na novo tu v mestnem svetu, samo to sporočilo, je bil zbran na mednarodnem natečaju, izbrano podjetje iz Nemčije, ki je do takrat naredilo 82 velikih stadionov, in takrat na predstavitvi projekta, ob prisotnosti predsednika vlade Boruta Pahorja, je tudi iz strani Fondovih blokov bila izražena popolna podpora. In 4. projekt, so moje Stožice, ne. Ki so tako popularne, kadar opozicija, mediji potrebujejo kaj za rečt. Govorim o tem zasebnem delu. Jazu sem prepričan, da bo gospod Rastoder, ki je kupil to od slabe banke te Stožice končal. Sem pa izjemno, izjemno ponosen na Stožice, na javni del in v tem mesecu so v Stožicah številne prireditve, kjer je udeležba občinstva, tako iz Ljubljane kot iz cele Slovenije in tujine doseže po 12 tisoč gledalcev, obiskovalcev, zadnji koncerti, tako, da upam, da bo tudi to zgrajeno. Sam, osebno si želim konstruktivnega sodelovanja. Pač, na koncu sem se naučil v parlamentu, da je treba znat štet. To mi je gospa Novakova takrat povedala, ko sem rabil tistih 46 glasov, pa jih ni bilo. Jaz to ne bom ponavljal več, vse vabim, prisotne, h konstruktivnemu sodelovanju. Tudi razumem, da nimamo vsi istega mnenja, ampak mislim, da je treba voljo volivk in volivcev spoštovat. To, da smo imeli 3 probleme pred volitvami, ne, en je C0, ki sem ga povedal, kako ga bomo še dodatno zavarovali, da bojo ja vsi mirno spali, drugi problem je bil, s tem povezan promet. Mi bomo pripravili nove ukrepe, kjer bi povečali število mesečnih kart tako, da bi prišli na 90 procentov, in potem bi bila to podlaga, da lahko odpremo vstop na vseh vratih. Povedal sem o poplavnih ukrepih, ki so nujni za Ljubljano in s tem tudi rešujemo obvoznico mimo Gameljn. Ta prva faza do gramoznice narejena po tem, čim se to zaključi, v 2 letih. Sedaj že izbiramo projektanta za celotno traso, pri čemer bomo mogli od gramoznice do Črnuč naredit še, v OPN dat, ko bo pač na novo. Naredili bomo tudi novo cesto mimo Sadinje vasi, da končno v Sadinji vasi ne bojo imeli tovornjake. To je tudi taka pridobitev, ker je popolnoma nova cesta. Tudi jaz sem pozabil, kdaj smo zgradili Štajersko cesto, pa vemo kaj pomeni, kaj bi bilo Štajerske ceste, kakšna gneča bi bila šele na Dunajski. No, in glavna cesta, ki se pa začne drugo leto gradit, je pa Industrijska cesta iz Sneberja do Zaloške ceste, ki bo pa rešila problemov vse naše prebivalce na Hladilniški cesti in Agrokombinatski, kajti ne bo več tovornjakov na tej cesti. Problem je bil tudi rožna dolina, ko so mnogi ta problem izpostavljali. Jaz sam še enkrat poudarjam, da naša stroka, pod vodstvom profesor Koželja, ne, je dosegla tisto, kar so hoteli. Določena je višina, maksimalna 14 metrov in kapi 11 metrov, prebivalci so se upirali na 3 lokacijah, ena je tam pri Iskri, oziroma Mercator, druga je ta Habjanov bajer, kot tak. In jaz sem prepričan, da ko bo to narejeno, ne, da bomo vsi s tem zadovoljni. Nobenih sprememb ni potrebno. No, in tretje je, zdaj ne vem če je kdo še iz Četrtne skupnosti Šentvid, ko zakon pravi, da moramo prevzeti vsa pokopališča v last mestne občine v naslednjih 10 letih. Vi sami dobro veste, da je bil tam en pamflet, ki so pozivali k bojkotu, češ, ne bojo rajnki počivali v tujčevi zemlji, kar je zame in za mesto žalitev. Kajti ne vem, v čem je mesto tujčeva zemlja. Jaz sem sicer dobil tudi eno opravičilo, in tudi tu smo počakali, da minejo volitve in bomo s svojim programom in projektom nadaljevali. V Šentvidu bo nastalo tudi novo Park and Ride stičišče, ki bo postavljeno v Stanežičah, s tem, da bomo omogočali tudi, da s tem, k prihajajo z gorenjske strani, pustijo avtomobil in grejo na avtobus. Ob zaključku tega, še nekaj hitrih pogledov. Predvsem sem vesel, da imam najboljšo ekipo. Torej vam, ki sedite tu dol in gor, iskrena hvala, kajti vi ste dobili te volitve. Jaz sem samo hodil še na soočenja, pa na kakšno slikanje. Ampak, vaše dobro delo, vaše odgovorno delo je dalo ta rezultat in polno podporo Ljubljančanov. Tisto, kar je tudi ob tem treba za povedat, da vsi naši zavodi, sedaj, vsi naši zavodi bojo leto končali pozitivno. Ob tem, da imamo tak kulturni program, take zdravstvene usluge ali socialne usluge, da smo za vzgled ne samo Sloveniji, ampak praktično celi Evropi. Imamo tudi, kot veste 23 vrtcev, 48 šol, kjer skrbimo za popolne prenove, novogradnje in lani smo oziroma v letu 2018, da ne bom govoril lani že, jaz sem že v 2019, smo vložili v prenovo vrtcev in šol 47 milijonov evrov. Poglejte si državni proračun, kok je za celo državo država dala. In jaz sem na svoje, ki vodijo te inštitucije izjemno ponosen. Letošnje leto bo težko po rezultatu za podjetja v holdingu. Mi smo cene imeli blokirane dolgo let, in enostavno pokazalo se je, da so pri predvsem Rceru, tem ki obdelujemo smeti za 50 občin, cene prenizke, ob tem, da so Kitajci zaprl prevzem smeti, ki ga sežigajo in da še po Evropi cene izjemno, izjemno dvigujejo. Ampak osnovni namen, osnovni cilj, je to, da delamo za višjo kvaliteto naših meščank in meščanov. Mi bi lahko imenovali posamezne projekte, od inovativnosti, Smart Cities-a, karkoli želi, ali pa krožne ekonomije. V času volitev je bila naša ekipa v Edinburgh-u na Škotskem, kjer smo spet pobrali prvo nagrado, in tokrat na inovativnosti. V finalu smo premagali Strasbourg in Düsseldorf, in to s projektom RogLab, ki kaže en del programa, ki bo v Rogu. Se pravi to, kar je postavljeno s strani mestne občine kot program, ki bo Rogu obogatil našo delovanje, je dobilo še naslov na evropskem nebu. Eden od naših kolegov, na zadnjem našem team-buildingu, je rekel, ne samo, da je ponovil, da jaz pravim, da je kultura investicija in ne strošek, ampak je šel še dalje in rekel še več. Kultura spreminja filozofijo življenja ljudi. Kultura spreminja politično voljo. In jaz sem, še enkrat pravim, ponosen na to, teh 12 let. Hvala vsakemu posamezniku, ki je pripomogel k temu uspehu, predvsem sem pa zahvalen in ponosen, na izjemno dobro medsebojno zaupanje z našimi meščankami, meščani in pa tudi z mojimi kolegi. Jaz vem, da nisem vedno enostaven, ne, pa tudi, to se sliši, ampak končni cilj je tisto, kar je važno. Večino kolegov, so nadaljevali svoj mandat že preden sem prišel, ostale sem pač po prenehanju mandata sam zbral. In jaz sem ponosen na to, da sem izbral najboljšo ekipo. Moja naloga je, da v vsakemu najdem pravem mesto, motivacija in pa tudi zaščita kolegic in kolegov. Naše direktorje lahko menja samo slabo delo, nič drugega. In zato pravim, ne, imamo sedaj s tudi novimi župani, ki so uspeli na volitvah, mnogi kličejo, da bi radi prevzeli našo dobro prakso. Mi smo na razpolago. Tako, da delo bo teklo naslednja 4 leta enako kot doslej, tisti, ki ste tu na seji mestnega sveta, že nekaj časa veste, kako je to. Za vas, k ste na novo, ne, boste pa tudi ugotovili, ne, kaj vam paše in kaj vam ne paše. Same volitve, konec koncev, sedaj ne vem, kako ste vi menil, ampak meni so bile v veselje. Nič ne zamerim, ne, ne bom rekel, da so bile vedno pravične, ali pa priznanje tisto, kar je Ljubljana naredila, ampak vsak se je sam od vas odločil, kako bo pristopil k tem volitvam. Volitve so zaključene in še enkrat pozivam vse skupaj k dobremu konstruktivnemu sodelovanju. Hvala, da ste me poslušali, vas, gor in dol, od zadaj pa pozdravljam lepo ne, in ne pozabit, jutri je nov delovni dan. Nadaljujemo tako, kot smo vsa leta delali. Hvala lepa, in pa srečno Ljubljana.

aplavz v dvorani.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Ja, sedaj je pa na meni, da zaključim to prvo, konstitutivno sejo mestnega sveta. Jaz bi čestital županu, ki ponovno prevzema nelahko delo za naslednja 4 leta. Zahvalil bi se svetnicam in svetnikom, za konstruktivno delo, zaradi katerega bomo končali v rekordnem času, če se ne motim in vas vabim v katero dvorano, banketno, ne?

... /// ... iz dvorane – nerazumljivo ... ///

GOSPOD MARJAN SEDMAK V Rdečo dvorano, na počastitev, zakusko. Skratka, hvala in čez 4 leta, spet, ne?

aplavz v dvorani.

KONEC POSNETKA ŠTEVILKA 20181217_173852.

Številka: 90000-3/2019-7 Datum: 28. 1. 2019

MAGNETOGRAMSKI ZAPIS PO ZVOČNEM POSNETKU 1. IZREDNE SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA,

ki je potekala v ponedeljek, 21. januarja 2019 s pričetkom ob 15.30 uri, v Veliki sejni dvorani Mestne hiše, na Mestnem trgu 1, v Ljubljani.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Spoštovane svetnice in svetniki, gospe in gospodje. Predlagam, da pričnemo s prvo izredno sejo mestnega sveta Mestne občine Ljubljana. Na seji nazvočih 35 svetnic in svetnikov. Odsotnost opravičili gospa Kociper, gospa Lozej, gospa Žekar in gospod Logar. Smo sklepčni, lahko pričnemo z delom. Glede na to, da nas je nekaj novih, lepo prosim, če izključite mobilne telefone, da ne motijo delo mestnega sveta. Preden nadaljujejo pa samo še obveščam, da bo imela Mestna občina Ljubljana v novem mandatu 4 podžupane in to po abecednem redu gospod Dejan Crnek, gospod Aleš Čerin, gospa Tjaša Ficko in prof. Janez Koželj. Dejan Crnek in Tjaša Ficko bosta funkcijo podžupana oziroma podžupanje opravila poklicno. V skladu s 93. členom Poslovnika mestnega sveta MOL-a odloča mestni svet o mandatih, vprašanjih na začetku seje. Prejeli ste predlog ugotovitvenega sklepa Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja o potrditvi mandata članici mestnega sveta Mestne občine Ljubljana gospe Jožki Hegler. Gospa Jožka Hegler, kje pa si, izvoli, tamle si zdej. Prosim gospoda

aplavz v dvorani

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Prosim gospoda Čerina, predsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da poda uvodne obrazložitve.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala za besedo gospod župan, cenjene kolegice in kolegi. Ker je funkcija mestnega svetnika in župana nezdružljiva, župan pa je vodil Listo Zorana Jankovića in se odpovedal mandatu preide mandat na prvega naslednika oziroma prvo naslednjo gospo Jožko Hegler. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gremo na obravnavo predloga ugotovitvenega sklepa o potrditvi mandata članici mestnega sveta Mestne občine Ljubljana. Razprava prosim. Ni razprave.

Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti. 38 svetnikov.

Glasovanje poteka o PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana potrdi mandat članici Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, Jožki Hegler. Mandat članice je vezan na mandat mestnega sveta. Mandat se začne z dnem sprejema tega ugotovitvenega sklepa. Prosim za vaš glas.

40 ZA. 0 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala. Zdej si pa polnopravna. Presedi se eno vrsto naprej, da te bom vidu. Al dve ali kam, ne vem kam greš. Aha, tamle greš, dobro.

Prehajamo na Dnevni red današnje seje. S sklicem seje ste prejeli Predlog 1. Izredne seje Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana in sicer z naslednjim DNEVNIM REDOM:

1. KADROVSKE ZADEVE 2. PREDLOG SKLEPA O FINANCIRANJU POLITIČNIH STRANK

O dnevnem redu izredne seje mestni svet, skladno s 57. členom Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana ne razpravlja in ne glasuje.

AD 1. KADROVSKE ZADEVE Gradivo za to točko ste prejeli po sklicu seje. Prosim gospoda Čerina, predsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala za besedo tudi tokrat. Cenjene kolegice in kolegi. Komisija se je sestala na dveh sejah in sicer 9. in 16. januarja in v presojo vam predlaga 24 sklepov in 1 mnenje. Od teh 24. sklepov se jih 18 nanaša na delovna telesa mestnega sveta, na 5 komisij in 13 odborov. Moram rečt, da smo imeli srečno roko pri sestavi teh delovnih teles, iz dveh razlogov: prvič, upoštevali smo volilni izid in drugo v veliki večini primerov, želje oziroma predloge vodij svetniških skupin. Glede na volilni rezultat ima Lista Zorana Jankovića predseduje devetim delovnim telesom, če pa vključujem še to komisijo desetim. SDS štirim, levica dvema, SD in NSi ter skupina svetnikov pa vsak po enemu. Edini, ki ne predseduje nobenem delovnem telesu je stranka kolesarjev in pešcev, ki ima enega svetnika. Sam se bom izločil pri glasovanju o 24. točki, kar sem naredil tudi že na sami seji komisije in sicer, ko gre za predstavnika mesta Ljubljane v Svetu Cankarjevega doma. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sam osebno predlagam, da mestni svet o vseh Predlogih Sklepov o imenovanju članov odborov in komisij razpravlja skupaj in o njih glasuje naenkrat, razen, če je kakšna pripomba. Kar izvolijo gospod Jakopovič.

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Hvala za besedo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ A, prosim, sam moment. Mikrofon, da, zaradi zapisnika. Evo. Ja.

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Hvala lepa za besedo. Predlagam, da se da na glasovanje predlog, da se predlagani Predlog Sklepa o imenovanju v Odbor za zdravje in socialno varnost izloči iz paketa sklepov in da mestni svet o vsakem članu tega odbora glasuje posebej.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ugotavljam navzočnost po celotni točki, za vsa glasovanja in tudi za ta postopkovni predlog.

Prosim za vaš glas. 40 svetnikov.

Glasujemo o postopkovnem predlogu. Se pravi za vse komisije glasujemo v paketu razen Odbora za zdravje in socialno varnost, kjer se predlaga, da se glasuje o vsakemu posebej. Jaz sem sicer SDS pozval ne, da umaknejo še ta predlog že zdaj, ne pa da se oglašajo. Izvolte prosim glas. O tem odboru glasujemo po posameznih imenih.

30 ZA. 9 PROTI. Sprejeto, hvala lepa.

Gremo na prvi predlog. Sej pravim, najprej bomo šli na predlog, pri vsakem ko bom dal predlog je absolutno dopustna razprava tako, da vas prosim za to razpravo ne.

GOSPOD MATJAŽ BREGAR Ne, vse naj bo razprava za vse naenkrat.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kolega Matjaž me opozarja ne, da odpiram razpravo za vse naenkrat ampak še enkrat bom prosil ne, tokrat bom po svoje naredil ne, ne bom njemu sledil ne, ker je sicer pametneje. Pri vsakem odboru bom vprašal, če je razprav ne, zato, da bomo prišli tudi do te razprave do Odbora za zdravje. Najprej gre predlog sklepa za Statutarno pravno komisijo. Imate imena gor, prosim. So, a se vidi, ne vidim. Ja. Razprava prosim. Ni razprave. Glasovanje poteka.

V Statutarno pravno komisijo se imenujejo Marjan Sedmak kot predsednik, Marta Bon, Aleš Čerin, Urška Honzak, Igor Horvat kot člani in članice. Mandat imenovanih članov Statutarno pravne komisije je vezan na mandat mestnega sveta, kar je logično. Prosim za vaš glas.

41 ZA. 0 PROTI. Sprejeto.

V Komisijo za pobude občanov se imenujejo. Razprava prosim. Ni razprave. Glasovanje poteka. Prosim za vaš glas. Ksenija Sever predsednica, Jožka Hegler, Marko Koprivc, Janez Stariha in Danilo Šarič, članice in člani. Velja za cel mandat.

41 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa.

Gremo na tretjo Komisijo za mednarodne odnose in se imenujejo. Gor jih imate. Razprava. Ni razprave. Glasovanje poteka. Martina Vuk kot predsednica, Daniel Avdagič, Grega Ciglar, Tjaša Ficko, Anže Miklavec, Mojca Sojar, Ana Zagožen kot člani in članice. Vezan na mandat mestnega sveta. Prosim za vaš glas.

41 ZA. 0 PROTI.

Četrtič. Komisija za priznanja. Razprava. Ni razprave. Glasovanje poteka. Nada Verbič kot predsednica, Dejan Crnek, Zvone Čadež, Mojca Lozej, Mojca Sojar, Gregor Slabe, Danilo Šarič kot člani in članice. Prosim za vaš glas.

41 ZA. 0 PROTI.

Odbor za finance. Razprava. Ni razprave. Glasovanje poteka po Predlogu Sklepa: Mojca Lozej, Jožka Hegler, Urška Honzak, Ingrid Kovšca Pušenjak, Tomaž Kučič, Ksenija Sever, Franc Zalar. Prosim za vaš glas. Vezan jasno na ta mandat, za vse velja ne.

41 ZA. 0 PROTI.

Odbor za lokalno samoupravo. Razprava. Ni razprave. Glasovanje poteka. Asta Vrečko kot predsednica, Maruša Babnik, Stanka Ferenčak Marin, Darinka Kovačič, Žiga Oven, Tone Podobnik, Meta Škufca kot člani in članice. Vezan na mandat mestnega sveta.

41 ZA. 0 PROTI.

Odbor za predšolsko vzgojo in izobraževanje. Razprava. Ni razprave. Glasovanje poteka. Francka Trober kot predsednica, Bruna Antauer, Suzana Antič, Maruša Babnik, Anton Grošelj, Urška Honzak, Irena Horvat, Iztok Kordiš, Verica Šenica Pavletič, Nada Verbič, Martina Vuk kot člani in članice. Mandat vezan na mestni svet.

41 ZA. 0 PROTI.

Odbor za šport. Razprava. Ni. Glasovanje poteka. Marta Bon kot predsednica, Klemen Avbelj, Bojan Bučar, Dejan Crnek, Anže Miklavec, Gregor Slabe, Klemen Žibert kot člani in članice.

40 ZA. 0 PROTI. Sprejeto.

Odbor za kulturo in raziskovalno dejavnost se imenujejo. Razprava prosim. Ni razprave. Glasovanje poteka. Dragan Matić kot predsednik, Marta Bon, Uroš Logar, Emilija Mitrović Miloš, Sonja Novak Lukanović Robert Waltl, Asta Vrečko kot člani in članice za ta mandat. Prosim.

40 ZA. 0 PROTI.

Odbor za gospodarske dejavnosti, turizem in kmetijstvo. Razprava prosim. Ni razprave. Poteka glasovanje. Uroš Minodraš kot predsednik, Daniel Avdagič, Rok Kleindienst, Marko Koprovc, Dunja Piškur Kosmač, Mina Pišljar, Jelka Žekar kot člani in članice.

41 ZA. 0 PROTI.

Odbor za gospodarske javne službe in promet. Razprava prosim. Ni razprave. Julka Žibert kot predsednica, Daniel Avdagič, Grega Ciglar, Anton Colarič, Emilija Mitrović Miloš, Tone Podobnik, Igor Prodanovič kot člani in članice, vezan na ta mandat.

41 ZA. 0 PROTI.

Odbor za urejanje prostora. Razprava prosim. Ni razprave. Glasovanje poteka. Janez Koželj kot predsednik, Jožka Hegler, Igor Horvat, Blaž Lokar, Janez Stariha, Asta Vrečko, Jelka Žekar kot člani in članice. Prosim za vaš glas.

41 ZA. 0 PROTI.

Odbor za ravnanje z nepremičninami. Razprava prosim. Ni razprave. Glasovanje poteka o predlogu. Jelka Žekar kot predsednica, Tanja Bizjan, Matej Javornik, Mojca Lozej, Mojca Kucler Dolinar, Ida Medved, Francka Trobec kot člani in članice vezan na mandat.

41 ZA. 0 PROTI.

Odbor za stanovanjsko politiko. Razprava prosim. Ni razprave. Glasovanje poteka. Ana Zagožen kot predsednica, Bruna Antauer, Biserka Avsec, Danilo Hovnik, Iztok Kordiš, Tone Kastelic, Emilija Mitrović Miloš kot člani in članice v tem mandatu.

41 ZA. 0 PROTI.

Odbor za varstvo okolja. Razprava. Ni razprave. Glasujemo o predlogu Jožef Horvat kot predsednik, Đorđe Berak, Grega Ciglar, Dunja Piškur Kosmač, Danilo Šarić, Barbara Vajda, Matjaž Vede kot člani in članice.

41 ZA. 0 PROTI.

Odbor za zaščito, reševanje in civilno obrambo. Razprava prosim. Ni. Glasovanje poteka o predlogu. Tone Podobnik kot predsednik, Zvone Čadež, Dijana Južnič, Tone Kastelic, Anton Kolenc, Tomač Kučič, Janez Trček kot člani in članice za ta mandat.

41 ZA. 0 PROTI.

Komisija za poimenovanje naselij in ulic. Razprava prosim. Ni razprave. Glasujemo o predlogu Grega Ciglar kot predsednik, Maruša Babnik, Stanka Ferenčak Marin, Karolina Korenčan, Haris Muratagić, Sašo Stojanović Lenčič, Mojca Škrinjar kot člani in članice. Mandat trajanja Komisije za poimenovanje naselij in ulic je vezan na mandat mestnega sveta Mestne občine Ljubljana. Naloga komisije je obravnava oziroma priprava predlogov za poimenovanje naselij in ulic na območju Mestne občine Ljubljana. Ta sklep začne veljati z dnem, ko ga sprejme mestni svet MOL.

41 ZA. 0 PROTI.

Prehajamo na posamično glasovanje Odbora za zdravje in socialno varnost. Najprej gremo kot smo rekli za predsednico je predlagana Mojca Škrinjar. A je kaka razprava. Ni razprave. Glasovanje poteka o predlogu. Za predsednico se imenuje Mojca Škrinjar, mandat predsednice je vezan na mandat mestnega sveta.

40 ZA. 0 PROTI.

Drugo, kot član se imenuje Amir Crnojević. Razprava prosim. Ni razprave. Glasovanje poteka. V Odbor za zdravje in socialno varnost se imenuje Amir Crnojević.

41 ZA. 0 PROTI.

Tretji predlog. Glasovanje poteka. Prej pa razprava. Tomaž Čučnik za člana. Razprava. Ni. Glasovanje poteka. Rezultat glasovanja.

41 ZA. 0 PROTI. Sprejet.

Stanka Ferenčak Marin. Razprava. Ni razprave. Glasovanje poteka o članici.

40 ZA. 0 PROTI.

Peti predlog. Milan Jakopovič. Razprava. Ni razprave. Glasovanje poteka. Milan Jakopovič za člana.

41 ZA. 0 PROTI.

Šesti predlog je Tone Kastelic. Razprava prosim. Ni razprave. Glasovanje poteka. Tone Kastelic.

41 ZA. 0 PROTI. Sprejet.

Sedmi predlo je Peter Minodraš. Razprava. Ni razprave. Glasovanje poteka.

41 ZA. 0 PROTI.

Naslednji predlog Dunja Piškur Kosmač. Razprava. Ni razprave. Glasovanje poteka. Dunja Piškur Kosmač kot članica.

41 ZA. 0 PROTI.

Naslednji predlog je Lucija Šikovec Ušaj. Gregor Ciglar. Lepo prosim razprava. Mal se bom še navaju imen, lepo prosim da to ne, da ne bom kakšnega starega klicu ne, po tisti navadi iz vseh let, izvolijo.

GOSPOD GREGA CIGLAR Hvala gospod župan. Ja, torej v Levici smo bili pravzaprav neprijetno presenečeni nad predlogom svetniškega kluba SDS pri Odboru za socialo in zdravstvo. Predlog gospe Lucije Šikovec Ušaj, ki ni izvoljena svetnica, je za naš svetniški klub nesprejemljiv. Zakaj? Ljubljana je mesto, kjer v sožitju že desetletja živijo pripadniki različnih narodov, narodnosti, različnih religij in kultur. Lucija Ušaj pa je oseba, ki v svojih izjavah in stališčih izraža vse prej kot spoštovanje različnosti. Za najlažjo ilustracijo bom citiral samo dve izjavi, ki verjamem bosta večini v tej dvorani razjasnili zakaj na članstvo gospe Ušaj v Levici ne moremo pristat. Citiram: »Vsi, ki podpirate migrante ste v resnici pedofili, impotentni nasilneži, ki ustrahujete ženske, da sploh zmorete seksati z njimi, imate v resnici raje seks z mladimi fantki ali živalmi, da se ne osramotite.« Drugi citat: »Vsak, ki je musliman je po defoltu terorist. Kdaj vam bo to jasno, ta bolna religija to zahteva od njega.« konec citata. To sta dva citata, nadaljeval ne bom, nista osamljena primera, verjamem, da to veste. Dodatni komentarji teh nizkotnih izjav pa mislim, da niso potrebni. Še najbolj bode v oči dejstvo, da je gospa Ušaj predlagana ravno v Odbor za socialo ne. Kajti v okviru tega odbora bi se gotovo soočala z občutljivimi temami, ki so ključne za izboljšanje socialnega položaja najšibkejših, žal pa med te najšibkejše spadajo tudi ljudje, ki jih gospa Ušaj javno, odkrito in brezsramno zaničuje. Sovraštvo, rasizem, ksenofobija v Ljubljani nimajo in nikoli ne smejo imeti mesta. Zato bomo v Levici glasovali proti temu predlogu. Vse svetnike in svetnice pa pozivamo, da se nam pri tem pridružijo in tako preprečijo nadaljnja razpihovanja sovražtva v tem mestnem svetu. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Koprivc izvolte.

GOSPOD MAG. MARKO KOPRIVC Spoštovani župan, hvala lepa za besedo. Spoštovane svetnice, spoštovani svetniki, spoštovani vsi prisotni. Ja, tudi v Svetniškem klubu socialnih demokratov predloga, da bi gospa Lucija Šikovec Ušaj postala članica Odbora za socialo ter zdravstvo ne moremo podpreti. Čakali smo do zadnjega, verjeli smo, da bodo to spoznali neprimernost njenega kandidiranja v mesto odbora, da bodo spoznali predlagatelji v stranki SDS. Žal do tega spoznanja niso prišli, zato smo primorani tukaj v mestnem svetu temu predlogu nasprotovati. Tovariš Grega iz Levice je citiral nekaj njenih twittov, ki so milo rečeno neokusni in absolutno nesprejemljivi za osebo, ki bi želela sodelovati pri upravljanju našega mesta. Ljubljana je odprto in napredno mesto, je mesto heroj, ki je s takšnimi in podobnimi fašistoidnimi izpadi zaključila že davno in nikakor za tovrsne izpade v Ljubljani ni in tudi v prihodnosti ne bo prostora. Zato pozivam vse svetnice in svetnike, da pred glasovanjem razmislijo in da enotno skupaj brez delitev tovrstne nacionalistične, ksenofobne, upam si reči tudi fašistoidne izpade preprečimo in takšni osebi preprečimo, da sodeluje pri upravljanju našega mesta Ljubljane, mesta heroj. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Asta Vrečko.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Hvala za besedo. Če smem nadaljevati na tem mestu, kjer sta ostala predhodnika. Verjamem sicer, da ste vsi dobili tudi mail od hčerke Alojza Kajina Davorke Pregl in namreč gre se za to, da ne samo, da se gospa Lucija Šikovec Ušaj neprimerno izraža do pripadnikov manjšin in drugače mislečih, nedavno ob prav neprimerni priložnosti, ob pogrebu partizana Alojza Kajina, ki je bil tudi poveljnik Ljubljanske brigade, ki je 9. maja 1945 osvobodila Ljubljano, ki je bil eden izmed tistih, ki stoji na vseh zgodovinskih fotografijah, kako prihaja na konju in osvobaja Ljubljano, da jo naredi nazaj svobodno, da pravzaprav so ta dejanja tista, zaradi katerih smo tudi vsi mi tukaj sedaj, tudi gospa Lucija Šikovec Ušaj, in je sama delila na svojem družbenem omrežju na Twitterju twitt, citiram: »Za milimeter manj komunističnega gnoja.« In ob tem pripisala: »Smer je prava.« In nekdo, ki lahko tako neprimerno se obnaša ob in tako nepietetno ob priložnosti pogreba tega heroja, nekoga, ki je omogočil nam vsem svobodno življenje danes, vsekakor nima mesta v odboru glavnega mesta. In zaradi tega bi posebej želela poudariti, tudi med nami danes, med mestnimi svetnicami in svetniki, je nekaj vidnih funkcionarjev zveze borcev, kar mislim, da tudi vsem nam daje nalogo, da primerno glasujemo proti takšnemu imenovanju. In kot pravi gospa Davorka Pregl, hčerka omenjenega heroja Alojza Kajina: »Kot odvetnica je natančno vedela kako kaj narediti, da kazensko ni odgovorna, pa vendarle je moralno sporna, saj je s tem užalila spomin na mojega očeta in celotno družino. Sram jo je lahko. Takšno ravnanje je treba strogo obsojati, ne pa nagrajevati z delom v najpomembnejših občinskih organih. Upam, da boste predlog zavrnili in javno obsodili njena dejanja.« konec citata. In upam tudi jaz in vas pozivam, da ta predlog skupaj zavrnemo. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Mojca Škrinjar.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa za besedo. Pozorno sem poskušala pretekle torej izjave. Rada bi povedala, da sem tudi v preteklem mandatu vodila Odbor za zdravje in socialno varstvo. Zdi se mi izjemno pomemben odbor..

zvok zvonenja iz dvorane

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Lepo prosim no.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR ..ker so občutljiva vprašanja, predvsem o ranljivih skupinah, to so bolni, invalidi, socialno ogroženi. Jaz mislim in nobenega nasprotnega mnenja nisem dobila, da sem ta odbor vodila korektno. In se zahvaljujem za današnje zaupanje, da ste mi zopet podelili vodenje tega odbora. Na sejah tega odbora smo imeli pogosto različna mnenja, vendar je bila naša komunikacija kultura in seveda vedno strokovna in vedno vsebinska, nikoli politična. Tako bo tudi v bodoče. Seje bodo potekale korektno, na kulturen način, seje bodo vsebinsko strokovne in vse kar bi bilo drugače bi seveda jaz tako razpravo takoj prekinila. In pa seveda ukrepala kot je pač potrebno ukrepati. Nekaj je twittarjenje v zasebnem prostoru, času, twitter omrežje ali katerokoli drugo omrežje socialno je pač recimo facebook je pač omrežje, to je velika miza, za katero sedimo znanci in prijatelji. Tudi za mojo mizo doma sedijo znanci in prijatelji. To je moj zaseben prostor, o katerem pač govorimo kar govorimo. Imamo pravico do tega. Ne rečem, da so vsi zasebni pogovori tudi primerni za javnost. Tega sploh ne trdim, toda trdim, da gre za neko zasebno zadevo. Čeprav velikega kroga. Gospa Lucija Ušaj Šikovec je že drugi mandat predsednica vladne komisije za varstvo pacientovih pravic. Pod zadnje imenovanje je podpisana gospa Tea Šarabon, to je bilo imenovanje v vladi gospe Alenke Bratušek. Gospa Lucija Ušaj je mnogim pacientom, ki jo zelo podpirajo rešila eksistencialna vprašanja, ko je reševala krivice, ki so se dogodile pacientom invalidom, torej najranljivejšim skupinam. Gospa Lucija Ušaj ima izjemno veliko znanje na tem področju, poleg tega so pacienti z njo zelo zadovoljni. To je že njen drugi mandat.

... /// ... iz dvorane nerazumljivo...///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Na zdravje.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Poleg tega je bila v letu 2018 izbrana kot torej je bila imenovana izmed desetih najbolj vplivnih pravnikov v državi. Jaz sem prepričana, da bi njeno znanje zdravstvenega področja zelo prispevalo h kvaliteti dela odbora in prepričana sem, da nikoli nikdar ni gledala ne na poreklo, ne na socialni status, ne na položaj človeka, kateremu se je postavila v bran po dolžnosti kot predsednica komisije varstva za pacientkove pravice. Nekaj je čvekanje ali čivkanje po twitterju, nekaj je pa resno delo. Z njo so zadovoljni vsi pacienti, ki jih je branila. Spomnite se odmevnih primerov, ki jim je priborila tisto, kar jim je po krivici nekdo vzel. In prepričana sem, bog ne daj, da bi kdo izmed nas jutri postal invalid in bi si zaželel njo kot odvetnico, ker je izredno uspešna ali predsednico te komisije, ki bi odločila v naš prid, da bi zavrnili njeno učinkovito pomoč zaradi nekaj twittov. Zato vas pozivam, da ločite zasebna mnenja in pa strokovno delo. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Matić. Sem vse videl, kr lepo brez skrbi. Gospod Matić izvoljo.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ V imenu Kluba Samostojnih socialno liberalnih svetnikov najavljam, da bomo glasovali proti imenovanju Lucije Šikovec Ušaj na mesto v Odbor za zdravje in socialno varstvo, kar smo pred dnevi tudi sporočili medijem. Mi nimamo težave, da sodelujejo odbori tudi članice in člani svetniških klubov nasprotno mislečih političnih strank in tudi glede gospe Škrinjar nismo imeli nikoli nobenih pripom in mislimo, da dobro vodi svoj odbor, vendar ta idilični opis gospe Lucije Šikovec Ušaj o njeni humanosti je na žalost v drastičnem nasprotju s tistim kar je možno prebrati po socialnih omrežjih, ki jih jaz nikako ne dojemam kot neko zasebno sfero. Zasebno se lahko govori v krogu, ki je zaprt, socialna omrežja so pa odprta, povzemajo jih mediji, širijo so med ljudmi in na ta način se širi tudi sovražni govor na najbolj zavržen način, kar je bilo, če že citiramo določene primere pokazano tudi na primeru, ko je gospa Šikovec Ušaj branila vsebino neonacističnega plakata, ki se je pojavil v Velenju z besedami, da ni nič narobe, če se zavzemaš za družino in za dom, hkrati pa seveda prezrla, da je na tem plakatu bil tudi kljukasti križ. Pri tovrstnih izpadih gospe Šikovec Ušaj je treba jasno postavit mejo. Mi ne moremo podpirati kandidaturo ljudi, ki zagovarjajo skrajna stališča in dajejo skrajne izjave na pomembna mesta tokrat v Odboru za zdravje in socialno varsto in pridružujem se vsem mojim predgovornikom k temu, da se to imenovanje zavrne. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Julka Žibert.

GOSPA JULKA ŽIBERT Oprostite. Jaz bi se tudi rada oglasila v zvezi z gospo Ušajevo in sicer jaz mislim, da taka oseba kot je gospa Ušajeva, ki beremo na twitterju kaj ona pripoveduje pravzaprav ne spada v Odbor za zdravje našega mestnega sveta. Jaz bom samo par twittov prebrala, ki jih je napisala pred kraktim in sicer že pred menoj je govorila moja kolegica svetnica o tem, kaj je izjavila pred nekaj dnevi o pogrebu našega komandanta Alojza Kajina, ki je bil poveljnik Ljubljanske brigade, ki je 9. maja vkorakala v Ljubljano in osvobodila Ljubljano. Ona je na twittu povedala: »Za milimeter bo manj komunističnega gnoja.« in pripisala: »Še smer je prava.« Na žalost to niso osamljeni primeri, predvsem se ona pravzaprav vedno pojavlja z nekimi rasističnimi in ksenofobnimi izrazi na twitterjih, vse begunce, ki se zavzemajo, za vse, ki se zavzemajo za humano in dostojno ravnanje z begunci in migranti pa je na družbenem omrežju in twitterju označila za prikrite pedofile, ki fantazirajo o spolnih odnosih z mladimi fantki in živalmi. Na istem omrežju je pred časom vse pripadnike muslimanske veroizpovedi

... /// ... iz dvorane nerazumljivo...///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Lepo prosim.

GOSPA JULKA ŽIBERT Označila za teroriste, saj naj bi jim po njenih besedah tako zapovedovala njihova vera. Jaz sem prepričana, da taki človek ne spada v Odbor za zdravstvo. Jaz sem bila v preteklem mandatu v tem odboru in upam, da bom tudi v tem prihodnjem, če me boste izvolili. Obravnavamo marsikatero vprašanje, o katerih je tudi predsednica govorila, vendar s takimi stališči pravzaprav taka oseba v ta odbor ne spada. In jaz bom glasovala proti in upam tako vsaj mislim, ker govorim v imenu naše svetniške skupine da bomo tudi mi glasovali proti taki osebi. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Čerin. Zadnji prijavljen.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Kako bo naša svetniška skupina glasovala sem jaz že povedal za medije konec prejšnjega tedna. V edino zadoščenje pa mi je naslednje. Ker sem vedel, kako bo ta predlog, ta predlog na kakšno reakcijo bo naletel v mnogih svetniških skupinah in mnogih svetnikov sem na obeh sejah komisije oba kolega SDS-a pozval oziroma predlagal, da najdejo ustreznejše ime. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem razpravo. Pa mislim, da je prav, da podam tudi svoje mnenje glede tega. Moram povedati, da tudi, če bi bila izglasovana jaz tega sklepa ne bi podpisu. Kajti dotična gospa ne more biti v odboru tega mesta. Razlogov je pa več. Jaz sem mimogrede tudi podprl prošnjo hčerke od generala Kajina da je častna straža na pogrebu, prosil tudi ministra za to, sem bil vesel, da je to narejeno. Ljubljana je mesto heroj. Rad bi še eno stvar povedal zdej. Jaz nisem v ljubezenskih odnosih z SDS-om, to veste ampak moram tle povedat, da od prisotnih v tem zadnjih mandatih ne z Mojco Škrinjar, gospo Sever, gospo Medved prav nobenih težav. Za ostala vas ne vem kaj bo ne. Imel smo različna mnenja ampak bila so na strokovnih osnovah in včasih smo zapenjal ampak konec koncev v večini primerov smo pač imeli interes mesta pred sabo tudi z različnimi pogledi. In tudi jaz sem danes prosil ne da ta predlog umaknejo kajti gospa ne twitta samo kot da je to neko opravil privatno, jst sem tu edini k ne twittam v tej sobi tko, da kar se mene tiče mojga twitta nimate. A, se opravičujem Mojca dva sva, ampak jaz ga ne znam tko da zato ne.

... /// ... iz dvorane nerazumljivo...///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa nastopa na televiziji, na dveh televizijah razlaga svoje poglede o razvoju Ljubljane in moram zdej javno se odrekam, če postanem invalid, da me ona brani. Ker, če bi jaz postal invalid, to kar je gospa rekla o meni v teh zadnjih dveh letih ne, bolj da me grejo kar na žale pelat takoj. Lejte. Ljubljana je mesto heroj, Ljubljana je mesto, ki je lahko za vzor v Evropi. Poudaril bom, da živimo skupaj, spoštujemo vse različnosti. Poudaril bom, da smo edini imel 500 postelj pripravljenih za migrante v Ljubljani, ampak popolno oskrbo, od prehrane, zdravstvene do verske oskrbe. In poudaril bom to, da že 3 leta zapored decembra meseca imamo tu ob Ljubljanici milion obiskovalcev, z vsem alkoholom, ki je zraven, brez enega incidenta. In taka oseba, ki tako govori mene prav zanima kako bi te odbori izgledali. Torej, te gospe v tem odboru, v tem mestnem svetu ne bo. Dal bom na glasovanje. Žal mi je pa to, ker ni potrebno napenjat a, ko pa že govorimo o tem, kaj je dobrega naredila za ljudi, če sem prav dojel je ona bla glavna odvetnica za referendum za drugi tir, ki je to državo stal enih 6 milionov evrov in vzel spet leto pa pol drugemu tiru. Če sem prov dojel kadar gledam to, pa ne berem twitt ampak gledal sem na televiziji. Ko se pomoje še zastopa zdej gospoda Kovačiča, Ogrina pa Pascha, ki pravijo da Lista Zorana Jankovića ne sme biti v mestnem svetu, pa da župana določi sodišče ne iz SDS-a, ker je to edina šansa, da SDS dobi župana ne, dokler je Ljubljana taka. Tako, da prehajamo na glasovanje o članici Odbora za zdravje Luciji Škovec Ušaj. Prosim za vaš glas. Ste vsi?

10 ZA. 30 PROTI. Lepa hvala.

Gremo na razpravo o naslednji članici Sonja Štramec – Nemec. Ni razprave. Glasovanje poteka. Lepo prosim Sonja Štramec – Nemec.

38 ZA. 1 PROTI.

... /// ... iz dvorane nerazumljivo...///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Se opravičujem absolutna. Izvolte še enkrat glasujemo o Sonji Štramec – Nemec. Ne vem čigav je to, jst ne poznam.

38 ZA. 1 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava. O gospe Julki Žibert. Ni razprave. Glasovanje poteka. Članica gospa Julka Žibert.

41 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa za korektnost.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ S tem smo to točko zaključili.

Prehajamo na 19. Predlog SKLEPA o prenehanju mandata in imenovanju nadomestne predstavnice MOL-a v Svet Osnovne šole Ketteja in Murna. Imate predlog gor. Razprava. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost.

Rezultat navzočnosti. 36 svetnikov.

Glasovanje poteka o Predlogu SKLEPA Matiji Blaganjetu preneha mandat člana Sveta Osnovne šole Ketteja in Murna. V Svet osnovne šole Ketteja in Murna se za predstavnico MOL-a imenuje Marija Nenadić. Mandat imenovanje je vezan na mandat sveta šole. Prosim za vaš glas.

39 ZA. 0 PROTI.

Gremo na 20. Predlog SKLEPA o imenovnju predstavnice MOL-a v Svet Gimnazije Šentvid. Razprava. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost.

Rezultat navzočnosti. 39 svetnikov.

Glasovanje poteka. V Svet Gimnazije Šentvid se imenuje Ana Zagožen. Mandat imenovane traja 4 leta. Prosim za vaš glas.

40 ZA. 0 PROTI. Čestitke.

Gremo na 21. Predlog SKLEPA o imenovanju predstavnice MOL-a v Svet Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana. Razprava prosim. Ni razprave. Glasovanje poteka.

V Svet Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana se imenuje Maruša Babnik. Mandat imenovane traja 4 leta.

39 ZA. 0 PROTI. Bravo.

Gremo na 22. Predlog SKLEPA o imenovanju predstavnice MOL-a v Svet Zavoda Mladinski dom Jarše. Razprava prosim. Ni razprave. Navzočnost ugotavljam.

Rezultat navzočnosti. 32 svetnikov.

Glasovanje poteka o Predlogu SKLEPA v Svet Zavoda Mladinski dom Jarše se imenuje Katarina Gorenc. Mandat imenovane traja 4 leta. Prosim za vaš glas.

41 ZA. 0 PROTI. Čestitke.

Gremo na 23. Predlog SKLEPA o imenovanju predstavnika MOL-a v Svet lokalnih skupnosti Centra za Socialno delo Ljubljana. Razprava prosim. Ni.

Glasovanje poteka o Predlogu SKLEPA v Svet lokalnih skupnosti Centra za socialno delo Ljubljana se za predstavnika MOL-a imenuje Aljoša Gadžijev. Mandat imenovanega traja 4 leta.

40 ZA. 0 PROTI. Čestitke.

Gremo na 24. Predlog SKLEPA o predlogu za imenovanje predstavnika MOL v Svet javnega zavoda Cankarjev dom, kulturni in kongresni center. Razprava prosim. Ni razprave.

Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti. 38 svetnikov.

Glasovanje poteka o Predlogu SKLEPA. Mestna občina predlaga, da se v Svet javnega zavoda Cankarjev dom, kulturni in kongresni center imenuje Aleš Čerin.

40 ZA. 0 PROTI. Hvala in pa srečno.

25. predlog MNENJA h kandidaturi za ravnatelja Osnovne šole Ketteja in Murna. Razprava prosim. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost. 38.

Glasovanje poteka o Predlogu SKLEPA Saši Kožuhu se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnatelja Osnovne šole Ketteja in Murna. Izjemen ravnatelj je tak, da veste, pa še moja šola je. Ena od.

41 ZA. 0 PROTI. Čestitke.

In smo to točko tudi izčrpal. Današnja zadnja točka. Naročili so mi, da moram vleči do pol petih zaradi hrane ne.

AD 2. PREDLOG SKLEPA O FINANCIRANJU POLITIČNIH STRANK Gradivo za to točko ste prejeli s sklicem seje. Prosim gospo Polono Zupan Klopčič, Služba za organiziranje dela mestnega sveta, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Polona, izvoli.

GOSPA POLONA ZUPAN KLOPČIČ Spoštovani in spoštovane. To je sklep o financiranju političnih strank. Pravna podlaga je.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ V mikrofon dej, da te slišjo, v mikrofon govori.

... /// ... iz dvorane nerazumljivo...///

GOSPA POLONA ZUPAN KLOPČIČ Bolj na glas?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Tko k doma.

GOSPA POLONA ZUPAN KLOPČIČ Sklep o financiranju političnih strank ima pravno podlago v 26. členu Zakona o političnih strankah in določa, da se financiranje v politične stranke sorazmerno političnemu pač rezultatu na volitvah. Glede na število glasov se deli pač število mestnih svetnikov in če presežeš določeno kvoto so sredstva dodeljena. Sredstva se dodelijo mesečno in so predvidena vsako leto v proračunu. Predlagam, da sklep sprejmete. Kot vidite v tabeli je do sredstev upravičenih prvih 12 strank, medtem ko Lista Zorana Jankovića do sredstev ni upravičena, ker ne gre za politično stranko. Hvala lepa in predlagam, da sklep sprejmete.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kok si prijazna ne. Bomo videli pol to je. Ker pristojno delovno telo pred sejo še ni bilo imenovano in ni moglo obravnavati predloga Sklepa o financiranju političnih strank bo mestni svet v skladu s 5. odstavkom 50. člena Poslovnika mestnega sveta odločal o tej zadevi brez obravnavanja na pristojnem delovnem telesu. Odpiram razpravo. Aleš boš, kej jamru, da nič ne dobiš. Nič ne boš. Ni razprave.

Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti. 40 svetnikov.

Glasujemo o Predlogu SKLEPA mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog sklepa o financiranju političnih strank.

41 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa.

S tem je seja zaključena. Vidimo se na naslednji seji 18. februarja, ki bo nekoliko daljša, v to sem trdno prepričan. Z veliko točkami in tudi težko tematiko. Ampak gradivo tudi za vas predvsem, ki ste novi bo dobro pripravljeno. Če komu karkoli ne bi bilo jasno v gradivu, če rabi dodatna pojasnila smo vedno na razpolago. Tako. Mirno pokličite, da bodo kolegi in kolegice vse pojasnili. Sicer pa lep dan želim, pa dober tek.

konec posnetka št. 20190121_153117

Številka: 90000-9/2019-52 Datum: 25. 4. 2019

MAGNETOGRAMSKI ZAPIS PO ZVOČNEM POSNETKU 3. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA,

ki je potekala v ponedeljek, 15. aprila 2019 s pričetkom ob 15.30 uri, v Veliki sejni dvorani Mestne hiše, na Mestnem trgu 1, v Ljubljani.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Spoštovane svetnice, svetniki, gospe in gospodje. Pričenjamo s 3. sejo mestnega sveta MOL-a. Navzočih je 39 svetnic in svetnikov. Opravičil je svojo odsotnost gospod Logar. Smo sklepčni. Lahko pričnemo z delom. Prijazno prosim, če izklopite mobilne telefone, da ne motimo delo sveta. Prehajamo na predlog dnevnega reda 3. seje mestnega sveta MOL, ki ste ga prejeli s sklicem seje. Razprava o dnevnem redu. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost: 32.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog dnevnega reda 3. seje mestnega sveta.

Prosim za vaš glas. 33 ZA 0 PROTI Sprejeto.

Gremo na 1. točko. AD 1. ZAPISNIK 2. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA Razprava. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost: 34.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana potrjuje zapisnik 2. seje mestnega sveta Mestne občine Ljubljana z dne 18. 2. 2019.

Prosim za vaš glas. 34 ZA 0 PROTI Sprejeto.

AD 2. VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIKOV IN ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE Gradivo ste prejeli s sklicem in po sklicu seje. Pisnega vprašanja z zahtevo za ustno predstavitev ni poslal nihče. Torej gremo gospod Logar dve vprašanji Telargo pa sodnega postopka zaradi domnevnega oškodovanja v višini 1.2 eur. Gospa Zagožen - stanovanjska problematika v Ljubljani. Levica glede odlagališča odpadkov četrtne skupnosti Vič, prehoda za pešce pri želežniški postaji Medno. Posledice delovanj betonarne ob Cesti v Gorice, ureditev križišča v četrtni skupnosti Moste, ureditev fitnesa na prostem v Podutiku, parkirišča na Rimski cesti. Nadaljnjega ukrepanja MOL v Rogu in opravljanje storitev v Mestni upravi preko zunanjih izvajalcev. Gospod Stariha glede nevarnih šolskih poti in pa višine sejnin mestnih svetnikov. Gospod Matić glede letnega programa športa, LPP-ja in status javnega dobra. Gospa Škrinjar glede organizacije uličnega maturantskega plesa, prenove Goriške in Aljaževe ulice v Šiški, stroškov v vrtcu MOL. Gospa Sever glede klančin ob Galeriji Riharda Jakopiča in postavitev table na Rimski cesti. Gospod Jožef Horvat glede poseka gozdov v športnem parku Ludus. Gospod Igor Horvat glede energetske obnove O.Š. Ketteja in Murna. Gospa Vrečko glede uličnih nastopov in ograjenih sosesk, novih oglaševalskih prostorov za Europlakat. Gospod Ciglar glede preimenovanja O.Š. Dravlje. Gospa Honzak glede širitve Ljubljanske obvoznice. Prejeli ste tudi odgovore na vprašanja iz 2. seje mestnega sveta. Odgovore na nekatera vprašanja s 3. seje so prejeli že gospod Logar, gospa Zagožen, gospod Stariha in gospod Matić. Ostali pač odgovore še prejmete.

AD 3. POROČILO ŽUPANA 24. februarja smo se udeležili odkritja odštevalnika do začetka evropskega prvenstva v odbojki. Hostel Celica je pridobil prestižno priznanje za trajnostno usmerjeni nastanitveni objekt, Energetika Ljubljana je na desetih lokacijah postavila grelne blazine Tople tačke za ogrevanje tačk hiških ljubljenčkov. 2. marca je potekal Zmajev karneval. 4. marca smo podelili priznanja s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: Špela Kenda, Iztok Živan in Gasilska brigada Ljubljana. Sodelovali so naši redarji v nacionalni preventivni akciji Varnostni pas; od 1. do 14. aprila pa v preventivni akciji Hitrost. Na Gospodarskem razstavišču je potekal 58. mednarodni sejem Dom. Udeležili smo se 8. marca mednarodnega dneva žensk. In tudi bila razstava odprta v Mestni hiši. 8. marca smo na Tržaški skupaj s Petrolom odprli prvo javno mini vozlišče za hitro polnjene električnih vozil, ki je del evropskega projekta URBAN-E. 9. marca mednarodni festival slovanske kulture Maslenica. 9. marca smo praznovali 70. obletnico delovanja Živalskega vrta in ob tej priliki odprli novo ogrado za leve. Imamo tudi leva in levinjo. 13. marca je Ljubljana že tretjič prejela nagrado za najbolj varno slovensko mesto 2018. 13. marca je nagrado prejel Kino Dvor za svojo spletno stran Netko 2019. 14. marca je v Mestni hiši potekalo zasedanje Mestnega otroškega parlamenta. Od 20. Do 12. marca je v Pionirskem domu potekal 13. mednarodni filmski festival za otroke in mladino. 21. marca je Tehnološki park Ljubljana organiziral prvo slovensko konferenco posvečeno tehnologijam virtualne resničnosti in odprl nov laboratorij. Tradicionalna pomladanska akcija Za lepšo Ljubljano teče med 22. 3. In 22. Aprilom. Tu so navedene nekatere posebnosti tega ampak tisto bi rad izpostavil 18 dreves iz rodu lip. Na Grbi novo vrtičkarsko območje s 57. vrtički. In če govorimo o teh drevesih je nerazumljivo, da imamo še vedno take ljudi, ki lomijo ta drevesa mlada. Potem Ura za Zemljo in za eno uro zatemnili nekatere objekte. Vrečkomat, samopostrežni prodajni avtomat brez embalaže Bert, Pomagajmo čebelici, Cvetlični sejem, naj blok Bilečanska 2 in 5, izjemno lepo urejena bloka. Kar je pa še posebej za poudarit v tej akciji, ki je začel en naš meščan s svojo pobudo je najlepše kar se zgodi je, da se 100 lastnikov v bloku dogovori za skupno obnovo. Ne sam, da se zdej poznajo ampak pogovarjajo se in se celo dogovorijo ne. Rokavice gor, potem smo imeli čiščenje Ljubljanice. V Kresiji je bil ogled fotografske razstave. Nagrado na najboljšo mestno občino na področju e-mobilnosti. Tudi na tem področju vodimo. Proslavili smo ob rojstnem dnevu generala Rudolfa Maistra, položili venec. Svetovni dan ozaveščanja o avtizmu. Prireditev ob 60. obletnici Vrtca Ledina. Naša Energetika je z grško družbo Metka holding podpisala pogodbo za dobavo tehnološke opreme za izgradnjo dveh plinsko parnih enot v vrednosti 118 milijonov evrov. Obeležili smo dan zdravja. Na vzpenjači smo imeli že 4 milijone potnikov. Odprta hiša Slovenije smo nekatere objekte pokazali: Polje IV, naš Stanovanjski sklad, prizidek Milana Šuštaršiča, Pedenjcarstvo – nov vrtec lesen v Kašlju, prenovo Gosposvetske ceste, Kopališča Tivoli, Švicarijo in pa Četrtni mladinski center Črnuče. 7. april dobrodelni tek Hop na Grad. Razstava likovnih del štipendistov Mestne občine Ljubljana. Oskar Kogoj je podelil Mestnemu muzeju zbirko plakatov, ki bo uvrščena v zbirko umetnin. 9. aprila 75. obletnica Partizanskega pevskega zbora, poln Cankarjev dom, izjemno vzdušje. 10. aprila 65. obletnica družbe BTC, izjemen gospodarski dogodek, nekaj res za pozdravit. 13. aprila v spomin na največjo stavko železničarjev. Akcija Daj tačko, Steriliziraj svojo mačko. 12. aprila smo se v Mariboru srečali z županom Sašom Arsenovičem in celotnim vodstvom. Potem pa še obiskali Mursko Soboto ob odprtju paviljona Expana. In pa razpis je šel ven za 150 neprofitnih stanovanj. Na Mednarodnem sodelovanju smo bili na forumu županov v Bruslju in prejeli evropsko nagrado za energetske storitve 2019 za prvi del projekta Energetsko napredni. Predvsem gre za ta projekt skupaj z družbo Petrol in Resalta, kjer smo obnovili 48 stavb. 6. marca Ljubljana na turistični borzi v Berlinu zmagala v kategoriji mest in prejela nagrado za najboljšo prakso – izvedbo Borze lokalnih živil. V Cannesu je prof. Koželj vodil delegacijo na sejmu nepremičninskem. Bili na izvršilnem odboru Eurocities. Bili smo v Banja Luki na odprtju nakupovalnega centra Delta Planet. Na 5. mednarodnem kongresu zgodovinskih mest v Solinu na Hrvaškem prejeli priznanje za najboljšo kulturno turistični produkt Ljubljanski grad za vas. V začetku aprila je štipendistvka Mestne občine Ljubljana Sofija Komelj na 25. mednarodnem pevskem tekmovanju v Avstriji osvojila 2. nagrado v sekciji do 24. let. in pa 4. In 5. aprila smo v Sarajevu bili na vrhu županov prestolnic jugovzhodne Evrope. Gostili smo veleposlanika Republike Hrvaške, podpredsednika Evropske komisije Timmermansa, novega veleposlanika Gruzije v Sloveniji, učitelje in učence evropskih držav, ki jih je gostila O.Š. Vič v projektu Erasmus+. Predsednika Republike Bolgarije Radeva, predstavnike Komunalne policije Beograd, veleposlanike Kitajske v Sloveniji, delegacijo vrtca Arlije iz Srbije, predstavnike akademije za urbanizem iz Londona, dekane in druge predstavnike evropskih planerskih šol. Udeležence Srečanja ruskih rojakov, predstavnike mest jugovzhodne Evrope, učence Centra Janeza Levca, ki so na svetovnik igrah Specialne olimpijade v Abu Dhabiju osvojili 3 medalje in pa delegacijo iz regije Jukatan iz Mehike. To je ta kratek pregled.

Prehajamo na 4. točko. AD 4. KADROVSKE ZADEVE Gradivo ste prejeli. Prosim gospoda Čerina, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala za besedo gospod župan, cenjene kolegice in kolegi. V času od februarske seje do danes se je komisija sestala kar trikrat, zato vam predlaga vse skupaj kar 30 točk in sicer 12 sklepov in 18 mnenj. Med sklepi bi rad poudaril naše predloge za 3 direktorje in sicer tretji mandat Simona Karduma v Kino Šiška in pa nova mandata za Kinodvor gospa Metka Dariš in Živalski vrt gospa Barbara Mihelič. Obe zadnji kandidatki, ki smo jih poslušali v komisiji predlagamo, komisija predlaga soglasno. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Tudi vsi ostali predlogi so soglasni, vseh trideset. Ja.

Gremo na prvi predlog Sklepa o imenovanju predstavnikov MOL-a v Svet O. Š. Dragomelj. Razprava prosim. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost po celotni točki: 37.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: v Svet Osnovne šole Dragomelj se imenujeta Anton Kolenc in Janez Jarc. Mandat imenovanih traja 4 leta.

Prosim za vaš glas. 38 ZA 0 PROTI Sprejeto.

Drugi predlog Sklepa o prenehanju mandata in imenovanju nadomestnega predstavnika MOL-a v Svet O. Š. Mirana Jarca. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU: Maji Urbanc preneha mandat članice Sveta Osnovne šole Mirana Jarca. V Svet Osnovne šole Mirana Jarca se za predstavnika MOL-a imenuje Bojan Rotar. Mandat imenovanega je vezan na mandat sveta šole. Prosim za vaš glas.

42 ZA 0 PROTI.

Tretji predlog Sklepa o prenehanju mandata in imenovanju nadomestne predstavnice MOL-a v svet Osnovne šole Nove Fužine. Razprava. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Denisu Strikoviću preneha mandat člana Sveta Osnovne šole Nove Fužine. V Svet Osnovne šole Nove Fužine se za predstavnico MOL-a imenuje Sandra Ružičić. Mandat imenovane je vezan na mandat sveta šole.

Prosim za vaš glas. 41 ZA 0 PROTI.

Četrti predlog Sklepa o imenovanju predstavnika MOL-a v Svet Ekonomske šole Ljubljana. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU: V Svet Ekonomske šole Ljubljana se imenuje Tomaž Senečič. Mandat imenovanega traja 4 leta.

Prosim za vaš glas. 40 ZA 0 PROTI.

Gremo na peti predlog Sklepa o prenehanju mandata in imenovanju nadomestne predstavnice MOL-a v Svet Gimnazije Vič, razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Danilu Šariču preneha mandat člana Sveta Gimnazije Vič. V Svet Gimnazije Vič se za predstavnico MOL-a imenuje Barbara Šebenik. Mandat imenovane je vezan na mandat Sveta šole.

Prosim za vaš glas. 41 ZA 0 PROTI.

Šesti predlog Sklepa o imenovanju štirih članov MOL-a v Svet javnega zavoda Center urbane kulture Kino Šiška. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: v Svet javnega zavoda Center urbane kulture Kino Šiška se imenujejo Jožka Hegler, Uroš Stibilj, Vanda Straka Vrhovnik, Eva Strmljan Kreslin. Mandat imenovanih traja 5 let.

Prosim za vaš glas. 40 ZA 0 PROTI.

Sedmi predlog Sklepa o imenovanju štirih predstavnikov MOL-a v Svet javnega zavoda Ljubljanski grad. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: v Svet Javnega zavoda Ljubljanski grad se imenujejo Marta Bon, Tanja Dodik Sodnik, Krištof Mlakar, Mojca Škrinjar. Mandat imenovanih traja 4 leta.

Prosim za vaš glas. 41 ZA 0 PROTI.

Osmič: predlog Mnenja h kandidaturi za ravnateljico vrtca Ciciban. Razprava. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Ani Bulc se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico vrtca Ciciban.

Prosim za vaš glas. 41 ZA 0 PROTI. Devetič: predlog Mnenja h kandidaturi za ravnateljico vrtca Jarše. Razprava. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Dijani Šumenjak se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico vrtca Jarše.

42 ZA 0 PROTI Sprejeto.

Desetič: predlog Mnenja h kandidaturi za ravnateljico vrtca Jelka. Si nauš premislila. Dobro, sam vprašu sem. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Petri Kočar se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico vrtca Jelka.

Prosim za vaš glas. 39 ZA 0 PROTI Sprejeto.

Enajstič: predlog Mnenja h kandidaturi za ravnateljico Osnovne šole Kašelj. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Tanji Rozman se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico Osnovne šole Kašelj.

29 ZA 0 PROTI

Gremo na 12. Predlog Mnenja h kandidaturi za ravnateljico Osnovne šole Milana Šuštaršiča. Razprava. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Ireni Kodrič se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico Osnovne šole Milana Šušteršiča.

Prosim za vaš glas. 41 ZA 0 PROTI Sprejeto.

13. Predlog Mnenja h kandidaturi za ravnatelja Osnovne šole Poljane. Razprava. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Žarku Tomšiču se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnatelja Osnovne šole Poljane.

41 ZA 0 PROTI.

14. Predlog Mnenja h kandidaturi za ravnateljico Osnovne šole Riharda Jakopiča. Razprava. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Dobrili Lazović se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico Osnovne šole Riharda Jakopiča.

43 ZA 0 PROTI.

15. Predlog Mnenja h kandidaturi za ravnatelja Osnovne šole Zadobrova. Razprava. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Vladimiru Znoju se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnatelja Osnovne šole Zadobrova.

39 ZA 0 PROTI.

16. Predlog Mnenja h kandidaturi za ravnateljico Srednje lesarske šole OE Šolskega centra Ljubljana. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Majdi Kanop se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico Srednje lesarske šole, OE Šolski center Ljubljana.

43 ZA 0 PROTI.

17. Predlog Mnenja h kandidaturi za ravnatelja Srednje strojne in kemijske šole OE Šolskega centra Ljubljana. Razprava. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Zdenku Nosanu se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnatelja Srednje strojne in kemijske šole, OE Šolski center Ljubljana.

42 ZA 0 PROTI Sprejeto.

18. Predlog Mnenja h kandidaturi za ravnateljico Srednje lesarske šole za gostinstvo in turizem Ljubljana. Razprava. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Marjeti Smole se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico Srednje šole za gostinstvo in turizem v Ljubljani.

41 ZA 0 PROTI

19. Predlog Mnenja h kandidaturi za ravnateljico Strokovno izobraževalnega centra Ljubljana. Razprava. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Frančiški Al-Mansour se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico Strokovno izobraževalnega centra Ljubljana.

41 ZA 0 PROTI

20. Predlog Sklepa o imenovanju predstavnika MOL v Svet Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana. Razprava. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: v Svet Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana se za predstavnika MOL imenuje Goran Iskrić. Mandat imenovanega traja 4 leta.

41 ZA 0 PROTI.

21. Predlog Mnenja h kandidaturi Dijaškega doma Bežigrad. Razprava. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: mag. Nataši Erjavec se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico Dijaškega doma Bežigrad.

40 ZA 0 PROTI.

22. Predlog Mnenja h kandidaturi za ravnateljico Glasbene šole Ljubljana Moste-Polje. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mojci Tratar se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico Glasbenene šole Ljubljana Moste-Polje.

40 ZA 0 PROTI.

23. Predlog Mnenja h kandidaturi za ravnateljico OE Glasbene šole Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Betki Bizjak Kotnik se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico OE Glasbene šole Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana.

42 ZA 0 PROTI.

24. Predlog Mnenja h kandidaturi za ravnateljico OE Srednje Glasbene in baletne šole Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Polonci Češarek se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico OE Srednje Glasbene in baletne šole Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana.

41 ZA 0 PROTI.

25. Predlog Mnenja h kandidaturi za pomočnika direktorja Centra za socialno delo Ljubljana enote Moste-Polje. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Marjanu Vončini se da pozitivno mnenje h kandidaturi za pomočnika direktorja Centra za socialno delo Ljubljana enote Moste-Polje.

39 ZA 0 PROTI.

26. Predlog Sklepa o soglasju k imenovanju direktorice Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet MOL-a daje soglasje k imenovanju gospe mag. Lilijane Madjar za direktorico Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije. Mandat imenovane traja 4 leta.

Prosim za vaš glas. 42 ZA 0 PROTI.

27. Predlog Sklepa o imenovanju direktorja javnega zavoda Center urbane kulture Kino Šiška. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: za direktorja javnega zavoda Center urbane kulture Kino Šiška se imenuje Simon Kardum. Mandat imenovanega traja 5 let.

37 ZA 0 PROTI.

28. Predlog Sklepa o imenovanju direktorice javnega zavoda Kinodvor. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: za direktorico javnega zavoda Kinodvor se imenuje Metka Dariš. Mandat imenovane traja 5 let.

41 ZA 0 PROTI.

29. Predlog Sklepa o imenovanju direktorice javnega zavoda Živalski vrt Ljubljana. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: za direktorico javnega zavoda Živalski vrt Ljubljana se imenuje Barbara Mihelič. Mandat imenovane traja 5 let.

42 ZA 0 PROTI.

30. Predlog Mnenja k razrešitvi direktorice Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU MNENJA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana se strinja z razrešitvijo Nadje Gantar s funkcije direktorice Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar.

38 ZA 0 PROTI.

S tem smo to dolgo točko zaključili. 30 sklepov. Gremo na točko 5. dnevnega reda. AD 5. a) PREDLOG SKLEPA O PODELITVI NAZIVA ČASTNI MEŠČAN GLAVNEGA MESTA LJUBLJANA b) PREDLOG SKLEPA O PODELITVI NAGRAD GLAVNEGA MESTA LJUBLJANA ZA LETO 2019 c) PREDLOG SKLEPA O PODELITVI PLAKET GLAVNEGA MESTA LJUBLJANA ZA LETO 2019 Gradivo ste prejeli. Prosim gospo Nado Verbič, da poda uvodno obrazložitev k vsem trem predlogom.

GOSPA NADA VERBIČ Spoštovani gospod župan, podžupanja, podžupana, mestni svetniki in svetnice in ostali prisotni. Skladno z Odlokom o priznanjih Mestne občine Ljubljana objavi Komisija za priznanja vsako leto javni razpis za podelitev nagrad in plaket glavnega mesta Ljubljana. Letošnji razpis je bil odprt od 1. 2. 2019 do vključno 28. 2. 2019. Pobude za podelitev naziva častni meščan oziroma častna meščanka niso vezane na razpis. Njih je možno posredovati skozi celo leto. Skladno z Odlokom je komisija obravnavala pobude, ki so prispele do 31. 3. 2019. Obravnavanih je bilo 11 kandidatk in kandidatov za podelitev naziva častni meščan oziroma častna meščanka ter 28 kandidatov in kandidatk za podelitev nagrad ali plaket glavnega mesta Ljubljana za leto 2019. Po opravljenih obravnavah vseh pobud komisija predlaga podelitev naziva častni meščan in naziva častna meščanka glavnega mesta Ljubljana ter podelitev petih nagrad in sedmih plaket glavnega mesta. Na tretji seji, 12. 3. 2019 in četrti seji 1. 4. 2019 je komisija z večino glasov sprejela Sklepe in sicer: Mestnemu svetu Mestne občine Ljubljana se predlaga podelitev naziva častna meščanka Ivanki Mežan in naziv častni meščan Francu Severju Frantu. Za podelitev nagrad glavnega mesta Ljubljana se predlaga mag. Zdenka Barbara Ban Fischinger, prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, Marjan Jernej Virant, Ginekološka klinika UKC Ljubljana in Društvo SMC Rakovnik. Za plaketo glavnega mesta Ljubljana pa komisija predlaga, da se podeli Stanislavi Mariji Ferenčak Marin, prof. dr. Tamari Lah Turnšek, Anji Rupel, Zdravstvenemu domu Ljubljana, Policijski upravi Ljubljana, Društvo general Maistra Ljubljana in Zavodu Nora, centru sodobnih zasvojenosti. Komisija za priznanje je odgovorno opravila svojo nalogo in hvala vsem, ki boste naše predloge podprli.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Predlagam, da se razpravo vpelje od vseh treh a, b in c skupaj. Glasovali bomo kot običajno za častnega meščana in častno meščanko posebaj, za nagrade in plakete pa skupaj ne. Izvolite. Ja.

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Hvala lepa, postopkovno bi imel. V bistvu bi predlagali, da se o kandidatih za nagrade glasuje posamično in ne v paketu.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne vidim problemov. Mirno. Če je taka želja, bomo pa posamično glasovali. Plakete pa ostanejo. Samo nagrade. In častni meščan in častna meščanka vedno glasujemo posamezno, tako da bomo še nagrade posamezno, če soglašate s tem ne vidim težav. V redu. Okej. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost po tej točki. Rezultat navzočnosti. Če noben noče, nima kej.

Glasovanje poteka o prvem PREDLOGU SKLEPA: naziv častna meščanka glavnega mesta Ljubljana prejme Ivanka Mežan. Prosim za vaš glas. 41 ZA. Ponovitev. Brišem. Glasujemo še enkrat. Izvolte. Naziv častna meščanka prejme Ivanka Mežan. Prosim za vaš glas.

41 ZA 0 PROTI. Čestitam. Lahko pospremimo z enim aplavzom gospo Mežan našo.

aplavz v dvorani

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: naziv častni meščan glavnega mesta Ljubljana prejme Franc Sever Franta. Prosim za vaš glas. Prosim, izvolte.

GOSPA MOJCA SOJAR Se mi zdi prav, da obrazložim svoj glas, ker bom glasovala proti, pa bo to zelo grdo izgledalo. Ta moja rdeča barva med vsemi zelenimi. Glasujem pa proti zato, ker smo imel mi dobrega kandidata za častnega meščana in zato seveda, če podpiram svojega kandidata potem težko sem zdej za nekoga drugega. Se mi zdi, da naš kandidat bi si zaslužil, da postane častni meščan, je bil že večkrat predlagan. Tudi letos žal ni šlo skozi, ker smo bili preglasovani ampak tokrat bom glasovala proti.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Koprivc izvolte.

GOSPOD MAG. MARKO KOPRIVC Ja, hvala lepa za besedo župan. No, vsekakor bom predlog, ki smo ga tudi mi socialni demokrati podali podprl. Gospod Franc Sever Franta je bil eden od pomembnejših v partizanski bitki, je antifašist, je velik človek in definitivno je oseba, ki si zasluži častno meščanstvo Ljubljane sploh glede na to, da Ljubljana goji in spodbuja to svojo herojsko tradicijo antifašizma in ima zato tudi naziv mesto heroj. Hvala lepa.

Prosim za vaš glas. 32 ZA 10 PROTI. Tudi častni meščan si zasluži aplavz.

aplavz v dvorani

Gremo zdaj posamezno za nagrade. Glasujemo o gospe Zdenki Barbari Ban Fischinger do letos 15. letni direktorici Živalskega vrta.

Prosim za vaš glas. 43 ZA 0 PROTI. Čestitam Zdenka, če si tle kje v bližini.

Potem gremo na glasovanje: prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal.

Prosim za vaš glas. 42 ZA 0 PROTI. Čestitam.

Potem gremo na tretji: Marjan Jernej Virant.

Prosim za vaš glas. 26 ZA 4 PROTI. Čestitam.

Potem gremo na Ginekološko kliniko UKC Ljubljana.

Prosim za vaš glas. 42 ZA 0 PROTI.

In gremo potem še Društvo SMC Rakovnik. To ni stranka, je društvo tko, da ne bo kdo narobe mislu.

Prosim za vaš glas. 39 ZA 0 PROTI. Čestitam vsem nagrajencem.

aplavz v dvorani

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ In gremo na glasovanje plaket v paketu. Gospa Škrinjar obrazložitev glasu pri plaketah.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Saj morda bi že lahko obrazložitev glasu dala pri prvi in drugi točki. Pardon. Se opravičujem. Morda bi dala že obrazložitev glasu pri prvi in drugi točki. Osebno na tej seji pogrešam ime gospe, ki danes predaja oziroma v tem letu predaja štafeto gospe Nadi Verbič. Zdi se mi prav, da bi se ji zahvalili za izjemno dobro delo, ki ga je naredila kot ravnateljica vrtca v vseh svojih mandatih in mi je zelo žal, da danes tega imena ni gor. Hvala. Bom pa sicer glasovala tako kot vsi ostali.

GOPOD ZORAN JANKOVIĆ Bom komentiral to. Jaz popolnoma soglašam s tem mnenjem gospe Škrinjar kar je rekla, ampak to je pa funkcija, ker je zdej predsednica komisije ne, težko bi sama sebi dala tako, da bomo to poskrbeli to konec tega mandata, da ne bomo to pozabili. Tako, da vabim še za naprej za predlog. Samo to je bil razlog. Prosim za vaš glas.

36 ZA 0 PROTI. Čestitke tudi prejemnikom plakete lepo prosim.

aplavz v dvorani

AD 6. ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA LETO 2018 Gradivo ste prejeli po sklicu seje. Prejeli ste tudi poročilo Odbora za zdravje in socialno varstvo, za gospodarske javne službe in promet, za zaščito, reševanje in civilno obrambo. Za lokalno samoupravo, za varstvo okolja, za kulturno in raziskovalno dejavnost, Odbora za ravnanje z nepremičninami ter poročilo pristojnega Odbora za finance. Pred sejo ste prejeli še dodatno gradivo k točki. Primerjava prejemkov in izdatkov proračuna MOL po različnih vrstah, klasifikacijah in obdobjih ter pojasnila zadolženosti MOL in njenih pravnih oseb. Predno dam besedo gospe Saši Bistan bi vas rad opozoril predvsem na zadnje strani tega dodatnega poročila, ki ste ga prejeli s temi grafi, kjer vidite ne prihodke tako MOL-a in skupno naših zavodih in podjetij ter tudi zadolžitev skupno. Zadolžitev MOL-a je 25 milijonov bila konec leta in tisto, kar je mogoče najbolj podatek za poudarit. V teh 12. letih lahko ugotovite spremembe po posameznih proračunskih porabnikih kot primer recimo izobraževanje leta 2007 je bila 54 milijonov, leta 2018 ne nekaj manj kot 100 milijonov. Enako je podobno šport in kultura 24, 45 tako, da glede tega so večina porabnikov dobila več sredstev skozi ta leta, ne govorim pa o tistih investicijah in ne govorim ne tako ne SRPI-ju ne OGDP-ju kajti to je odvisno pač od leta, kakor se izvajajo investicije. Ampak, če gledate še enkrat pravim ne varovanje okolja naravne dediščine od 5 milijonov na 14 milijonov. Tako, da imate te podatke za vpogled. Sedaj prosim gospo Bistan, vodjo Oddelka za finance in računovodstvo, ki skrbi, da smo vedno likvidni, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA SAŠA BISTAN Hvala za besedo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Glasneje Saša, v mikrofon prosim te.

GOSPA SAŠA BISTAN Saj sem ga prižgala. Spoštovane svetnice in svetniki. Spoštovani župan, podžupanja, podžupani, sodelavke in sodelavci. V Zaključnem računu proračuna za leto 2018 znaša realizacija na strani prihodkov 338 milijonov, na strani odhodkov pa 316 milijonov. To pomeni, da je imela Mestna občina Ljubljana konec leta presežek v višini 22 milijonov evrov. Za primerjavo lahko povem, da so prihodki v Zaključnem računu 2017 znašali 267 milijonov evrov, torej beležimo v letu 2018 za 71 milijonov več prihodkov v primerjavi s preteklim letom. Prihodki so realizirani kot že povedano 338 milijonov oziroma 92,24 %. Davčni prihodki so evidentirani skoraj 100% glede na plan 229 milijonov. Nedavčni prihodki so realizirani 85,6 milijonov evrov oziroma 90% glede na plan. Tu je med drugim evidentiran prihodek iz naslova premalo plačane dohodnine po Zakonu o glavnem mestu Republike Slovenije v višini 28,5 milijonov evrov. Prihodki iz komunalnega prispevka investitorjev pa so evidentirani v višini 22,5 milijonov evrov. Kapitalski prihodki so realizirani 40% oziroma 9,2 milijona evrov. Prejete donacije so evidentirane v višini 2,3 milijone evrov. Tu je razvidno sofinanciranje Eko sklada in sicer za nakup avtobusov 424.000 eur, za Vrtec Pedenjped enota Kašelj 331.000 eur in za telovadnico pri O. Š. Maksa Pečarja 1,5 milijonov evrov. Transferni prihodki so realizirani v višini 11,5 milijonov evrov oziroma dobrih 76%. Odhodki so bili realizirani v višini 316 milijonov oziroma 92,52%. Tekoči odhodki so nižji od predvidenih za približno 4,5% glede na veljavni plan. Nižje so plače in prispevki. Nižji so izdatki za blago in storitve. Obresti so se še malo znižale, del zaradi predčasnega poplačila enega kredita in del zaradi nadaljnjih pogajanj z bankami. Tekoči transferji so realizirani v višini 176,5 milijonov evrov, od tega predstavljajo tekoči transferji javnim zavodom za plače in materialne stroške 92 milijonov evrov. Drugi transferji posameznikov 60 milijonov evrov. Tu je tudi plačilo razlike med ceno programov v vrtcih in plačili staršev v višini 49 milijonov evrov. Transferji nepridobitnim organizacijam in ustanovam so evidentirani v višini 13,6 milijonov evrov in subvencije Javnemu podjetju LPP 10,6 milijonov evrov. Investicijskih odhodkov je za 70 milijonov evrov od predvidenih 79 milijonov evrov oziroma 87%. Investicijski transferji pa so realizirani v višini 27 milijonov oziroma 93%. Na dan 31. 12. 2018 je imela MOL 7 milijonov zapadlih neplačanih obveznosti. MOL je v letu 2018 povečala namensko premoženje Javnemu stanovanjskemu skladu s kapitalskim tranferjem v višini 2,8 milijonov evrov. Pri odplačilu dolga smo poleg rednega odplačevanja glavnice in obresti v mesecu septembru 2018 odplačali 1 cel kredit in delno drugega banki Unicredit v skupni višini 7,2 milijona evrov. Ker se MOL v preteklem letu ni zadolžila, odplačala pa je 19 milijonov evrov dolga pomeni, da je neto odplačilo dolga 19 milijonov. Zadolženost na dan 31. 12. 2018 pa je imela MOL pod 100 milijonov in je znašala 95 milijonov evrov. Iz gradiva, ki ste ga prejeli na klop pa lahko vidite na straneh od 1 - 14 podrobno primerjavo realizacij tako, kot je rekel že župan, grafične ponazoritve primerjav in seveda stanje zadolženosti za zadnjih dveh straneh. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prosim gospo Mojco Lozej, da poda stališče odbora.

GOSPA MAG. MOJCA LOZEJ Dober dan, hvala lepa. Odbor za finance je na drugi seji obravnaval gradivo in podpira sprejem Zaključnega računa proračuna MOL za leto 2018. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Spoštovani, Statutarno pravna komisija je obravnavala predlog in ugotovila, da nima pripomb pravne narave. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava.

GOSPA KSENIJA SEVER Spoštovani gospod župan. Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim v dvorani. Danes razpravljamo o obračunu, ki ima do sedaj največjo realizacijo prihodkov skoraj 338 milijonov evrov. Ta številka pa se od Odloka proračuna v letu 2017, kjer so bili prihodki načrtovani v višini 375 milijonov evrov preko dveh rebalansov povečevala, zmanjševala in v letu 2018 do 366 milijonov evrov in sedaj realizacije kot sem že omenila 338 milijonov evrov ali 92,24%. Prav tako pa se je spreminjal tudi presežek prihodkov nad odhodki od 7.200.000 eur do realizacije skoraj 22 milijonov evrov. Tako velik presežek prihodkov nad odhodki je verjetno tudi zaradi priliva iz naslova premalo plačane dohodnine po Zakonu o glavnem mestu v višini 28,5 milijona evra. Ker je ta priliv bil v dveh zneskih, prvi že v juniju ali juliju mislim, da bi bilo smotrno ta sredstva takrat razporediti in porabiti. Razmišljam, če bi vsaka četrtna skupnost dobila po 500.000 eur za mala dela bi lahko asfaltirala ulice, ki so na obrobju mesta še vedno gramozne ali porabila za druga nujna dela. Ali bi se ta sredstva porazdelila po že začetih investicijah ali vsaj delno za druga dela. Na odhodkovni strani ni bilo realizirano nič sredstev za spodbujanje malega gospodarstva. Kljub planiranemu znesku 500.000 eur. Pa saj malo gospodarstvo vendar ustvarja dodano vrednost. Zelo malo je bilo namenjeno varovanju okolja. Na postavki zbiranje in ravnanje z odpadki le 24% od 800.000 eur. Prav tako je na postavki spodbujanje stanovanjske gradnje realizacija 67%, pa vemo koliko stanovanj primanjkuje v Ljubljani. Prav tako je v klasifikaciji socialno varstvo starejših pri projektu CrossCare od 34.000 eur, ki kateri projekt pa je sofinanciran s strani IU v letu 2018 porabljeno le 14.40 eur in to za dnevnico. Projekt se izvaja od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2019. Obrazložitev, da so bili pri projektu zastavljeni cilji doseženi, torej v štirih mesecih 1 službena pot. Prav tako so stroški za odvetniške storitve večji kot stroški za nakup zemljišč. Zato tukaj vprašanje zakaj se sredstva iz presežka niso v rebalansu namenila v te že planirane odhodke. Še par besed o bilanci stanja. V bilanci stanja so letos postavke bolj specificirane, kar pohvalim. Tudi kratkoročne terjatve do kupcev so trikrat nižje od leta 2017, tudi to je pohvalno. So se pa povečale druge kratkoročne terjatve na 176 milijonov evrov. Tu so obrazložene male postavke. Od 548 eur dalje, ni pa preglednice za terjatve večjih vrednosti, na primer dvomljive terjatve v znesku 22 milijonov evrov. Dobrodošla bi bila tabela še za te večje terjatve. Na koncu pa nisem zasledila in zato sprašujem, kaj je s protipotresno sanacijo šole Šentvid, kdaj se bo začela, kajti če pride do potresa, tukaj so otroci. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem razpravo. Ja, glejte jaz vas lepo prosim. Sej nimam nič proti ne, pa sem hotu odgovort. Kar izvolte gospa Sojar.

GOSPA MOJCA SOJAR Hvala lepa za besedo, čeprav majčken prepozno. Jaz imam samo nekaj manjših vprašanj, ker ne bi razpravljala kot vsako leto približno o istih stvareh razpravljamo. Me pa zanima, zakaj se recimo, so se povečevala sredstva za Glasilo Ljubljana. Mislim, da je notri napisano, da so bile dvojne številke ampak, če je nekaj dvojnih številk al pa več enojnih, verjetno niso to tako zelo različna sredstva. Potem pa na postavki konto 47411 to je prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike je bila realizacija 0. Me zanima ali se sredstva sploh niso dobila oziroma, kje se je ustavila realizacija, ali se je potem razpis zaprl. Ali je to eden izmed razpisov, ki bodo v maju ponovljeni. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Čadež.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Jaz bi rad pokomentiral področje v katerem sodelujem to je Odbor za zaščito, reševanje in civilno obrambo pod okrilje katerega spada tudi mestno redarstvo. Mestno redarstvo je v lanskem letu pobralo glob za približno 4,2 milijona evrov, kar je več kot 1% proračuna MOL in se človek vpraša, če sploh kdo razmišlja kakšen procent denarja je to od enih glob. Še posebej me boli to, da je šele nova vlada, vlada gospoda Šarca ustavila začasno, ni še odločbe kaznovanje tudi ljudi oziroma vsaj pošlje se jim obvestilo, ki rešujejo naša življenja. Torej, če radar na Roški recimo bo najbolj enostavno, ki je blizu kliničnega centra. Rešilec, ki gre po nekogar, ki ga je infarkt pade prvič v radar ko gre po pacienta in drugič, ko se vrne. Enako velja za gasilce, enako velja za civilno zaščito in tako naprej. Zdej seveda vem kaj boste odgovorili tak je zakon. Ni res, da je tak zakon. Vi lahko obravnavate človeka kot lopova apriori ali pa mu verjamete k ima modre luči in mu tega ne obesite. No in zdej, da bo ljudem tut jasno kaj to povzroči v teh službah. Poznam vse vodje teh služb, ker se s tem ukvarjam že 20 let in oni so mogli zaposlit dodatne ljudi, ki.. zdej pa pazte to: najprej redarstvo dobi gasilsko lojtro, ker ne vem kok ton ima kamion, ki je šla prehitro. Potem da to obvestilo na brigado. Tam je moj prijatelj Kučič zelo dober direktor in on mora odgovorit redarstvu kdo je vozil tisto vozilo. Če ne odgovori mora plačat to kazen on. Potem gre pošta nazaj na redarstvo, tam imajo zopet gospo za to zaposleno, ki je ugotovila ja, to vozilo je vozil Janez Novak. No, to redarstvo pošlje drugo pošto domov Janezu Novaku zaposlenemu na brigadi in ta gospod Novak gre zopet do istega direktorja Kučiča in ga prosi naj mu izda potrdilo, da je bil na intervencijski vožnji. To mu natisnejo in on pošlje na redarstvo in rečejo aha, pa res, bil je na intervencijski vožnji, bomo zdej to pač stornirali. Če tega ne naredi dobi domov kazen. Zanimivo bi bilo slišat koliko je teh 4,2 milijona lani, mimogrede je to več kot vse globe v celi Sloveniji. Cela Slovenija ni samo Ljubljana, je veliko mest. torej globe v vseh mestih v Sloveniji, kjerkoli obstaja redarstvo so manjše v seštevku od glob pobranih v Ljubljani. Tako, da jaz predlagam, da se mal zamislimo nad tem. Nenazadnje je bilo rečeno, da je to zelo prijazno mesto, da ne bo nikoli tako kot v Mariboru, kjer so radarji. Če pa spremljamo proračune, se počasi, počasi število radarjev dokupuje ali pa vsaj ohiši. In jaz verjamem, to vam je v bistvu najboljša firma, če smo pošteni, najboljša firma v Ljubljani je Mestno redarstvo. Niti Ljubljanske lekarne, k vemo, da je špica farmacija niso tako dobičkonosne kot vaše redarstvo. Jaz mislim, da je prav, da ljudje to vedo. No pa bodi dovolj. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Bom jaz to vse odgovoru vam. 5 minut časa. Zaključujem razpravo. Pa začel z vam gospod Čadež. Pa ne mi zamert, to je čisto politikanstvo kar vi razlagate. Namesto, da bi uredili to na državnem nivoju pa olajšali delo vsem nam, tudi našem redarstvu ste pustili, da zakon teče. Mi smo ne enkrat preverjali tako s policijo, zakonodajalcem, da mormo to delat. V lanskem letu zakaj je ratu problem. Niti 1 evro ni prišel iz teh nujnih voženj v proračun.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Ni res!

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Čadež, jaz sem vas poslušu. Boste čist tih prosim, sej ste v vojski, navadte se reda no. Kazen, zakaj se je začelo pisat o tem, ker je v enem primeru pozabu nekdo napisat ta ugovor. In ker se ne napiše ugovora, šlo je pa za reševalce ne, je dobu kazen direktor kliničnega centra in o tem se tako veliko piše in prvič mi ne boste razlagu ne, o reševalcih, mi smo njim dal zato, ker jih spoštujemo brezplačna parkirna mesta za svoja vozila. Drugič mi ne boste razlagu ne o naši gasilski brigadi, ker če pogledate te podatke, k vam je kolegica Saša dala na mizo smo podvojili sredstva za gasilce tako, da tega ne sprejmem. Tretjič mi pa ne delite primerjavo z Mariborom, ker smo mi imeli isto ponudbo od iskre, pa smo zavrnil, ker ne klofamo to. Četrtič imamo najmanj žrtev. Ravno danes je bil gospod Štaba Varna pot, ki pravi, da je Ljubljana za primer glede varnosti. Naše hiše, ohišja, nimamo tok radarjev kot imamo ohišja. Vsako ohišje pomeni zmanjšane ne hitrosti. Imeli smo rekorderja na Dolenjski cesti 135 km/h in to na poti, ki gre pri Mercatorjevi stavbi ali pa pri cerkvi se pravi pešpoti, varni poti v šolo Oskarja Kovačiča in take je treba oglobit. In imamo radarje, kadar jih postavljamo jih imamo predvsem šole, vrtci in pa javni. To je prvo glede tega, tako da menda bo letos končno, ne vem na čigavo pobudo, da bo letos končno po vseh teh letih, ko je treba sam en člen napisat pa bi bilo vse rešeno. Dokler sem pa jaz tu ne, bom spoštoval delo naših redarjev in gospoda Fortune, ki izvrstno vodi ta oddelek in ne bomo delali nezakonito. Vi pa izvolte pa zakon spremente. Kar se tiče gospe Sojar. Dve vprašanji ne. Glede evropskih sredstev lani prepozen, ni bil potrjen, bo letos. Ta sredstva so prišla v proračun ne, ker mora ministrstvo podeliti pa je prišlo konec leta. Glasilo Ljubljana smo pa delali že poročilo ne, pred tem sta bile dve številki, zdej tok več številk in se da preračunat na to. Gospa Sever je imela, jaz sem si zapisu 5 takih ne, pa z zelo veliko spoštljivostjo. Ni bil največji prihodek lansko leto ampak že enkrat prej, če gledate, zato imate danes poročilo ne, drugi največji. Smo imeli že 370 milijonov. Takrat ko so bile Stožice v realizaciji, 2010 ne. Zato imate priloge. Ja sej. Potem, ko pravite, da bi dali več sredstev četrtnim skupnostim jaz lahko ugotavljam, da tudi ta sredstva niso uporabna. V okolju ne, ko ste razlagali ne, spet si poglejte podatek pa boste videla, da so se podvojila ta sredstva v vsem tem času. Te dvomljive terjatve, te velike ne, smo pa delali, mislim, da tudi vi imate za naš nadzorni odbor, kajti gre predvsem za te terjatve, ko so objekti, govorimo ceste končani pa niso prevzeti zaradi stečajev. Mi jih uporabljamo. Tipičen primer Štajerska cesta še vedno ni vpisana in … /// … nerazumljivo … /// se zaljuči. In protipotresno sanacijo Šentvida osnovne šole. Z ministrstvom je dogovorjeno, da se gre v skupno gradnjo in protipotresno in sanacijo šole tako kot srednje kot te in čakamo ministrstvo. Mi smo že zemljo kupili za novo telovadnico in se bo to delalo. Bi pa rad povedal tisto, kar niste izpostavili kot plus. Mi smo dali vse naše javne objekte preveriti potresno varnost, vse. Razdelili na zelene, rumene pa rdeče. Rdeče popravljamo. Letos je zdej v razpisu za dve šoli ne, ki gresta, lani je bil Moškrič, letos gre Vide Pregarc, ne Vide Pregarc, Vodmat in pa Poljane. Razpis je zunaj. In istočasno smo pred dvemi leti začeli akcijo na med župani glavnih mest Evropske unije, da se med kohezijska sredstva vštejejo tudi sredstva za potresno sanacijo oziroma protipotresno sanacijo stavb. Dobili podporo predvsem tega dela zahodne Evrope, Španija, Portugalska, cel Balkan.

zvok, ki napove potek časa, namenjenega za pojasnilo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ No, in zdej kot vidim ne so naši poslanci, poslanke v Evropskem parlamentu uspeli to spraviti v proračun za novo perspektivo. Se pravi tudi privatne stavbe, ker smo šli gledati pred letom 1964, katere niso potresno grajene

zvok, ki napove potek časa, namenjenega za pojasnilo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kot je Streliška ne. Profesor Koželj vodil ne, bodo zdej dobile možnost po novem letu na ta sredstva. Šentvid pa takrat ko je na vrsti. Vi, ki ste pa že na tistem koncu ne. Če se ne motim Franc Rozman Stane ne je pa dokaz vrhunske potresne sanacije. Vse se pa ne da naenkrat. To je tudi odgovor, zakaj nismo vsega porabil ne. Še vedno bom reku. Vsak naš proračun ima 20% več številk kot smo dejansko sposobni z denarjem naredit. Ravno iz primerov, da se nekdo pritoži, vzemte tipičen primer Roga ne, smo računali, da bo Rog prej začel se delat, pred cukrarno ne, vzemte primer šol, k smo govorili recimo Šentvid tako, da so to ogovori moji. Ugotavljam navzočnost.

... /// ... iz dvorane – nerazumljivo ... ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, ne. Ne, prej je bila, ni možna. Ugotavljam navzočnost: 35.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Zaključni račun proračuna Mestne občine Ljubljana za leto 2018.

Prosim za vaš glas. 25 ZA 8 PROTI Sprejeto.

Gremo na točko 7 dnevnega reda. AD 7. PREDLOG ODLOKA O REBALANSU PRORAČUNA MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA LETO 2019 Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo naslednjih odborov: Odbora za ravnanje z nepremičninami, Odbora za varstvo okolja, Odbora za lokalno samoupravo. Odbora za zdravje in socialno varnost, Odbora za kulturno in raziskovalno dejavnost. Odbora za zaščito, reševanje in civilno obrambo. Odbora za gospodarske javne službe in promet. Odbora za finance. Gre za usklajevanje ne s tistim, mi imamo rebalans, smo imeli predvsem projektov, ki so trenutno v izvajanju tako, da smo zagotovili ne vsa potrebna sredstva. Predvsem tudi na področju ne predšolske in šolske vzgoje tako, da prosim gospo Sašo Bistan, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA SAŠA BISTAN Hvala za besedo. Ponovno pozdravljeni. Predlogu rebalansa proračuna Mestne občine Ljubljana za leto 2019 so prihodki predvideni v višini 406 milijonov evrov oziroma 15 milijonov manj kot v sprejetem proračunu. Odhodki za leto 2019 pa so predvideni v višini 400 milijonov oziroma 12,4 milijone manj kot v sprejetem proračunu. Pri dohodnini smo upoštevali s pogajano povprečnino

KONEC POSNETKA ŠT. 20190415_153914

GOSPA SAŠA BISTAN 573,50 eur. To je 141,6 milijonov evrov. Po Zakonu o glavnem mestu Republike Slovenije je načrtovan prihodek v višini 14,3 milijone evrov. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je načrtovano v višini 58 milijonov oziroma za 3 milijone več kot v sprejetem proračunu. Poslovni najemi so predvideni v višini 15,6 milijonov evrov. Komunalni prispevek investitorjev je planiran enako kot v sprejetem proračunu 57 milijonov evrov, saj se pričenjajo večje gradnje kot so Ikea, logistični center Mercator, Supernova in podobni. Prejete donacije so sedaj predvidene v višini 3,7 milijonov evrov, v sprejetem proračunu 11 milijonov evrov. Razlika je zaradi razpisa Eko sklada za nakup avtobusov in sicer je bilo razpisanih manj sredstev kot je bilo na začetku načrtovano za ta namen. Prihodki od države so načrtovani v predlogu rebalansa v višini 9,3 milijone evrov, prihodki iz Evropske unije pa v višini 36 milijonov evrov. Kapitalski tranfer Javnemu stanovanjskemu skladu je planiran v višini 4,2 milijona evrov in Tehnološkemu parku v višini 0,5 milijona evrov. Zadolževanje je nespremenjeno. V letu 2019 je predvideno v višini 10 milijonov evrov, odplačilo dolga pa bo še vedno presegalo zadolževanje in sicer je načrtovano v višini 12 milijonov evrov. Glavni razlog za predlagani rebalans je uskladitev financiranja projektov glede na dinamiko izgradnje in vključitev novih projektov v proračun. Vse investicije, ki so bile vključene v sprejeti proračun so vključene tudi v predlog rebalansa, na novo pa so vključene naslednje. Projekt v programu Erasmus+, Connected cities of learning. Investicija v O. Š. Franca Rozmana Staneta s celostno obnovo šolskega športnega igrišča. V osnovni šoli Martina Krpana pri izgradnji prizidka. V O. Š. Miška Kranjca dozidava trakta učilnic, v O. Š. Spodnja Šiška obnova kuhinje in statična sanacija kletnih prostorov. V O. Š. Vrhovci pridobitev novih učilnic, v Vrtcu Mojca, enota Tinkara izgradnja več namenskega prostora. Rekonstrukcija Tavčarjeve, Cigaletove in Trdinove ulice. Regionalna kolesarska povezava Kamnik - Mengeš – Trzin - Ljubljana. Povezovalna cesta v Gameljnah od Gramoznice do Dunajske ceste. Ureditev ceste Pot na Poljane. Povezovalni vod Volavje – Janče. Obnova nadvoza nad avtocesto – Podutiška cesta. Nadaljevanje projekta energetskih prenov objektov v lasti MOL in ostali. Projekti, ki so v izvajanju in kjer je načrtovano pridobitev največ sofinancerskih sredstev iz državnih in ostalih virov, skupaj 37,5 milijonov pa so: Projekt centralna čistilna naprava, načrtovano je dobrih 15 milijonov sofinanciranja. Projekt aglomeracije 7,5 milijonov. Projekt C06 milijonov. Za Galerijo Cukrarno 5,5 milijonov evrov in za nakup 17 avtobusov 3,4 milijone evrov iz Eko sklada. V dodatnem gradivu, ki ga imate na vaših klopeh si lahko na straneh od 15–18 ogledate še ogledate še ostale številčne in grafične primerjave predloga glede na sprejeti proračun 2019. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sam dodajam to kar je kolegica Bistan povedala. Za predšolsko pa šolsko vzgojo je namenjenih letos 36 milijonov evrov in vprašljivo je, če bomo lahko vse izvedl, kajti čas izgradnje je orientiran na julij, avgust in je treba vse pač papirje dobit do takrat razen tistih večjih prenov, ko bomo šole selili. Kokr bo Franc Rozman Stane kar je eno leto so bili otroci v drugih sedmih objektih in tisto, kar je veselje brez ene pripombe staršev. Gospa Lozej stališče odbora.

GOSPA MAG. MOJCA LOZEJ Hvala za besedo. Odbor za finance podpira sprejem Predloga Odloka o rebalansu proračuna MOL za leto 2019.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala za besedo. Statutarno pravna komisija je obravnavala predlog rebalansa in ni imela pripomb pravne narave. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava. Gospa Škrinjar.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa. Omenu ste, da je veliko namenjeno za predšolsko vzgojo in osnovno šolo v tem rebalansu. Lahko se strinjam s tem. Veseli me tudi, da so, da je šola Spodnja Šiška med njimi. To je še nekaj, kar je ostalo tam, kar je nujno potrebno prenove.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kuhna. To še iz vaših časov.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Ja, jaz sem v mojih časih prenovila vse razen kuhne in velikega igrišča. Samo kuhna je pa še ostala in to me zdej veseli. To je zelo subjektivna pripomba. Kar pa me žalosti, da ni zraven Osnovne šole Zalog. Res je, odgovorili ste mi na vprašanje, da je bilo v to šolo torej dano veliko denarja ampak kljub vsemu se mi zdi, da je še vedno premalo. Župan, morate si priti osebno pogledat tamkajšnjo kuhno, tamkajšnjo jedilnico in pa pomanjkanje prostora za knjižnico. To je še moja bolečina kljub temu, da vem, da je zelo veliko sredstev gre v predšolsko vzgojo in v šolski prostor. Vem, da je to velika skrb mesta. Upam pa, da vendarle bo posluh za to, da se še za to šolo poskrbi. Ta šola je nekako ostala zadaj. Seveda je veliko odvisno od ravnateljev, ki so bolj ali manj zagreti in imajo energijo za prenovo. Tukaj se morda malo v vseh desetletjih nazaj malo premalo naredilo. Ne vem zaradi kakšnega vzroka ampak dejansko je to problem. Kar zadeva rebalans seveda tudi, ko poskušam 11 novih avtobusov za LPP, zelo dobro.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ 17.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Pardon, 17 novih avtobusov za LPP. Pohvalno. Upam pa, da bo to šlo vse v paket, ki se mu reče organizacija, ki bo zadevala dejansko celo regijo in še obljubljansko regijo tudi, da se naredi še dobra logistika, ker sami avtobusi, če ne bo dobre logistike še s podporo drugih regij potem Ljubljana ne more funkcionirat. To bi morala država spoznat, to bi mogle regijo spoznat in se organizirat neko dobro organizacijo, sicer ne bo pomagal noben rumeni pas, da se izognemo gneči na naših cestah v Ljubljani. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Sever.

GOSPA KSENIJA SEVER Še enkrat hvala za besedo gospod župan. Rebalans proračuna 421 milijonov se sicer zmanjšuje samo za 15 milijonov. Vendar, če pogledamo posamezne postavke se pri majhnih postavkah znižuje kje po 2 milijona, pri večjih pa tudi več. Glede na to, da smo šele v začetku leta in, da se je proračun začel izvajati ne bom razpravljala o posameznih postavkah, ker predvidevam, da bomo imeli vsaj še eden ali dva rebalansa in takrat bo smiselno razpravljat in zgubljat čas. Bi pa rada opozorila, da je letos načrtovana velika zadolžitev javnih podjetij Energetike, potniškega prometa, Snage, Vo-ke v skupnem znesku skoraj 120 milijonov evrov in če prištejemo še zadolžitve javnega sklada v višini 12 milijonov in dolg MOL v višini 95 milijonov bo zadolžitev občine skupaj z javnimi podjetji zelo velika. Ta zadolžitev pa se bo odražala pri izvajanju programov v naslednjih letih. Hvala. Vem, da je potrebna zadolžitev. Vem zakaj bo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, sej bom komentiru vse ne tko da sem in gospo Škrinjar in vas. Sej jst čist dobrohotno to jemljem tokrat ne. Ker mislim, da ste res prov povedal pa bom znal pojasnit ne. Gospod Horvat Jože, izvolte.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala za besedo. Pozdravljeni vsi prisotni. Jaz bi tukaj pri rebalansu predvsem, ker nas je kar nekaj svetnikov, ki smo aktivni tudi po četrtnih skupnostih mogoče en tak dobrohoten nasvet. Ne bi začeli z nekimi 500.000 ampak dajmo postopoma povečevat sredstva, mogoče v letošnjem letu, da bi podvojili sredstva, ker sej ne gre samo za neko ljubiteljsko kulturo. Mi preko teh sredstev pomagamo in vrtcem in šolam pri raznih njihovih investicijah, igralih in vsega tega tako, da tudi v lokalni skupnosti veliko stvari postorimo skozi ta denar in bi zelo bili veseli, da bi lahko ta sredstva vsaj v letošnjem letu podvojili, če ne še kaj več tako, da tukaj bi to predlagal. Potem je moje drugo vprašanje. V proračunu se omenja Zasavsko cesto z nekimi 10.000, predvsem zdej bi vprašal a je to iz naslova Šmartinske ceste izgradnje pločnika in avtobusne postaje. To, kar je bilo načrtovano. Pa bi potem prosil kaj je Zasavska. Potem pa tretje, P+R Črnuče, kje se tukaj zatika, koliko je država z izgradnjo želežniške postaje nove prisotna s sofinanciranjem tega projekta in seveda končno za okolje moramo tudi gledat, da se čim prej zgradi Center za ravnanje z odpadki na tem območju. Potem pa me zanima, ker so pač, tukaj ni bilo omenjeno predvsem o povečanju prometa oziroma trajnostne mobilnosti kako bomo promet urejali okoli Ljubljane in me zanima konkretno, kako bo proračun podprl izgradnjo severne tangente. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala. Gospod Matić.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Hvala za besedo. Zdej iz dokaj obsežne dokumentacije rebalansa lahko zaključimo, da je kljub večkratnim opozorilom tudi v prejšnjem mandatu predlog mestoma sestavljen premalo razumljivo v primeru, da iskalnik besed in številk ne deluje pa je njegova uporaba otežena. V posameznih primerih so spremembe v primerjavi s sprejetim proračunom razložene korektno, na posameznih mestih pomanjkljivo, marsikje pa jih sploh ni in se lahko sprašujemo zakaj je iz neke postavke določeno število milijonov naenkrat ispuhtelo. V tem delu je rebalans bolj obvestilo bolj kot nek utemeljen predlog iz katerega je bilo razvidno ne samo kaj se spreminja ampak tudi zakaj se z rebalansom v proračunu spreminja in konkreten primer tega je tudi ta obrazložitev s strani gospe, ki je povedala kako je bilo s tem razpisom Eko sklada ne v samem tekstu obrazložitve zakaj je prišlo do tega izpada z 11 milijonov na 3,4 milijone ni zasledit razen, da se je to zgodilo. Zdej smo to slišal na sami seji, v bodoče bi bilo lepo, če imamo kakšen stavek več, ker je seja potem tudi razumevanje zakaj se kaj zgodi lažje. Zdej v letu 2017 do 2021 je bilo tudi navedeno v strateškem načrtu tega podjetja, da se bo investiralo v nove avtobuse preko 15 milijonov evrov, od tega v letih 18 in 19 1 milijon v električne avtobuse, se bo to zgodilo al ne in kaj bo z električnimi avtobusi tut eno vprašanje glede na to, da je okoljevarstveni vidik zelo pomemben ko govorimo o mestnem potniškem prometu. Zdej glede znamenitega kanala C0 tudi z rebalansa proračuna videt, da je bil projekt premalo dobro načrtovan in da izvedba v 2019 ne bo šla po načrtih. Tako se sredstva za povezovalni kanal C0 zvišuje za 1,6 milijonov, saj bo spet tako je vsak sklepati, ker ni obrazložitve je treba že položene cevi izkopat in postavit varnostno kanaleto. Po drugi strani pa se zmanjšujejo Evropska sredstva za dograditev javne kanalizacije v MOL za celih 6,3 milijone, enako se znižujejo sredstva iz državnega proračuna 1,1 milijon in lastne udeležbe MOL za 2,5 milijona. Čemu je tako spet ne izvemo v obrazložitvi v rebalansu zakaj se to dogaja ni. Verjetna razlaga pa kot rečeno zaradi tega, ker se pač vsa zemljišča pred začetkom izvedbe ni pridobilo in kot rečeno na delu trase, kjer imamo 1,2 m široko kanalizacijsko cev, po kateri bodo tekle fekalije pač, da ta del ni dovolj zavarovan in bo treba tam postavit varovalo, ker to teče čez zaloge pitne vode. Zdej naslednje mesto, kjer bi si želel več obrazložitve je tudi primer porabe sredstev turistične takse, kjer se zdi pač, da imamo to odvisno samo od priliva. Najprej je bilo predviden, da se za urejanje javnih površin namenjenim turistom določi 2 milijona potem pa se z rebalansom spet zvišuje na dobre 3 milijone in sicer za področja zelenih površin, za vzdrževanje, urejanje in čiščenje javnih površin v širšem centru mesta in območjih, kjer se zadržujejo turisti. Zdej postavlja se vprašanje, če je enako sprejemljivo možno uredit te površine bodisi za 2 ali dobre 3 milijone. Če gremo naprej, pred kratkim ste župan zavrnu našo zahtevo našega kluba socialno liberalnih, ne sporočate o poslovanju JHL in pri tem ste se oprli na stališče generalne direktorice naj se mestni svetniki zadovoljivo z branjem obvestil na internetu. Zdej, da je JHL, da se tam dogaja neki zanimivega je videt tudi iz predloga rebalansa in sklepati je, da bi bila koristna in tudi seveda v skladu z aktom o ustanovitvi nujna razprava o poslovanju tega holdinga. Zanimivo je namreč, da je bilo junija lani v sprejetem proračunu predvideno, da se bo iz naslova dobička poslovanja JHL v mestni proračun steklo 2,5 milijona evrov z rebalansom. Z rebalansom pa ste se temu zdej odrekli, zdej pri tem ni nobenega pojasnila zakaj zdej tega dobička ne bo v mestni proračun. Lani na primer je JHL v proračun prispeval dobra 2,5 milijona evrov, letos kot rečeno 0 evrov. Podobno je tudi z dobičkom JPLPT, načrtovanih je bilo 150.000, zdej ne bo nič. Zdej dokazuje pa se, da ta skupina ima neke probleme tudi na ta način, ker gospod župan odpušča oziroma popušča pri najemninah. V sprejetem proračunu so bili predvideni prihodki iz naslova poslovnih najemnin, JP Snaga bi morala v proračun nakazat skoraj 7 milijonov, pa je rebalans najemnino znižuje za 3 milijone. 900.000 eur manj od načrtovanega bo mestna blagajna dobila od JP VO-KA. Tudi najemnine za celo kanalizacijo se zmanjšujejo. Lani je bilo treba dat 1,6 milijonov, prispevati iz tega naslova, letos samo 200.000. Se pravi, da bo JHL z letošnjim rebalansom deležen obilih odpustkov in to ob dejstvu, da so se cene vseh storitev podjetij pred nekaj tedni občutno zvišale. Le zakaj se to dogaja iz rebalansa ne izvemo. Kakšen je ta motiv, ali je bil ta denar iz naslova dobičkov v preteklih letih potreben iz kakšnih volilnih razlogov, zviševanja cen pa zaradi istih razlogov niso bile zaželjene. Bodo ta podjetja še v taki kondiciji, da bo donirala športnim klubom, saj to lahko le ugibamo. In zdej, če se še ustavimo pri evropskih sredstvih, pridobljen mislim ta so bila opredeljena na 7,7 milijonov, zdej se znižujejo za 7,7 milijonov al to zdej pomen, da se nek optimizem glede tega slabša in kako verjetno je, da se bo tudi to realiziralo bomo vsi videli v prihodnosti, v prejšnjih letih pa ni bilo realizacije niti na ravni 5% načrtovanih zneskov. Toliko z moje strani glede rebalansa proračuna in upam, da bom na te moje komentarje, ki sem jih podal dobil obrazložitev in se za njo v naprej zahvaljujem.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključ.. seveda gospod Čadež, izvolte.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Jaz bi eno malenkost še dodal, pohvalu bi župana Jankovića in njegovo oblast, ki kar se tiče gasilcev resnično dobro vzpodbuja denarno nagrajuje, viša proračun in si ne dopustim kritike, ki sem jo prej izrazil glede glob, da ste rekli, da ne boste to poslušal. Jaz nisem nič omenju, da vi kej zmanjšujete gasilcem, nikoli mi ne pade na pamet in v Odboru za zaščito in reševanje, ki ga mimogrede odlično vodi vaš Tone Podobnik smo vedno praviloma soglasni. Tako, da kapo dol vašim fantom. Hotu sem poudarit zadevo z globami, mimogrede bom samo še to povedal. Letos povečujete sredstva mestnemu redarstvu za 108.000 eur. Gospa, ki je na odboru predstavila to zadevo je rekla, sem si dobesedno zapisal ta denar bo šel pretežno za poštne storitve. Vemo, kok stane eno pismo in naj si ljudje sami izračunajo kolk je to pošte. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem razpravo in bom probal vsaj te glavne točke odgovort vsem po vrsti. Gospa Škrinjar O. Š. Zalog. V tej sobi kot veste imamo … /// … nerazumljivo … /// ravnateljic in ravnateljev vsaka dva meseca in jaz sem njim predlagal, da oni naredijo skupino petih med sabo, da določijo vrstni red investicij. So me zavrnili, so rekli kar naj jaz sam določim. Bil sem 14 dni nazaj na konferenci v O. Š. z novim ravnateljem oz. v.d. ravnateljem, razpoloženje odlično in še ni na vrsti. Sem tut povedu, ker brez zamere pred knjižnico, ki je sicer v poletnem času majhna pa topla je bolj potrebno naredit učilnice tam, kjer manjkajo in tko naprej al pa da govorimo o kuhni ne, niso na vrsti, ker drugač vsak ravnatelj bi vsaj nekaj del naredil, sej pač drugač pa dva drevesa ne. Gospa Sever, velika zadolžitev v javnih podjetjih kot vidite zelo enostavna, mi smo v postopku pridobivanja kredita 120 milijonov evrov, 3 leta moratorija, 8 let odvračanja, to je za to kar sem prej govoru o Energetiki, pri čemer je treba povedat eno drugo stvar, da imamo že pisno potrdilo agencije za Energetiko, da bomo v naslednjih 10 let pod pogojem, da odpremo to do 30. junija 2022 dobivali vsako leto minimalno 16 milijonov evrov, maksimalno 20 milijonov evrov. 10 let je to 160 do 200 milijonov, kar pomeni, da je kredit popolnoma zavarovan in tudi na podlagi tega je toliko lažje dobit kredit, zdej se pač, pogajanje bo teklo o obrestni meri. Gospod Horvat večanje sredstev za mala dela v četrtni skupnosti.. sej, karkoli ne, jaz nisem siguren, da to želijo vsi kajti jaz sem bil zdej prejšnji mesec z vsemi 17 predsedniki, govorili smo, kaj je za naredit in oni nas predvsem terajo v to, da mi to izvedemo, ker vsaka stvar pol problem razpisa ampak ne vidim problema, če je blo Zasavska cesta gre je državna ne, mi bomo zraven sodeloval, čakamo, David je dobu zagotovilo, da bo letos Zasavska cesta ne, se odkupuje in da bo šla vsaj en del ne. Potem pravite Center za ravnanje z odpadki v Črnučah. Zelo zanimivo ne Šentvid ne Štanežiče so naredili stavko dvigujejo proti tem centru, vi ga hočte met ampak predpisani so na 8.000 prebivalcev eden center, mi imamo 2 zdej narejen RCERO na Barju pa 1 na Povšetovi. Odločitev je Stanežiče bo okoli 6000 m, se pravi zbirni center za tiste in pa ponovno uporaba in pa gre še na Polje na vzhod tako da bomo imel pokrit ne vzhod tko da ne bo treba.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Ne, jaz sem samo to želel da varovanje okolja, ki je ob Savi seveda, zato podpiramo zbirni center.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sej, jaz pravim da ne bo treba severna tangenta, da Nemška cesta je v planu ne, to se zdej probamo dogovort, vodi kolega Černin ne z Ministrstvom za infrastrukturo, da bi to začel delat. Gospod Matić je imel več vprašanj ne. Zakaj je toliko manj denarja z Eko sklada, zakaj je bilo več planiran. Zelo enostavno, Eko sklad je napovedu ne, da bo dal več denarja, potem je cifro zmanjšal in smo se temu prilagajal ne. Potem kdaj pravite električni avtobusi, mi smo imel že v … /// … nerazumljivo … /// že lani že povedal kakšen avtobus. Dva pogoja morta biti izpolnjena, prvič, da avtobus vozi praktično ves dan ne pa, da se po dve ure na dve ure polni in to, da vozi ves dan poln avtobus, ko je odzuni 40°C, dela klima in ko bo zuni -20°C. In drugič, ko bo cena nižje ne čakamo ampak mi mamo zdej s tem nakupom, k se bo izvedu letos bomo mel 100 avtobusov na CNG. Tudi zdej se dogovarjamo z ministrstvom, da nazaj vrnejo, da se tudi avtobusi na CNG sofinancirajo, ker so zdej pač pustili samo vodik pa elektriko. Potem, e to pa je, ne vem kje ste to dobu, da je treba položene cevi izkopati ne pa dat not kanaleto ne. To je popolna neresnica. Nima zveze z resnico. Mi imamo položenih polovico cevi, ki so pregledane, postavljene in se ne bo nič kopalo, samo čez vodnovarstveno področje govorim od Roj, k zdej stojimo pa govorim do Črnuč. Gre za 2.200 m dolžine vodovarstvenega področja bomo naredil 2.600 bo kanaleta, predstavitev te kanalete za krajane, ministrstvo in javnost bo 6. 5., k zdej se izdelujejo te kanalete tko da bo postavljena na Rojah in boste vabljeni, da boste vidu. Ni govora o izkopavanju kakšnih cevi in ne vem, kje ste to prebral. Razpravo o JHL-ju gospa Grozne vam je odgovorila mi smo družbeniki ne sami tako, da zato ne bo te razprave ne. Tisto mi je pa najbolj všeč, da župan popušča pri najemninah ne. To je, po tem sem sploh znan ampak zdej bom dve svari odgovoru. Ena stvar je za telekomunikacije je Telemach lani plaču že za leto 2019 v celoti in drugič za najemnine smo končno po primopredaji RCERO-a ugotovili, da smo pravi obračun naredili amortizacijo, kar pomeni in to soglasno sprejeto na svetu županov vseh družbenikov, kar pomeni, da je zemlja se ne amortizira, da je stavba 50 let amortizacija 2% in samo oprema tako, zato je usklajeno z zakonodajo. Potem pravite, da se EU sredstva znižujejo, ne znižujejo se samo aprila meseca zdej ko smo je planirana poraba glede na potek del prerazporejena in to je to. Ugotavljam navzočnost. A, gospod Čadež, vi ste na drugi strani ne, hvala za pohvalo. Naši so najboljši. Naši so najboljši ne, tut gospod Kučič zdej nas sekira, hoče še novo brigado dobit prostor. Ja, sej bo dobu ampak sam eno, na Viču ne bo dobu, pa na zahodu pa vzhodu, ker ima v planu kar štiri ampak eno bo dobu ampak še to delamo tko, da še hvala v imenu gasilcev. Rezultat navzočnosti: 42.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o rebalansu proračuna Mestne občine Ljubljana za leto 2019.

Prosim za vaš glas. 25 ZA 9 PROTI Sprejeto.

Gremo na točko 8. Čestitam Saša. Zdej pa to kilo nes nazaj. AD 8. LETNO POROČILO JAVNEGA ZAVODA TURIZEM LJUBLJANA ZA POSLOVNO LETO 2018 Gradivo ste prejeli s sklicem seje, prejeli ste tudi vprašanja gospoda Starihe in poročilo pristojnega Odbora za gospodarske dejavnosti, turizem in kmetijstvo. Prosim gospo Stušek za uvodno obrazložitev kratko.

GOSPA PETRA STUŠEK Hvala lepa. Spoštovani gospod župan, podžupanja, podžupani, spoštovane svetnice, svetniki, sodelavki in sodelavci. Na kratko bom povzela Letno poročilo javnega zavoda Turizem Ljubljana za poslovno leto 2018. Vsi zastavljeni cilji v delovanju zavoda so doseženi ali preseženi. V 2018 sta dosežena dva izredno pomembna strateška cilja in sicer desezonalizacija in pa daljša povprečna doba bivanja, ki se je dvignila iz 1,9 na 2,1. Število obiskovalcev se je povečalo za 9,1% obiskovalcev Ljubljane medtem, ko je število nočitev tudi po končnih podatkih SURS-a po spremenjeni metologiji v lanskem letu višja za 22,3%, na TIC-ih pa beležimo 22,5% večji obisk. Na področju poslovnega turizma je bil v 2018 uspešno vzpostavljen konzorcij Kongresnega urada Ljubljana z namenom povezovanja glavnih nosilcev kongresne dejavnosti Ljubljane in s ciljem skupnega pridobivanja čim večjega števila kongresov v Ljubljani in prvi rezultati se že uspešno kažejo. Na poslovnem področju se tudi ocena učinkov izkazuje v izrazito daljši dobi bivanja in sicer še v povprečju za pol dneva dlje in pa višji potrošnik je 3,5 kratnik potrošnje prostočasnega turizma. Učinki dela Turizma Ljubljana na druga področja so pozitivni, merimo odnos lokalnih prebivalcev do turizma in iz te raziskave izhaja, da ljubljančani priznavajo ugoden vpliv turizma na prebivalcev do turizma oziroma se opravičujem ugoden vpliv turizma na kakovost življenja, na skupnost, lokalno gospodarstvo, investicije in povečanje razpoložljivih storitev zaradi turizma. Tudi strategija, ki ji sledimo je trajnostno usmerjena, usmerjamo turistične tokove, prireditve usmerjamo izven strogega mestnega centra, snujemo doživljajsko ponudbo in nenehno osvežujemo ponudbo turističnih proizvodov. Krepimo tudi sodelovanje v destinaciji, kar omogoča, da tuje goste odpeljemo v regijo in druge konce Slovenije, nočitve pa se še vedno realizirajo v Ljubljani. Pri oceni gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja si zavod ukrepe in merila kar ambiciozno postavlja sam in jih tudi redno meri medtem, ko posebnih standardov meril, kjer bi lahko upoštevali to nima zavod nima. Je pa dejstvo, da vsako zadevo preverimo na trgu in zavod deluje zelo gospodarno v čemer obstajajo vedno tudi zaznamki. Kratek pregled po področjih, ki je podan mislim, ne tako kratek pregled po področjih, ki je podan v samem poročilu kaže, da povsod stremimo k nadgradnjam in izboljšavam za vse tako za turiste kot za domačine. Iz računovodskega dela, kjer so podane obrazložitve k postavkam bilance stanja, izkazi prihodkov in odhodkov in pa predlog razporeditve, ugotavljanja poslovnega izida bi izpostavila, da je presežek prihodkov nad odhodki, ki so po že odštetem davku v letu 2018 znašal 37.071,74 eur. Pri izkazu prihodkov in odhodkov je struktura prihodkov z izvajanjem javne službe 74,1% v višini 3.067.095,00 eur in pa izvajanje tržne dejavnosti v višini 25,9% v višini 1.071.332,00 eur. Če ste opazili razliko med letom 2017 in 2018 bi poudarila, da je v prihodkih in odhodkih na področju tržne dejavnosti prikazan v 2018 zgolj dejanski znesek posredniške storitve in ne več znesek celotne prodaje, kot je bilo v dosedanjih poročilih. Pri ugotavljanju poslovnega izida, kjer je zavod v 2018 dosegel pozitivni poslovni izid v znesku 37.071,74 eur in glede na delitev odhodkov in prihodkov predstavlja presežek prihodkov nad odhodki iz javne službe 5.670,00 eur medtem, ko iz tržne dejavnosti 31.402,00 eur. Vsi te zneski so predstavljeni z že odštetim davkom. Odgovarjam pa tudi na prošnjo za komentar turizma Ljubljana samostojnega svetnika Janeza Starihe glede kratkoročnega oddajanja stanovanj v središču Ljubljane. Če se omejim zgolj na leto 2018, kajti govorim o tem poslovnem letu smo na našo pobudo sta bila na državnem nivoju sklicana 2 sestanka na MGRT in sicer z državnim inšpektoratom, FURS-om in pa seveda so sodelovali tudi vsi relevantni oddelki MOL. Mi smo predlagali spremembe v relevantni zakonodaji in sicer Zakon o gostinstvu, ki ureja kratkoročno oddajanje to je, da bi sobodajalci lahko oddajali nastanitve preko platform 90 dni v koledarskem letu ali pa, da 1 sobodajalec lahko odda preko platform do vključno oziroma največ 3 nastanitvene obrate. Podali smo tudi predlog, da bi se identifikacijske številke, ki jih v centralnem sistemu države vsak sobodajalec dobi tudi dodale identifikacijske številke tistih, ki oddajajo preko Airbnb, s čemer bi dobili tiste, ki dejansko legalno oddajajo. Konkretnega odgovora še nimamo, smo pa pridobili ustni odgovor, da so pripravljeni se pogovarjat na nivoju pravilnikov, kar bi šlo hitreje kot sprememba zakona, dosegli pa smo dogovor, da FURS izvaja tudi naprej svoje dejavnosti, ker so jih najprej mislili omejiti na prvo polovico prejšnjega leta, no ampak jih izvajajo še sedaj in sicer spremljajo oziroma ugotavljajo prilive plačil iz tujine in s tem tudi vzpodbuja ljudi k legalizaciji oddajanj, imeli so tudi možnosti samoprijave. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospoda Minodraša prosim za stališče odbora.

GOSPOD UROŠ MINODRAŠ Ja, hvala za besedo. Odbor za gospodarske dejavnosti, turizem in kmetijstvo je obravnavalo Letno poročilo javnega zavoda Turizem Ljubljana za poslovno leto 2018 skupaj s pripombo oz. vprašanjem samostojnega svetnika Janeza Starihe ter ga predlaga Mestnemu svetu MOL v sprejem.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala za besedo. Tudi k temu poročilu Statutarno pravna komisija ni imela pripomb pravne narave. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava. Gospa Vrečko izvolte.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Hvala lepa za besedo. Sicer tema je bila že odprta tudi s strani svetnika gospoda Starihe ampak nas vseeno ob podrobnem branju se nam zdi, da je treba še par stvari pri poročilu odpreti. Skrb za trajnosten in uravnotežen razvoj turizma je vsekakor ena izmed prednostnih in pomembnih dejavnosti mesta in Ljubljana doživlja v zadnjih letih izjemno pospešen turizem. V poročilu so izpostavljeni sicer pa predvsem pozitivni vplivi turizma na razvoj mesta kljub temu, da vemo, da vsi niso takšni. Tudi, če natančno preberemo poročilo vidimo, da posebej stanovalce ožjega mestnega jedra motijo nove oblike turističnih nastanitev. Zato nas skrbi, da povečano število turistk in turistov v zadnjih letih dejansko spreminja življenje mestnega jedra, ki ni sicer vezano zgolj na stanovanjsko problematiko, kljub temu pa na račun kratkoročnega oddajanja stanovanj so se zvišale najemnine, vedno več je hostlov in manjših hotelov po mestu, cene v gostinskih lokalih se višajo, ti pa vedno bolj agresivno širijo svoje dejavnosti na skupnostne površine. Temu sledijo tudi oglasna sporočila in tako dalje. V Levici smo že večkrat tudi v mestnem svetu v prejšnjem mandatu pa tudi na državnem nivoju opozarjali na to problematiko, smo se tudi že lotili tega problema v svetniški skupini. Na žalost se točno to dogaja v Ljubljani, kar so opozarjali v drugih mestih, proti čemur se tudi vršijo protesti recimo napram temu potem tudi ukrepajo mestne oblasti. Videli smo nazadnje v Dubrovniku, Benetkah, Lizboni, Barceloni in tako dalje. Zdej, slabe plati in proteste lokalnega prebivalstva je vsekakor treba upoštevati pri razvoju turizma. In nas malo skrbi, da je pri strategiji nekako usmerjena na individualno potrošnjo in ta potrošniški trend mesta želimo, da se nekako obrne na nekak skupno v skupnostni trend. Vemo, da sicer nažalost ne obstaja zakonska podlaga in zato vsekakor pozdravljamo vaša prizadevanja in sestanke na tem področju, vsi tudi vemo, da turisti in turistke v mesto ne hodijo gledati praznega mesta, samo sten in kulturne dediščine ampak, da večinoma kot tudi ste sami omenjali jih zanima nekako doživetje mesta, utrip, zato pa seveda morajo v mestu ostati lokalni prebivalci. Če se najemnine večajo se ti izseljujejo žal na obrobje. In skupnostne platforme za oddajanje za kratkoročni najem niso več delitvena ekonomija, čemur so bile namenjene ampak postajajo tržna dejavnost, s temu se ukvarjajo tudi agencije, kar kažejo tudi raziskave novinarjev, sej to je bilo objavljeno, sej poznate raziskave. In zato v bistvu nas zanima, če kar najverjetneje bo vseeno trajalo nekaj časa preden se vzpostavi zakonska podlaga za regulacijo takšnih kratkoročnega oddajanja stanovanj? Ali ima tudi oddelek za turizem, pod katerega delno tudi spada to področje kakršnekoli ideje za spremembo odlokov oziroma načrte, kako spodbuditi turiz.. regulirati stanovanjsko problematiko, oddajanje in v bistvu nekako zamejiti turiste v te, v takšnovrstne nastanitve? Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Sojar.

GOSPA MOJCA SOJAR Hvala za besedo. Se strinja s predhodno govornico predvsem v zvezi s tem, da bi bilo zelo škoda, da se zaradi turistov izseljujejo prebivalci iz strogega centra Ljubljane. Po drugi strani vemo, ker že nekaj časa spremljam gospo Stuškovo in jo najprej pohvalim, ker mislim, da dela Turizem Ljubljana 200/h kot se temu reče. Vemo koliko primanjkuje nastanitev v Ljubljani in tudi seveda se bo v prihodnjih letih gradilo kar nekaj hotelov, ker si Ljubljana pač želi pridobit zlasti verjetno na kongresnem področju večje kongrese v Ljubljano. Zato se je ta konzorcij ustanovil. Sem pa tudi prebirala eno izjavo direktorja Gospodarskega razstavišča, ki se bo v kratkem tudi zelo širilo in je predvsem omenil dva zdravnika, ki pripeljete vsako leto velike kongrese v Ljubljano. To pomeni skoraj ni čisto tako, da konzorcij ali je ali ni ampak odvisno od posameznikov, ki se zelo angažirajo bi rekla, da zlasti medicina tukaj veliko naredi pa tudi druga področja, da se potrudijo, da te veliki kongresi v Ljubljano pridejo. Gospa Petra zelo hitro govori, jaz pa ne morem tako hitro obračat listov v tem poročilu ampak imam še kar nekaj vprašanj. Tukaj sem prebrala, da ste v 2018 začeli s sistematičnim zbiranjem podatkov o številu in izvoru obiskovalcev v muzejih in galerijah in tako naprej in potem se tudi naštejejo inštitucije, ki so pristopile k temu projektu. Jaz si predstavljam oziroma verjetno to ni daleč od resnice, da zelo veliko ljudi, turistov, ki pride v Ljubljano stopi tudi v kakšno cerkev. Ali so bili lastniki cerkva tudi povabljeni k štetju obiskovalcev v sakralnih objektih. Namreč, ko nekdo pride na Prešernov trg in se ozre okrog in najprej reče bom vstopil pa v tole cerkev. Zdej al je veren ali neveren ne štejemo ampak mislim, da bi bil to tudi en izmed pokazateljev obiska v to se pravi kaj turisti v Ljubljani obiščejo. Drugo, zelo pohvalim tole zeleno nabavno verigo, me pa zanima ali so morda kje zbrani podatki bolj natančno kdo v resnici, recimo hoteli kupuje po tej zeleni nabavni verigi in od koga? Al se pač to veliko o tem govori, priporoča, se naredijo sejmi in tako naprej, koliko se pa to realizira bi mene vsaj zelo zanimal? Potem mi je sem videla na turistični kartici, da je tudi, je res to že nova ponudba prevozi iz letališča in na letališče z LPP-jem? Zdej te razlage nisem nikjer več našla kaj to pomeni prevoz z LPP-jem, verjamem, da so hotelirji zadovoljni, če bo ta prevoz funkcioniral ampak kako je to plačljivo, kateri avtobus LPP-ja to izvaja ali kateri avtobusi, ob kakšnih časih in tako naprej? Potem, tudi tole, kulturne četrti v Ljubljani bi tudi rekla, da je kako ste že temu rekli, mapiranje ja. Ker se verjetno tudi po drugih četrteh zelo trudijo, da bi pri njih tudi turizem bolj živel kot živi, ker imajo vsi v Ljubljani verjetno občutek, da je samo Center turističen, pa to ni res, ker gre turizem tudi na obrobje in verjetno četrtne skupnosti zelo dobro pristopijo k temu mapiranju in ponudijo svoje zanimive storitve. Mislim, da sem zdej izčrpala. Hvala lepa za odgovore.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem razpravo.

... /// ... iz dvorane – nerazumljivo ... ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Tko bomo šli na glasovanje. Sej mamo čas ne. Petra lahko jaz?

GOSPA PETRA STUŠEK Seveda.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zdej, da se pri nas točno to dogaja kar v Dubrovniku ne drži ne. In odgovor je zelo preprost, mi takih dnevnih popoldanskih gostov, ki pridejo z une ladje ne, 5000 ljudi ne za 4 ure, 5 ur, praktično lulat nimamo ne. Mi smo uspel povečat bivanje v Ljubljani od 1,2 dneva na 2,4 dneva. Naš cilj je 3 dneva, imet milijon turistov in temu bo koristu ne predvsem ta kongresni turizem. In to, ko je bilo vprašanje za skupna dogovarjanja za četrtne skupnosti, ne samo četrtne skupnosti. Mi smo v ta naš program vključili 26 občin v ljubljanski urbani regiji, ki imajo posebej sodelavko, ki dela s Petro, da vsaka od teh občin pokaže ne tisto, kar ima za pokazat, konkretno recimo županova jama v Grosuplju ali kej druzga. Tisto, kar je kako v bistvu razumet pri naši državi k je tok … /// … nerazumljivo … /// . V petek smo bili v Mariboru srečanje z županom oziroma njihovim vodstvom. Nekako so nam rekli dejte še nam mal turistov iz Ljubljane v Maribor ne. In jaz sem vesel, da tako napredujemo. Kar se pa tiče teh problemov stanovanj ne. Najprej bi reku to, da smo delal anketo tako za Ljubljano kot posebej za staro mestno jedro in obe anketi kažeta, da oboji podpirajo turizem v Ljubljani. Rešitev tega ne vražjega Airbnb-ja ne, ki ga dela zdej cela Evropa bo moglo bit na evropskem nivoju. Mi smo začel to pobudo pri ministru Počivalšku skupaj s FURS-om ampak je tudi glede cene stanovanj je v dvoje, to je tisto, kar je praktično. Letos se bo začel v Ljubljani gradit 2000 stanovanj za trg. Ne govorimo o neprofitnih stanovanjih, ki jih ima Republiški stanovanjski sklad pa naš stanovanjski sklad. Govorimo o stanovanjih za trg. In to bo vplivalo na nižanje cene stanovanj. In obenem se v Ljubljani gradi oziroma letos, drugo leto 1500 hotelskih sob. Kar pomeni, da bo tudi hotelov več ne in ta večja ponudba tudi vpliva na nižje cene tako, da Airbnb, ki je zdej dosegel v centru mesta ceno sobe v hotelu ne ne bo več tok zanimiv. Tko, da kar se pa tiče cerkve, absolutno podpiram. Stolnica je ena od glavnih turističnih točk ne v centru mesta in nekako, če gledam naše vodiče, zdej ne bom reku kaj je prej ampak običajno grejo najprej v Stolnico pol pridejo pa v Mestno hišo. Sobota, nedelja, mi imamo pa okoli 3000 obiskovalcev tle v Mestni hiši. Smo pa res ena redkih Mestnih hiš, ki to dela brezplačno. Zdej pa obrazložitev glasu, pol gremo pa na glasovanje. Izvolte gospa Medved.

GOSPA IDA MEDVED Hvala za besedo gospod župan. Ker sem že nekaj let članica Sveta zavoda za turizem lahko neposredno spremljam delo zavoda. Lahko rečem, da je v teh letih zavod samo napredoval, kar se vidi tudi po povečanih prihodkih. Predvsem bi pa na tem mestu pohvalila delo in trud direktorice gospe Petre Stušek, zato bom glasovala za.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz sem jo pa glih mislu menjat. A pol je ne morem menjat? Ne, sam vprašu sem ne. Petra, Petra dobro je. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 41.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Letno poročilo javnega zavoda Turizem Ljubljana za poslovno leto 2018.

Prosim za vaš glas. 39 ZA 0 PROTI Hvala lepa.

Petra, ne boš menjana, ker ostajaš direktorica ne, po takem glasovanju. AD 9. a) LETNO POROČILO JAVNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA LETO 2018 b) POROČILO O URESNIČEVANJU STANOVANJSKEGA PROGRAMA MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA LETO 2018 Točki sta povezani. Predlagam, da jih obravnavamo skupaj, glasovanje pa bo potekalo o vsakem predlogu posebej. Gradivo ste prejeli s sklicem seje, po sklicu ste prejeli poročilo pristojnega Odbora za stanovanjsko politiko. Gospod Rink, naš direktor stanovanjskega sklada podaja še uvodno obrazložitev za obe točki.

GOSPOD SAŠO RINK Hvala lepa. Spoštovani župan, podžupanja, podžupani, svetnice in svetniki. Nagovoru vas bom s tega mesta. V načelu je Ljubljana kar prijazna gibalno oviranim pa kakorkoli oviranim. V naslednji seji boste imeli dve gradivi. Si predstavljam, da bo na naslednji seji, ki dokazujejo to, v letošnjem letu pa je tudi v načrtu klančina tako, da upam da v eni izmed naslednjih sej spregovorim iz govorniškega odra. Nič, pa gremo k vsebini. Skratka stanovanjski sklad in MOL na stanovanjskem področju v lanskem letu beležita obilo delo in kar nekaj uspehov. Na kratko, kar se tiče realizacije finančnega načrta je bil ta bistveno boljši od predvidenega. Predvideno je bilo zmanjšanje sredstev na računu v znesku 245.000 eur, dosegli smo pa pozitivni rezultat v znesku 1.683.000 eur. Slednje predvsem na rezultat izjemno uspešne prodaje zemljišča na Masarykovi, v delu pa tudi vsled zamika TK projektov in nerealizacije finančnega načrta na strani odhodkov. Kar se tiče prejemkov iz lastnih sredstev so nekoliko boljši v lanskem letu, prihodki od najemnin za stanovanja. To je na račun oddaje objekta na Zaloški 38 stanovanjskih enot in objekta na Vodnikovi. Od planiranih 7.286.000 smo dosegli 7.641.000 eur in predvsem kot sem rekel kapitalski prihodki so večji od planiranih 3.063.000 eur smo dosegli 4.332.000 eur. Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih je za razliko od planiranih 5 milijonov s strani MOL nakazanih 2.775.000 eur in v tem delu je treba samo pohvalit ne pa grajat to postavko, ker stanovanjski sklad MOL je eden izmed redkih skladov v državi, ki je deležen pozornosti ustanovitelja. Ustanovitelj nam vsako leto krije vse stroške za delovanje sklada, to so plače, IT in podobni stroški. Prostori, v katerih delujemo bivamo v njih, delujemo brezplačno, hkrati pa smo deležni tudi rednih dokapitalizacij tako na strani zemljišč kot na strani denarnih sredstev, s katerimi krpamo investicijsko dejavnost. V tem hipu je v razvoju več kot 20 investicijskih projektov, do okrog 1500 stanovanjskih enot. Letos smo zaključili z 4212 stanovanjskimi enotami, od tega je 82 oskrbovanih stanovanj, 442 bivalnih enot in 63 stanovanjskih enot za posebne namene. Rešili smo 271 stanovanjskih problemov z dodelitvijo neprofitnih najemnih stanovanj, bivalnih enot ali zamenjavo stanovanjskih enot. V lanskem letu beležimo 7 deložacij, predlanskem 5. Aktivno izvajamo antideložacijsko dejavnost s pomočjo društva Kralji ulice in tudi z lastno dejavnostjo s sodelovanjem Centrov za socialno delo. Potrebno je poudarit, da recimo desetletja nazaj je bilo tudi 40 deložacij tako, da je to en izmed večjih uspehov našega sklada in dejavnosti vseh mojih kolegov in tudi Mestne občine Ljubljana. Zadolženost na koncu lanskega leta je znašala 25,2 milijona evrov na račun dolgoročnih kreditov je bilo 20,4 milijona evrov in na račun vplačanih lastnih udeležb 4,8 milijona evrov. Tok je zelo na kratko, če so pa kakršnakoli vprašanja pa seveda z veseljem odgovorim.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa gospod Rink. Gospa Zagožen stališče odbora prosim.

GOSPA ANA ZAGOŽEN Odbor za stanovanjsko politiko je obravnaval in sprejel tako Letno poročilo Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana za leto 2018 kot Poročilo o uresničevanju stanovanjskega programa Mestne občine Ljubljana za leto 2018 in daje Mestnemu svetu v sprejem.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa, gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Statutarno pravna komisija k tej točki oziroma obema točkama ni imela pripomb pravne narave. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava. Gospod Matić.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Hvala za besedo. Kljub seveda vsem pohvalam Javnem stanovanjskem skladu bi vendar veljalo opozorit na določene zadeve, ki pa so manj optimistične. Zaslediti je, da je število prosilcev za neprofitna stanovanja, da se kljub rednemu dodeljevanju stanovanj ne zmanjšuje, odstotek rešenih prošenj ostaja v zadnjem obdobju konstanten okrog 11%. Zanima me tudi tale detalj. Nakup stanovanj na trgu v tem obdobju za sklad ne bo prioriteta. Nakup novih stanovanj sicer zagotavlja stanovanje upravičencem, ki najdlje čaka na dodelitev stanovanja, za ta namen pa naj bi bilo predvidenih 0,5 milijona evrov. Zdej, če se postavimo nekoliko v kožo tega, ki čaka na stanovanje. Letos bodo stanovanja dodeljena upravičencem, ki so stanovanje dobili na 16. javnem razpisu leta 2014. Vzporedno se delijo stanovanja upravičencem iz 17. razpisa, ki je bil objavljen leta 2016. Te se bojo predvidoma vselili do konca leta 2020. In pol je še en detalj. Čez dve leti naj bi začeli gradnjo stotih stanovanj v Zeleni jami. Končana bodo v letu 2023. Leta 2023 pa se načrtujejo tudi dokončanje 110 stanovanj v soseski Rakova jelša. In del teh stanovanj v tej soseski bo namenjenih mladim do 29 leta starosti. Nekaj od teh pa so tisti, ki so bili izbrani na razpisu leta 2017. Na razpisu so bili izbrani leta 2017, dobili bodo pa stanovanje leta 2023. Jaz se sprašujem, če ne bo že kakšen od teh mladih postal prestar v šestih letih. Čas teče za vse. Tako, da iz tega vidika se mi zdi nekoliko nerazumljivo, pa mi dejte razložit mogoče kaj ne razumem. Tukaj piše, da se bo Javni stanovanjski sklad zavzemal za dvig dovoljene stopnje zadolženosti na 50% namenskega premoženja javnega sklada. Zdej, z Odlokom o rebalansu proračuna MOL za leto 2018 je bilo načrtovano povečanje namenskega premoženja JSS MOL v višini do 0,5 milijona evrov, ampak skladno s tem sklepom pa je MOL plačal samo 1.800.000 eur. Ne vem, mogoče tukaj ena obrazložitev zakaj se ni do konca zadolžil, če tako ali tako najavlja ambiciozno zadolževanje do 50%? Ker te 3 milijone bi lahko marsikomu olajšali glede na to, da je nakup stanovanja verjetno najhitrejša pot. Vidmo, da so ambicije velike, da se bo veliko gradilo ampak nekdo, ki je pač zmagal na razpisu 2017 verjetno težko čaka do leta 2023. S tega vidika, če lahko kakšen komentar. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Še kdo prosim. Zaključujem razpravo. Bova z gospodom Rinkom odgovorila. Kar Sašo izvoli.

GOSPOD SAŠO RINK Hvala lepa. Nakup stanovanj v tem trenutku s strani javnega stanovanjskega sklada vsekakor ni prioriteta. Predvsem vsled cen, ki jih dosegajo zasebni ponudniki teh stanovanjskih enot na trgu ni kakšne velike filantropije med njimi, moram povedat a ne. Kar se tiče dokapitalizacije s strani MOL je ta vedno sledi potrebam stanovanjskega sklada. Mi smo pričakoval, da bomo Brdo realiziral, pridobili gradbeno dovoljenje in tudi izvajalca nekoliko prej. Prav tako na ostalih projektih, vendar ni šlo. V tem trenutku smo dobili izvajalca za Brdo. Brdo bo zaključeno v dveh letih 174 stanovanjskih enot in vsekakor mormo poslovat racionalno. V tem trenutku imamo seveda možnost dodatne zadolžitve. 100 milijonov rečmo temu po optimalnem scenariju ampak mi imajo zdej 1500 stanovanjskih enot v tem trenutku projektov. Mi se lahko zadolžimo maksimalno seveda v primeru realizacije vseh teh projektov, potem pa se spet samo razdolžujemo in plačujemo kredite. Če ne bo posluha MOL spet nobenih investicij. Tko da nekako ravnotežje lovimo med tem, da se v delu zadolžujemo. Zadolžujemo se lahko samo do 50% posameznega projekta. Se pravi, mi se ne moremo zadolžit za celoten projekt, ker so taki pogoji kreditodajalcev. Kar se tiče pa dokapitalizacije pa sem povedal. Mestna občina vsekakor sledi našim potrebam. V nobenem trenutku nismo bili ogroženi oziroma ni prišlo do momenta ko mestna občina ne bi slišala Javnega stanovanjskega sklada. In to je na kratko obrazložitev.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Še povej prosim te. Jaz sem trdno prepričan. Ne vem od kje ta podatek. Da un k je dobu na razpisu 2017, da bo čakal do leta 2022, 2023. Tega ni ne, ker tega jaz ne razumem kako bi čaku. Iz leta 2017 vseljeni 2020.

GOSPOD SAŠO RINK Tukaj je šlo za pomoto. Gre za Rakovo jelšo 1, ker se v tem trenutku še postavlja nov koncept zadružne gradnje, ki naj bi ga razvil. Jaz pričakujem v tem letu že akt o javno zasebnem partnerstvu sprejel na Mestnem svetu, vsekakor pa ti, ki imajo v tem trenutku odločbe od mladih ne bojo čakal tok časa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz bom sam še enkrat poudaru ne. Letos, oziroma lansko leto in letos bodo končani samo 200 stanovanj v Ljubljani. Cena absolutno previsoka za stanovanjski sklad. Ne vem kako bi prišli sem pa bi rekli kupujemo stanovanja po 3000 eurov. Drugič, stanovanjski sklad ima zadosti zemljišč. Poudaril bom drugače. Stanovanjski sklad skupaj z MOL ima zadost stavbnih zemljišč, ki so namenjeni med drugim tudi Povšetova, tam ki je lokacija Snaga, ki je ekskluzivna lokacija. Potem imamo na Litijski. No, ampak eden od primerov ne, zakaj ne gre prej ne. Za vsak tak projekt mora biti javni natečaj. To je zahteva prof. Koželja, kar je upravičeno. Zberemo najboljšo rešitev. In drugič tipičnem primer je Rakova jelša, kjer enostavno dokler ni narejenih protihrupnih ograj ne moremo dobiti gradbenega dovoljenja. Protihrupno ograjo dela pa en drugi. In zdej se jaz sprašujem zakaj so protihrupne ograje narejene po Polju proti Brezovici ne. Tu na Viču oziroma Kosezah jih pa ni ne. Nekako zagotovilo imamo, da se bo letos začelo delati. Tako, da glede tega. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 39. Imamo več sklepov.

Glasovanje poteka o prvem PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Letno poročilo Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana za leto 2018.

Prosim za vaš glas. 36 ZA 0 PROTI.

Glasovanje poteka o drugem PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Poročilo nadzornega sveta Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana za leto 2018.

Prosim za vaš glas. 36 ZA 0 PROTI.

Glasovanje poteka o tretjem PREDLOGU SKLEPA: Presežek odhodkov nad prihodki iz upravljanja sredstev Mestne občine Ljubljana v letu 2018 v višini 136.068 evrov se krije iz presežka prihodkov nad odhodki iz preteklih let tako, da 31. decembra 2018 znaša presežek prihodkov nad odhodki 236.261 evrov.

Prosim za vaš glas. 37 ZA 0 PROTI.

Glasovanje poteka o četrtem PREDLOGU SKLEPA: Povečanje sredstev na računih iz namenskega premoženja v letu 2018 v višini 1.820.034 evrov se prišteje k presežku prejemkov nad izdatki iz preteklih let tako, da je na dan 31. december 2018 izkazan presežek prihodkov nad odhodki v višini 2.066.218 evrov.

Prosim za vaš glas. 37 ZA 0 PROTI.

In pod točko b) glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Poročilo o uresničevanju stanovanjskega programa Mestne občine Ljubljana za leto 2018.

Prosim za vaš glas. 37 ZA 0 PROTI Hvala lepa.

Prehajamo na točko 10 današnjega dnevnega reda. AD 10. a) STANOVANJSKI PROGRAM MESTNE OBČINE LJUBLJANA 2019 – 2022 b) PREDLOG REBALANSA FINANČNEGA NAČRTA JAVNEGA STANOVANJSKEGA

KONEC POSNETKA ŠT. 20190415_163915

SKLADA MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA LETO 2019 Točki sta vsebinsko povezani, obravnavamo jih skupaj. Glasovanje bo potekalo o vsaki točki posebej. Gradivo ste prejeli. Prejeli ste tudi poročilo pristojnih odborov za stanovanjsko politiko in finance. Prosim gospoda Rinka, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPOD SAŠO RINK Hvala lepa. Finančni načrt in tudi nadaljnja dela v naslednjih 4 letih bo praktično teklo v skladu z našimi finančnimi možnostmi in projekcijami, ki obstajajo v tem trenutku. Kar se tiče naslednjega leta je predviden finančni izid konec leta za razliko od v tem trenutku veljavnega izravnanega proračuna. Negativen za znesek 2.066.000 eur, kar pa predstavlja presežek prejemkov nad izdatki iz prejšnjih let in na ta način bomo počrpali celoten finančni presežek iz prejšnjih let in v skladu s tem se tudi spreminjajo postavke finančnega načrta in tudi proračuna MOL. V naslednjem, letošnjem letu, se opravičujem zadolževanje in lastne udeležbe se iz predvidenih 5.172.000 eur znižuje na 3.895.000 eur, kar se tiče prejemki iz lastnih sredstev se predvsem prihodki od najemnin za stanovanja zvišujejo iz 7.497.000 eur na 8.013.000 eur. V letošnjem letu planiramo oddat 64 stanovanjskih enot na Polju IV, ki se zdaj zaključuje in tudi 6 stanovanjskih enot na Pečinski. V delu transfernih prihodkov pa je najpomembnejša postavka povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in se iz 6,5 milijona znižuje na 4,2 milijona. To je na kratko glede sprememb finančnega načrta Javnega stanovanjskega sklada, ki so kot sem rekel že usklajene tudi z pravkar sprejetim rebalansom proračuna MOL. Kar se tiče pa stanovanjskega programa za naslednja 4 leta bomo predvsem razvijali tehnike v več kot 20 stanovanjskih projektov. Izjemno pomembno je tudi razvoj zadružništva in postavitev modela, ki bo funkcioniral v bodoče. Stanovanjsko zadružništvo je primerjalno pravno prisotno skoraj v vseh naših sosednih državah in verjamem, da bi lahko s tem konceptom tudi na slovenskih tleh pričeli. Kar se tiče najemninske politike pričakujemo uskladitev neprofitnih najemnin. Te neprofitne najemnine se niso spremenile že od leta 2003. Uzakonjen je zakonski nominalizem in s predlaganimi spremembami stanovanjskega zakona oziroma s sprejemom novega stanovanjskega zakona je predvidena stroškovna najemnina oziroma revalorizacija neprofitne najemnina, ki je ob svoji uvedbi bila postavljena na stroškovno raven. V tem trenutku je okrog 33% te najemnine so pojedli gradbeni stroški oziroma inflacija. Vsekakor polagamo veliko upov tudi v predvidenih 0,4% bruto domačega proizvoda, s katerim se je koalicija sedanje vlade zavezala, da bo ta sredstva namenila za stanovanjsko politiko. Vsekakor je pa nek trajni finančni vir tisti, ki bo na dolgi rok omogočal vsem deležnikom na stanovanjskem področju vodenje neke dolgoročne in koherentne stanovanjske politike. To smo seveda imeli v naši prejšnji državi, pa smo v prehodu v samostojnost verjeli v nevidno roko trga, ki pa pač kot sami vidmo na stanovanjskem in še na katerih drugih področjih ne funkcionira. Vsekakor pa upamo, da v prestolnici nekako zaživi tudi oziroma, da se bo na državni ravni uvedla neka učinkovita regulativa sobodajalstva. Razne platforme kot so Airbnb in Booking vsekakor na eni strani dvigujejo cene najemnin, na drugi strani pa tudi cene stanovanjskih enot. Stanovanje samo po sebi ne bi smelo bit neko parkiriške za nek odvečen kapital, marveč predvsem dom nekomu. Tok na kratko, hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Prosim gospo Zagožen za stališče odbora.

GOSPA ANA ZAGOŽEN Odbor za stanovanjsko politiko je obravnaval in sprejel Stanovanjski program Mestne občine Ljubljana 2019 – 2022 ter ga predlaga Mestnemu svetu v sprejem.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Še gospo Lozej za stališče pod točko 10 b).

GOSPA MAG. MOJCA LOZEJ Odbor za finance je tudi obravnaval gradivo in ga podprl tako, da ga predlaga Mestnemu svetu v sprejem. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Statutarno pravna komisija k obema točkama ni ugotavljala pomanjkljivosti pravne narave in predlog podpira. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava. Gospa Kociper.

GOSPA MAŠA KOCIPER Hvala lepa. Jaz na sam program nimam nekih pripomb, imam pa eno vprašanje. Morda sem spregledala v tem gradivu sem našla sicer zapisano, da se pristopa seveda k nakupu starih in novih stanovanj na trgu, rentnemu nakupu stanovanj, nakupu stanovanj od upravičencev za neprofitni najem in da se bo poskušalo priti do stanovanj z javno zasebnim partnerstvom. Pozdravljam zlasti te tudi nakupe od upravičenca za neprofitni najem. Moje vprašanje pa se nanaša na stanovanjski fond, ki ga pozna vsako večje mesto in sicer na stanovanja, tudi hiše, cele stanovanjske hiše, ki se nahajajo včasih v centru mesta ali celo za zelo obljudenih, tudi turističnih lokacijah, ki pa so zapuščene. Se pravi je hiša vidno prazna, nevdrževana, propadajoča ali pa v posamezni hiši samo določeno stanovanje in tako naprej. Pred časom mi je pod roke prišel nek članek o dobri praksi nekaterih mest, ki so se tega problema lotile se pravi so consko začele reševat ta problem, najprej v najožjem centru in nato širše, se pravi, potrudili so se za te nepremičnine locirat lastnika, kar je lahko velikrat seveda najtežji del te zgodbe in potem pristopit k temu, da bi to stanovanje ali celo stanovanjska hiša ponovno zaživelo, dobilo lastnike, bodisi neprofitne, profitne al karkoli podobnega. Zanima me, če se v Ljubljani kaj takega morda celo že dogaja, razmišlja ali pa, če razmišljate o kakšnem projektu v tej smeri, se pravi v smeri, da bi počasi postopoma se lociralo lastnike praznih, zapuščenih nepremičnin in poskušalo ta stanovanjski fond narediti uporaben? Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Honzak.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala za besedo. Kot smo slišali Javni stanovanjski sklad MOL trenutno upravlja z nekaj več kot 4200 stanovanji. Hkrati priznava, da jih trenutno primanjkuje še vsaj toliko. Torej, če bi imel sklad trenutno na voljo še 4000 dodatnih stanovanj, bi jih lahko takoj zapolnil. Kljub trenutnemu primanjkljaju pa je občina v zadnjih letih zgradila le nekaj 100 neprofitnih stanovanj in glede na trenutno dinamiko bo Ljubljana potrebovala 40 let samo, da odpravi ta primanjkljaj. Stanovanjski program sicer zajema ključne cilje za pridobivanje novih javnih najemnih stanovanjskih enot, vendar se ti ukrepi vlečejo in ponavljajo iz leta v leto, dinamika pridobivanja pa se ne povečuje. Letos naj bi bilo tako predanih le 70 že dodeljenih stanovanj, ostali projekti pa so večinoma v zgodnji fazi razvoja. Kot je bilo že izpostavljeno naj bi se tako letos zaključilo dodeljevanje stanovanj upravičencem, ki so bili izbrani na 16. javnem razpisu, ki je bil objavljen že leta 2014. Upravičenci do najemnih stanovanj na 17. javnem razpisu iz leta 2016 bodo kot rečeno vseljeni predvidoma do konca leta 2020. 18. razpis v okviru katerega je sicer na voljo le 150 stanovanj je bil objavljen pred nekaj dnevi. Zanima nas, kdaj bodo redki izbranci iz tega razpisa dobili svoja stanovanja? Dejstvo je namreč, da se število prosilcev za neprofitna stanovanja ne zmanjšuje. Seveda gre pri stanovanjskem vprašanju za širši, državni problem, vendar je premalo zgrajenih stanovanj do neke mere tudi posledica prenizkega vlaganja občine v stanovanjsko gradnjo. V zadnjih letih je občinski stanovanjski sklad od občine prejel skoraj 7 milijonov na leto. Čeprav Ljubljana v stanovanjsko področje vlaga veliko več kot ostale občine, so ta sredstva odločno prenizka. Določen delež sredstev bi občina lahko pridobila z dodatnim zadolževanjem, na kar je bilo že opozorjeno. Stanovanjski zakon iz leta 2017 omogoča zadolževanje javnih stanovanjskih skladov do 10% kapitala sklada z letnim dodatnim povečanjem zadolževanja za 2%. Zadolževanje JSS MOL ne v letu 2017, ne v letu 2018 ni dosegalo dovoljenih 10%, prav tako se takšen ukrep ne predvideva v letu 2019. Glede na to, da si sklad prizadeva za še višjo možnost zadolževanja, kar sicer v Levici podpiramo nas preseneča, da ne izkoristi niti možnosti, ki jih ima po veljavni zakonodaji. Problematična je tudi raba sredstev javnega stanovanjskega sklada MOL. V zadnjih letih je opazen trend vedno večjega sofinanciranja tržnih najemnin do katerih so upravičena gospodinjstva, ki so neuspešno kandidirala na razpisih za neprofitna stanovanja. V zadnjih letih ta sredstva že presegajo sredstva namenjena gradnji novih stanovanj. V letu 2017 je bila subvencionirana tržna najemnina več kot 750 upravičencem, za ta namen je šlo več kot 1,5 milijon evrov. Lani je subvencijo tržne najemnine prejelo skoraj 900 upravičencev in za ta namen je šlo že več kot 2 milijona evrov. Rast deleža in stroškov subvencij tržnih najemnin je tako neposreden odraz pomanjkanja gradnje primernega števila neprofitnih stanovanj. Opozorila bi pa še na problem gentrifikacije mesta, v katerem je pri eni drugi točki govorila že tovarišica Vrečko. Skoraj vsi načrtovani projekti MOL so na obrobju Ljubljane in čeprav MOL razpolaga tudi z zemljišči v Centru mesta očitno za gradnjo neprofitnih stanovanj tukaj ni interesa. V Centru mesta se gradijo le luksuzna stanovanja ali objekti namenjeni turizmu. Ljudje, ki nimajo denarja se tako odriva na periferijo in dodatno izloča iz družbenega življenja mesta, čemur v Levici nasprotujemo. Hvala za besedo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Ciglar.

GOSPOD GREGA CIGLAR Hvala za besedo gospod župan. Zdej, jaz se bom v svojem stališču osredotoču predvsem na situacijo mladih v Ljubljani. Zdej, v Ljubljani smo imeli situacijo, ko je po mestnem razpisu, ki je bil posebej namenjen mladim, kar je sicer pohvalno in to v Levici absolutno pozdravljamo. Ne pozdravljamo pa tega, da je po tem razpisu potekal žreb za dodelitev 30 stanovanj z neprofitnimi najemninami. Pravzaprav vse v situaciji mladih, ki pač v našem mestu očitno zelo težko odidejo na svoje oziroma se nekako uspejo preselit v neka svoja stanovanja, najeti svoja stanovanja pa pove pravzaprav naslednji podatek. Na omenjen razpis se je, čeprav je bil res omejen na v bistvu majhno skupino mladih do zgolj 29. leta starosti mladih pravzaprav z rednimi dohodki prijavilo več kot 400 mladih zainteresiranih Ljubljančank in Ljubljančanov. No, ta številka bi se verjetno hitro še povzpela, če pomislimo samo na študentske domove, ki zadostijo manj kot odstotku 10.000 študentov, ki pridejo študirat v glavno mesto. Če pa v to računico vzamemo še vse tiste mlade odrasle pravzaprav, ki poskušajo s prihodki od nerednih prekarnih zaposlitev in projektov plačati redne najemnine bi pa ta številka verjetno še bistveno poskočila. Pod črto je v bistvu pomembno predvsem vprašanje ali državna in tukaj pa tudi mestna oblast zgradita dovolj neprofitnih stanovanj, ki so potem namenjena mladim? Jaz mislim, da se lahko strinjamo tako za državno raven, še bolj za državno raven pravzaprav in seveda tudi za mestno, da ne, da na žalost temu ni tako. V Levici smo pač mnenja, da je skrajni čas, da se tega problema lotimo sistemsko, poskrbimo za naše mlade in poskrbimo, da stanovanja ne bodo loterija. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Koprivc.

GOSPOD MAG. MARKO KOPRIVC Ja župan, hvala lepa za besedo. Spoštovane svetnice, spoštovani svetniki. No, naj povem, da sem skrbno prebral ta stanovanjski program in so me določene zadeve zaskrbele. Pa naj uvodoma rečem, da je Ljubljana ena tistih občin, ki že vsa leta na nek način dobro skrbi, nadpovprečno za to področje stanovanjske politike in pa najemnih stanovanj. Je pa dejstvo ne, da v državi nekje že od osamosvojitve dalje vlada upal bi se reči popolna odsotnost stanovanjske politike, kar je slabo. Na to smo že večkrat opozarjali. Dejstvo je, da se je že z Jazbinškovim zakonom skoraj v celoti razprodal ta fond najemnih stanovanj in, da se po tistem ni nič konkretnega naredilo. Kar me je kot sem že rekel vse skupaj zaskrbelo in ker sem se osredotočil predvsem na citat iz tega stanovanjskega programa, ki ga bom zdej citiral brez ustreznih zakonodajnih sprememb, ki bodo vzpostavile ustrezno podporno okolje za učinkovito in koherentno stanovanjsko politiko na državni ravni se bo žal nadaljevala trenutna stihija, neusklajenost, predvsem pa počasno a vztrajno propadanje javnega najemnega fonda. Jaz sem danes, ker smo imeli ravno danes poslanska vprašanja v DZ zastavil poslansko vprašanje na to temo ministru, novemu ministru za okolje gospodu Zajcu in pa ministru za finance dr. Bertonclju predvsem glede Bertonclju glede možnosti večjega zadolževanja stanovanjskih skladov. Sicer, kolikor zdej poslušam to niti ni trenutno največji problem, ampak vendarle na dolgi rok jaz mislim, da bi bilo treba omogočiti večje zadolževanje na tem področju. Globalno gledano za državo to ne pomeni nek, neko strašno povečanje zadolžitve. No minister mi je odgovoril nekoliko bi reku večplastno, na eni strani je reku, da je zadolževanje problematično zaradi fiskalnega pravila, da pa, če bi bila to prioriteta države seveda tudi to možno ne. In jaz sem potem še enkrat reku, da upam, da to bo prioriteta države, ker konec koncev zagotavljanje primernih stanovanj predvsem za mlade je ključno pri osamosvajanju mladih, mladih družin ali posameznikov kakorkoli in njihovi nadaljnji rasti in razvoju. Druga zadeva.. tako, da tukaj upajmo, da to bo prioriteta, v koalicijski pogodbi je zapisano tko, da na vsak način jaz se bom zavzemal, da se ta zadeva sprovede dalje. Druga zadeva so pa ostale sistemske rešitve. Minister Zajc jih je kar nekaj napovedal, verjetno jih veliko že tudi poznate. Rečeno pa je bilo, kar me je nekoliko zaskrbelo, da se bo začelo na tem področju delati šele v prvi polovici prihodnjega leta. Omenjeno je bilo pač načelno stališče, s katerim se strinjam, da stanovanjski sklad ne bo gradil za prodajo ampak za oddajo, to je ključno in pomembno. Sprememba neprofitnih najemnin v stroškevne, razlika naj bi se krila iz stanovanjskega evra in pa, kar je zanimiv predlog tudi predlog za garancijo države pri stanovanjskih kreditih, predvsem za mlade, za tiste, tukaj govorimo o nakupu stanovanj, za tiste, ki nimajo službe za nedoločen čas in imajo zaradi tega problem s pridobitvijo kredita. V primeru, da bi se pa izkazalo, da so nezmožni plačevat ta kredit, bi stanovanje prešlo na stanovanjski sklad in bi pač lastnih postal najemnik in plačeval pač najemnino. Tolk zaenkrat, sej pravim, področje je zelo kompleksno. Jaz verjamem tut v koalicijski pogodbi je bilo zapisano, da se bojo naredili neki premiki na tem področju, žal pa res v teh letih od pač osamosvojitve dalje je bilo narejeno mnogo, mnogo premalo. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zadnja prijavljena gospa Škrinjar.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa. Gospod Koprivc, ravnokar ste povedali eno idejo, o kateri sem govorila še v neki drugi službi pred kakimi desetimi leti in to je dobra ideja, da bi seveda država garantirala mladim takrat, kadar morda ostanejo brez krivde brezposelni in ne morejo več plačevati kreditov. Druga stvar pa me zanima ali mesto razmišlja o tem, da bi vzpostavilo nek fond stanovanj, ki bi bila pa lastniška ampak bi se plačevalo to, ta najemnina v bistvu z odplačilom obrokov. Tako, da bi zadolžilo mesto denar za stanovanja, ki bi sčasoma torej z dokončno odplačeva.. s to najemnino štela kot odplačilo obrokov. Namreč Slovenci smo narod, ki imamo največ lastnih stanovanj, lastnih hiš, manj najemniških. Na zahodu boste našli veliko več najemnih stanovanj. Pri nas pa je očitno vrednota to, ne vem zakaj je tako ampak najbrž je to narodna tradicija. In mislim, da bi tudi zelo lepo skrbeli ljudje za ta stanovanja. Vi, mladim, če smem nagovort takole čez klop se morda ne spomnete časov, ko so bila ta neprofitna stanovanja imenovana družbena stanovanja. Res jih je bilo več, res so bila razprodana potem, zato ker je država rabila obratni kapital, da se je lahko sploh vzpostavila ampak v resnici so bila ta stanovanja, ki so bila družbena stanovanja zelo slabo vzdrževana. Ljudje, ki so živeli notri se niso kaj dosti sekirali okrog tega, bo že država, bo že občina, bo že država pobarvala okna in tako dalje. Lastništvo se izkaže vedno za največjo garancijo praviloma, da so tudi stanovanja dobro vzdrževana. Zato je moja pobuda v tem, da dejansko se najde nek fond denarja, s katerim se pomaga ljudem, da nabavijo ta stanovanja in, da z obroki torej s to najemnino v nekem doglednem času recimo v 20. letih poplačajo to stanovanje. Država pa garantira predvsem tistim, ki bi zaradi kakšnih stečajev ostali brez službe. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Zaključujem razpravo. Sašo, en del ti, en del jaz. Izvoli.

GOSPOD SAŠO RINK Hvala lepa. Prvo na vprašanje gospe Kociper glede praznih stanovanj. Seveda, prazna stanovanja so problem po statistiki okrog 20% stanovanjskega fonda ta trenutek prazna ampak to je samo statistična kategorija. Veliko najema je sivga al pa črnega. Poleg tega pa smo Slovenci res nagnjeni zelo k lastništvu in se nekako ne moremo stanovanjskih enot, katerih lastniki smo, četudi jih ne moremo vzdrževat spustit iz rok. Bo že za nekoga. Za hčerko, sina al bo za vnuka al pa za kogarkol drugega. Je pa v pripravi projekt javne najemne službe v skladu s katerimi bi država najemala te stanovanjske enote ali pa javni stanovanjski skladi kdorkoli in te iste stanovanjske enote nato oddajala naprej po ceni, ki je nekoliko nižja od tržne pa še vedno najemojemalec se pravi naš ali pa republiški sklad je tisti, ki poskrbi za celotno menadžiranje tega razmerja. To v tujini dobro teče in verjamem, da bi lahko z nekaj predvsem davčnimi vzpodbudami, ki bi vzpodbudile lastnike teh praznih stanovanjskih enot za njihovo oddajo prišlo do nekega zadovoljivega rezultata. Seveda je pa spet predpogoj po mojem skromnem mnenju, da se določijo davčne vzpodbude za dolgoročni najem, ki vsekakor je v javnem interesu. Sedanja obremenitev najemov in predvsem koristi kratkoročnega oddajanja preko Bookinga in Airbnb-ja vsekakor ne bo pripeljala do tega. Kar se tiče dinamike pridobivanja stanovanjskih enot je ta seveda odvisna predvsem od zmožnosti razvoja projektov, tega projekta, pod črto pa finančnih virov, ki si jih lahko zagotovimo iz lastnih sredstev oziroma prek trasferjev zgolj Mestne občine. Veliko je debate o tem, kako se ne moremo zgledovati po na primer Dunaju. Dunaj je primer neke zgledne stanovanjske politike, pa vendar se moramo zavedati recimo v letu 2017 je Dunaj namenil za stanovanjsko politiko 577 milijonov evrov, za subvencije najemnin, za subvencije prenov tako funkcionalnih kot energetskih in tudi za financiranje stanovanjske gradnje. Od teh 577 milijonov je 400 milijonov prišlo iz državne ravni. Mi smo odvisni zgolj od samega sebe in od lokalne skupnosti, se prav lokalna skupnost je v vsakem primeru v tem trenutku prepuščena sama sebi oziroma ljudje, tisti, ki niso preskrbljeni stanovanjsko so odvisni od vsakokratne politike lokalne skupnosti, kar pa ne more biti primer v neki urejeni državi in jaz pričakujem oziroma upam, da bo zagotovljen nek sistemski vir financiranja, če bi bil govor o nekem stanovanjskem evru sem zelo zadovoljen, sam prvič slišim to besedo, pa vendar jaz upam, da bo nekaj narejeno na tem delu. Problematizirano je bilo tudi je bil tudi znesek subvencije tržnih najemnin, ki jih lokalna skupnost plačuje. Treba je poudarit, da seveda lokalna skupnost nima prav nobene diskrecijske pravice al bo plačala subvencijo tržne najemnine al ne bo plačala. Če dobi zahtevek, odločbo izda Center za socialno delo ta znesek mora plačat a ne. Tako, da na tem delu je mogoče nekoliko nepoznavanja zakonodaje, vendar lokalna skupnost je pač tukaj stisnjena v kot in ta sredstva morajo v primeru upravičenosti posameznika posameznik oziroma lastnikov stanovanja tudi izplačati. Potem je bilo govora o gentrifikaciji centra mesta in dejstvu, da mesto oziroma stanovanjski sklad gradi zgolj na obrobju mesta. Temu seveda absolutno ni res. V lanskem letu smo seveda prodali eno od parcel, ki nam je izboljšala krvno sliko sklada. Kvadratni meter parcel je bil prodan za več kot tisoč evrov. Seveda imamo pa kup projektov, ki so praktično v centru, naveden je projekt Povšetova, 350 stanovanjskih enot, v januarju naslednjega leta je planiran urbanistično arhitekturni natečaj, delamo na Brdu znotraj obvoznice. 174 stanovanjskih enot. Čakamo na gradbeno dovoljenje na Rakovi Jelši 2 156 stanovanjskih enot, Jesihov štradon, Rudnik, znotraj obvoznice praktično blizu Centra..

zvok, ki napove potek časa, namenjenega za pojasnilo.

..44 stanovanjskih enot se projektira tako, da praktično vsi projekti oziroma velika večina je znotraj obvoznice in komunikacijsko izvrstno povezana. Potem so mladi in žreb. Žreb je seveda morda nek simptom stanovanjske razmere oziroma tega v kakšnem položaju so vsi prosilci. Potrebno je poudarit, vedno se izpostavljajo mladi. Potrebno je poudarit, da so vsi v stiskah. Mladi, stari, tisti v srednjem obdobju. In, da tudi mladim so namenjeni razpisi za neprofitna najemna stanovanja. Mladi dobijo na neprofitnih razpisih dodatne točke. Za mlado družino, za, če imajo predšolske otroke, za izobrazbo in tako naprej. Tako, da veliko prednostnih kategorij v okviru neprofitnih razpisov namenjeno mladih. Razpis za mlade je pa ciljano zgolj za en del mladih oziroma za tiste mlade, ki se postavljajo na noge v smislu, da z kakršnimi koli oblikami delovnega razmerja, ali je to pogodbeno preko študenta ali pa v delovnem razmerju ustvarjajo nek prihodek. Stanovanje dodeljeno s strani mesta oziroma s strani nas pa pomeni samo neko, nek dodaten podstavek, na katerem lahko stojijo in se v končni posledici tudi osamosvojijo. Žreb je pomoje kakor koli se že sliši najbolj nediskriminatorna oblika, s katero posameznik pridobi pač to stanovanjsko enoto točkovanje tudi mladih v tem smislu pa bi pomenilo zgolj to, da nekateri mladi tudi v sanjah ne bi mogli do teh stanovanjskih enot z žrebom, imajo pa vsaj kančen upanja, da pridejo do njih. Tolk. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz bom tut dodal tle neke stvari, čist.. včasih se mi zdi, da tale vaš nastop ne sodi v to Mestno hišo ampak bi sodil tam na Šubičevo ne. Če se ne motim k ste izpostavu tega ne, vi imate nek program pa ste koalicijski partner al ne vem kako se temu reče, kokoalicija ne, pa dajte uredit. Ampak omenu bi sam ene par stvari take še, kar je Sašo reku. Dunaj je dal iz svojega proračuna 177 milijonov lani za stanovanja. Pri proračunu 15 milijard. In primerjite pol z Ljubljano in boste ugotovil, da smo mi tudi tu, pa Dunaj vela kot mesto, ki je to najbolj uredilo. Res pa je, da je pri nas, da je ta želja po lastništvu ne v Evropi najbolj izražena. Tržne subvencije, takoj se ji odrečemo sam spremente zakon, naj država plačuje, ful smo veseli ne. To, to, evo boste velko piko pr men dobil sam to zmente se, da da zmanjšajo stroške občin, kajti te tržne subvencije nažalost ne največ plačuje Ljubljana. Ker mi, mi imamo priliv te občine na dnevu odprtih vrat. Občane sosednjih občin, zadnjič z Iga.. župan, mi mormo tle kandidirat, mi smo tut del Ljubljane, smo bili včasih občina, smo plačeval za ta prispevek Ljubljani, pri nas ni nobenih stanovanj. Da ne rečem, to kar govorite, da se število prosilcev ne zmanjšuje. Ja, ker se preseljujejo za stalno v Ljubljano zato lahko kandidira. Se prijavijo v Ljubljano, da lahko kandidira. Potem je bilo rečen, ne bom ponavljal to na obrobju. Jaz sem zdej prizadet, jaz živim čist na obrobju pri obvoznici na Rudniku ne, zdej ne vem al sem jaz tut zdegrediran. Vi, ki imate tle možnost v strogem centru mesta ne vsaka vam čast ne. Ene poznam, ki imajo tle hiše ne zelo blizu Ljubljanice ne tko, da ne vem, jaz bi se vzdržal teh besed. Res bi se vzdržal. Bi pa reku, da je Brdo ne verjetno tut obrobje, na Brdu se gradi 700 novih neprofitnih stanovanj. 570 s strani Republiškega sklada gre v najem in pa 174 z našega ne. Žreb je povedu ne. Ampak jaz bom dodal še eno stvar. Žreb, k smo odobraval, da gremo v žreb, ker smo vedli, da bo več ponudb, je to, da pokažemo državi, da ne izpolni tiste, ker vse, vsi kandidati z zadnjih 10 let so govoril.. mi bomo uredili stanovanja za mlade, da ne bodo odhajali ven. Zdej imajo priliko. Pokazal smo, da se da to naredit, naj država naredi. In še k govorimo o državi. Če sem jaz nekje zasledil je zagotovilo koalicije in s podporo, da bo šlo 0,4% proračuna za stanovanjsko gradnjo. To pomeni 50 milijonov letno. Kar pomeni 500 stanovanj vsako leto za stare in mlade. Če bo 500 stanovanj + občinski skladi bomo hitro zapolnili. In še zadnje ne. Ta mladi ne. E, gospa Škrinjar, če bi vi mene izvolili leta 2012, k me niste ne za predsednika vlade bi točno to naredil, kar ste tle predlagal ne. Skozi najemnino bi postal lastnik stanovanja. Pa niste, ste se sami izvolili sebe, pa niste to naredil ne, pa še drugi niso ne, tko da je to odgovor.

... /// ... iz dvorane – nerazumljivo ... ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ E, to ne veste ne. Zaenkrat jaz imam za razliko od vas tist kar rečem naredim ne, to je bistvena razlika. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Sem se dobr nauču ne. Pa jaz tle o tem mestu velik vem ne. Rezultat navzočnosti: 39.

Glasovanje poteka o prvem PREDLOGU SKLEPA: Mestni svete Mestne občine Ljubljana sprejme Stanovanjski program Mestne občine Ljubljana 2019 – 2022.

Prosim za vaš glas. 35 ZA 0 PROTI.

Škoda, ker ne mormo sprejet tle še program za parlament. Kr tlele ga sprejmemo bi bilo na tem področju super.

Glasovanje o drugem PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Rebalansa finančnega načrta Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana za leto 2019.

Prosim za vaš glas. 31 ZA 0 PROTI Sprejeto.

Hvala lepa gospod Rink. Lift maš za dol. Te ni treba nosit. K smo te tle nosil gor. Gremo na točko 11. AD 11. PREDLOG SKLEPA O MREŽI JAVNE LEKARNIŠKE DEJAVNOTI NA PRIMARNI RAVNI NA OBMOČJU MESTNE OBČINE LJUBLJANA Gradivo ste prejeli s sklicem seje, po sklicu ste prejeli poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Klančar za uvodno obrazložitev.

GOSPA TILKA KLANČAR Hvala lepa za besedo gospod župan. Spoštovane svetnice, spoštovani svetniki. Skladno z Zakonom o zdravstveni dejavnosti občine določajo in zagotavljajo mrežo javne zdravstvene službe, kamor na primarni ravni, kamor sodi tudi lekarniška dejavnost, ki je podrobneje urejena v Zakonu o lekarniški dejavnosti. V Mestni občini Ljubljana to dejavnost opravlja Javni zavod Lekarna Ljubljana v 28 lekarnah in 14 koncesionarjev. Za vzpostavitev nove lekarne zakon po novem določa 4 pogoje in sicer potrebe prebivalstva, število prebivalcev na gravitacijskem območju, cestno razdaljo med lekarnami in prisotnost zdravstvene dejavnosti. Na osnovi tega predlagamo, da se ne območju Mestne občine Ljubljana do leta 2030 načrtuje delovanje 60 lekarn. Ob obstoječem številu 42 lekarn bi se v letu 2019 odprle vsaj 3 nove lekarne, v letu 2020 pa vsaj 2 novi lekarni na naslovih kot je navedeno v sklepu. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Škrinjar stališče odbora prosim.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Odbor za zdravje in socialno varstvo podpira sprejem Predloga Sklepa o mreži javne lekarniške dejavnosti na primarni ravni in območju Mestne občine Ljubljana.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Statutarno pravna komisija ugotavlja, da nima pripomb pravne narave.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava. Upa. Sam moment. Gospa Škrinjar, izvolte.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa za besedo. Torej o Lekarni Ljubljana lahko rečemo, da deluje zelo uspešno in jaz ji lahko želim tudi nadaljnjega uspešnega delovanja, ne zgolj zaradi tega kot Ljubljančanka, ampak tudi zaradi tega, ker sem pač v svetu tega zavoda in seveda želim, da bi delal uspešno. Hkrati pa izražam nekoliko bojazni. Namreč gre za to, da Lekarna Ljubljana s tem tempom lahko postane prevladujoč oziroma skoraj monopolist v Ljubljanskem prostoru. Namreč, če pogledam stvari se lahko tudi sprevržejo samim sebi v nasprotje. Če smo prej govorili o čudovitem razvoju turizma v Ljubljani in seveda sama ga spremljam od leta 2010 in vidim ta silovit razvoj in pohvalim to. Pa hkrati srečamo potem tudi nasprotje tega, o čemer je govorila dr. Vrečkova, malo nekaj točk nazaj. Praktično danes lahko Japonec sreča Japonca v Ljubljani. Hočem rečt, da gre za to, da se lahko svoje nasprotje spremeni. Torej, če je nekaj zelo uspešno lahko postane tudi čudno. Tko kot še enkrat povem, kar je gospa Vrečkova prej govorila. Namreč biti, da lahko odpiraš podružnice po obrobju moraš biti močna firma, to drži in to je Lekarna Ljubljana dejansko je. Hkrati pa s tem, ko postaja tako močna tudi ne dopušča konkurence. Ko pa ni več konkurence, se pa lahko cene višajo. In tega, dobr mamo regulirane cene in mamo neregulirane cene in te cene so potem višje, zaradi tega pa lahko tudi prebivalci trpijo določene posledice. Hočem reči, da me skrbi o tem ali kako se bo Lekarna Ljubljana nadalje razvijala in ali bomo imeli prebivalci Ljubljane dostopne cene določenih zadev, ki niso torej zdravil oziroma drugih prodajnih artiklov, ki niso državno regulirane. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Minodraš.

GOSPOD UROŠ MINODRAŠ Ja, hvala za besedo, jaz upam, da bom dons.. pa bom pršu do konca svojga izvajanja. Mogoče pa. No, to je že optimistično. V enem izmed osrednjih medijev je bilo v januarju letos zaslediti, da mora MOL urediti soustanoviteljstvo s kar 21 občinami, v katerih ima Lekarna Ljubljana trenutno že delujoče poslovne enote. Nakar naj bi nasprotoval Odlok o uskladitvi ustanovitvenega akta Javnega zavoda Lekarna Ljubljana, na podlagi katerega danes sprejemamo sklep o mreži javne lekarniškega dejavnosti na primarni ravni in na območju Mestne občine Ljubljana, ki pa preden je oktobra 2018 sprejela odlok za mnenje sploh naj ne bi zaprosila. Ne Lekarniška zbornica Slovenije in tudi ne Ministrstvo za zdravje se tako glede ustreznosti odloka nista izrekla. Torej mnenje oziroma soglasje nista bila podana. V odloku MOL namreč soustanoviteljstva Lekarne ne prenaša na druge občine kot to predvideva Zakon o lekarniški dejavnosti pač pa zgolj navaja, da zavod opravlja dejavnost na območju drugih lokalnih skupnosti in na osnovi … /// … nerazumljivo … /// pogodb med lokalnima skupnostima ali na osnovi obstoječega … /// … nerazumljivo … /// stanja. V zvezi s tem se pojavlja vprašanje kaj se bo zgodilo v primeru, da se odlok MOL, ki je podlaga za sprejem današnjega sklepa izkaže za neustreznega oziroma se izkaže, da je v nasprotju z veljavnim Zakonom o lekarniški dejavnosti. Mestna občina je namreč mnenja, da naj bi navedena ureditev, ki jo predvideva Zakon o lekarniški dejavnosti, torej glede soustanoviteljstva veljala zgolj za nove javne lekarniške zavode, kar pa ne drži. Zanima me še ali je MOL dobila opozorilo s strani ministrstva za zdravje, da torej splošni akt uskladi z zakonom? Namreč rok se je iztekel konec januarja. Taka neuskladitev ima za posledico seveda postopek pred ustavnim sodiščem, ki bi ga v tem primeru sprožilo, verjetno ga bo sprožilo Ministrstvo za zdravje. No, potem pa še, ko danes beremo v medijih ne je ustavno sodišče v zadevi Lekarn Bitenc odločilo v prid lekarni. Sprašujem, kolikšne sodne in odvetniške stroške je imela MOL v sodnih postopkih v povezavi s to lekarno? Hvala za pojasnilo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Sojar, zadnja prijavljena.

GOSPA MOJCA SOJAR Mene je pa zmotil četrti člen v tem gradivu, ki piše na območju MOL izvajajo lekarniško dejavnost na primarni ravni Lekarna Ljubljana in koncesionarji, če javni zavod ne more zagotavljati opravljanje dejavnosti v obsegu kot je določen z mrežo in tako naprej. To pomeni, da koncesionar lahko odpre lekarno samo v primeru, če Lekarna Ljubljana ne more odpreti svoje enote. A to prav tako razumem? Ker, če je to tako se mi zdi pa to precej diskriminatorno ravno tako, kot da ni dana morda sploh možnost v sosednjih občinah, kamor Lekarna Ljubljana širi svojo dejavnost in bi gotovo tudi te občine same lahko zagotovile koncesionarju ali pač nekomu, da bi tam odpru svojo lekarno. Zato bi prosila odgovor, ker prej pri turizmu nisem dobila odgovorov na svoja vprašanja vsa, kaj je s tem četrtim členom?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Sever.

GOSPA KSENIJA SEVER Še zadnjič hvala za besedo gospod župan. Jaz pa imam vprašanje glede odprtja lekarn v letu 2019. Navedeno je, da bo odprta lekarna na Vilharjevi cesti v sklopu medicinskega centra. Glede dolge časovnice me zanima kaj je s to lekarno? Kajti na seji v septembru 2017 smo obravnavali nakup prostorov za lekarno na Vilharjevi cesti od podjetja Interblok d.d.. V predlogu je bilo zapisano, da bodo prostori urejeni, dokončani po zahtevah za izvajanje lekarniške dejavnosti do konca leta 2017. Takrat, kot še tudi danes je stanje v prehodu enako, če gledamo pravilno. Torej, nič se ne dela. Cena za nakup dokončanih prostorov za lekarniško dejavnost je bila 319.893 eur. Zato sprašujem, kdaj bodo prostori predani v uporabo in ali je bilo plačilo kupnine, kajti po ERAR sem zasledila, da naj bi bila kupnina delno v novembru 2017, ostalo pa v decembru 2018 nakazana sicer nekaj več, 325.000 eur, če gre seveda za to pogodbo? Kaj je vzrok, da lekarne ni od leta 2017? Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zdej pa zaključujem. Ko bo pred glasovanje obrazložitev. Zdej tkole, vi štirje, k ste se javil ne, da al pa bom reku prvi trije ne, kot da ne bi bili v mestnem svetu ne v korist Ljubljane ne ampak drugje. Pa bom začel odgovarjat ne. Gospa Škrinjar pravi Ljubljanska Lekarna lahko postane monopolist. 28 lekarn ima naša lekarna, 14 jih je zasebnih. Ampak je treba vedeti, da ima naša lekarna ob 28 ima še 24 v drugih ruralnih občinah, da kdo narobe zastopu. In tle ne more postat monopolist iz enega samega razloga. Cene za zdravila določa država za vse isto, kjer koli se nahaja, za ostalo tržno blago je pa vsaj v Ljubljani dost konkurence po trgovinah, se pravi vi se lahko odločite za planice kupit v lekarni al pa v Mercatorju recimo, da ne rečem kakšno drugo trgovsko verigo, Mercator mi je pri srcu. Tko, da to, kar je gospod Minodraš razlagu ne, pomoje bi bilo bolj, da je prekinu ne, ker nisem siguren, da je gospod Minodraš tisti, ki je tolmačil zakon. Jaz pa trdim vse, kar je navedu ne je napačno. Napačno in pustmo tistim, k se to ukvarjajo ne, da ne bomo se skliceval na razne ne zasebne koncesionarke, ki nas.. do Bruslja, ki hočejo drugače.. torej, po zakonu, to kar vi pravte, da ne ponavljam nimate prav. In to imamo vsi mnenja. Ampak glejte..

... /// ... iz dvorane – nerazumljivo ... ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Minodraš jaz sem zelo tih. Gospa Sojar pravi, da je to lahko problematičen ta četrti člen. Ampak to zakon predvideva, da javni zavod nudi storitev, če ne zadostuje, se pa delajo koncesije. Vam bo kolegica Tilka ne povedala kateri člen, jaz se v to ne spoznam. In to, kar vi sprašujete ne, odgovor je zelo enostaven in preprost ne. Vprašte se zakaj ne delajo na ministrstvu za zdravje ne? Čakamo dovoljenje, vse je pripravljeno za otvoritev. Je treba verifikacijo in se pregovarjamo in tožimo z Ministrstvom za zdravje, da nam naredi verifikacijo ne. Tko, da bi bilo fajn, da to vprašanje postavte spet nekam drugam ne tlele ne. Pa te menjave ministrov k so ble ne so pač do tega pripeljale da to kar sem zdej reku ne. Gospod Jakopovič. Ni odgovora. Ko se zaključi, to je pa treba, ko se zaključi sem počaku, da so vsi povedal in konc, ni več odgovora na repliko.

... /// ... iz dvorane – nerazumljivo ... ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Predlagate nezakonite zahteve. Jaz to, … /// … nerazumljivo … /// mnenja in pravm še enkrat, to bomo prepustili tistim, ki to delajo ne. Vi ste svoje povedu, jaz sem povedu pa svoje, konc. Gospod Minodraš. Obrazložitev glasu gospod Jakopovič.

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Hvala lepa za besedo. Predlog sklepa, s katerim se določa mreža javne lekarniške dejavnosti na območju MOL v svetniškem klubu Levica podpiramo. Glede na to, da se v zadnjih desetih letih lekarniške koncesije ne podeljujejo več je pričakovati, da koncesijskih lekarn po preteku koncesijske dobe ne bo več. Trenutno se lahko presežki javnih lekarn porabijo samo za razvoj zdravstvene dejavnosti v občini, kar za koncesionarje ne velja. Ob sprejemanju novega Zakona o lekarniški dejavnosti žal takratna koalicija ni podprla zahteve levice, da bi koncesionarji občinam plačevali koncesijsko dajatev, kjer bi se sredstva lahko namenjala nazaj v zdravstveno dejavnost. Že tukaj je razlika očitna. V svetniškem klubu Levica podpiramo mrežo javne lekarniške dejavnosti in hkrati poudarjamo naše stališče, da je ta dejavnost splošnega pomena in se mora izvajati na nepridobiten način. Pomeni, da poslovanje ne sme biti usmerjeno k ustvarjanju dobičkov in, da morajo biti presežki porabljeni za razvoj in izboljšanje storitev.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Vuk. Obrazložitev glasu.

GOSPA MARTINA VUK Hvala lepa. Tudi sama tako kot celotna svetniška skupina socialnih demokratov bom podprla ta Sklep o mreži javne lekarniške dejavnosti zato, ker je za javne storitve ključno, da obstaja mreža. Mreža namreč tako kot je mreža šol, mreža vrtcev in mreža zdravstvenih domov oziroma primarnega zdravstva, tako je tudi mreža lekarn tistega ključnega pomena zato, da ljudem zagotovimo enako dostopnost in enako kakovost. In javna mreža je tista, ki to enako dostopnost in enako kakovost lahko zagotavlja. Vedno je tako da, če država ali občina v tistem primeru, kjer je občina pristojna ne more mreže zagotoviti z lastnimi inštitucijami takrat lahko podeli koncesijo. Koncesija je vedno dopolnilo javni mreži, ko se ta javna mreža ne more zagotoviti z javnimi ustanovami, zato je to pomembno. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Hvala obema. Rezultat navzočnosti: 39.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o mreži javne lekarniške dejavnosti na primarni ravni na območju Mestne občine Ljubljana.

Prosim za vaš glas. 29 ZA 2 PROTI Sprejeto.

Gremo na točko 12 dnevnega reda. AD 12. POROČILO O IZVAJANJU STRATEGIJE RAZVOJA KULTURE V MESTNI OBČINI LJUBLJANA 2016 – 2019 ZA LETO 2018 Gradivo ste prejeli, po sklicu ste prejeli še poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Demšič za uvodno kratko obrazložitev.

GOSPA MAG. MATEJA DEMŠIČ Spoštovani župan, spoštovana podžupanja, podžupani, mestne svetnice in svetniki. Pred vami je tretje Poročilo predzadnjega leta izvajanja strateškega dokumenta razvoja kulture v Ljubljani. Poročilo tudi letos govori o visoki uspešnosti doseganja zastavljenih ciljev iz strateškega dokumenta, kar je bilo mogoče uresničiti le s strukturnimi in kulturnimi politikami in stabilnim delovanjem MOL-a kot ustanoviteljice javnih zavodov in hkrati MOL-a kot sofinancerke nevladnega sektorja. Žal že od leta 2017 nimamo nacionalne kulturne strategije, kar postaja sistemska težava, ki vpliva med drugim tudi na naše delo. In navkljub temu dejstvu v MOL-u na najbolj optimalen način zagotavljamo stabilne pogoje za delovanje vseh izvajalcev kulturnih programov. Tako nevladnih kot javnih zavodov. Pri tem poudarjam, da so vsi naši javni zavodi tudi lansko finančno leto 2018 zaključili pozitivno. Teh javnih zavodov je 11. Poudarek kulturni politiki z našega strateškega dokumenta v letu 2018 je bil krepitev položaja nevladnih kulturnih organizacij. To nismo dosegali samo z dodanimi programskimi in projektnimi sredstvi ampak in tudi takrat, ko je bilo to mogoče z zagotavljanjem prostorskih kapacitet. Ampak s stalnim dialogom, strukturiranim dialogom, ki poteka v dialoški skupini z nevladnim sektorjem v tako imenovani delovni skupini MOL za trajni dialog z nevladnimi organizacijami. V letu 2018 smo prvič izvedli nov dvoletni javni razpis za sofinanciranje festivalov in izbrali 6 izvajalcev. In javni razpoziv za dofinanciranje projektov izbranih na razpisnih programih EU-ja ustvarjalna Evropa pri podprogramu kultura. Ker, ne samo zato, ker strateški dokument pravi tako, ampak ker sami globoko verjamemo, da se lahko vsebinsko uspešen krog umetniškega ustvarjanja realizira le v sodelovanju smo pri vseh umetniških zvrsteh in pri vseh razpisih podpirali in vzpodbujali sodelovanje med javnimi zavodi, med javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami in med nevladnimi organizacijami ter posameznimi ustvarjalci. Pri izvedbi programa ali v obliki koprodukciji ali v oblikah produkcijskega sodelovanja. In rezultati so tukaj. Naj omenim samo nekaj njih. Slovensko mladinsko gledališče in CUK Kino Šiška, predstava Odilo, Oratorij, predstava, ki obudi in potem takoj pokoplje najhujšega slovenskega nacista Globočnika. Via Negativa, Zavod Pekinpah in Kino Šiška. Predstava skupaj. Šest urna predstava Leje Jurišić in Marka Mandića, ki je prejela Borštnikovo nagrado po presoji žirije in nagrado društva gledaliških kritikov in teatrologov za najboljšo uprizoritev pretekle sezone. Še posebej izpostavljam sodelovanje Slovenskega mladinskega gledališča in Zavoda Maska. Oba kurirata projekt Nova pošta. Tam je nastala predstava Žige Divjaka 6. Predstava je prejemnica velike Borštnikove nagrade in opomin slovenskemu nacionalizmu in sprejemanju ali nesprejemanju mladih migrantov. V letu 2018 smo začeli pripravljati kandidaturo Ljubljane za pridobitev naslova Evropska prestolnica kulture 2020 – 2025. Verjamemo pač, da bo Ljubljana odlična kandidatka za ta naslov, z idejo mesta, ki temelji na povezovanju, na kulturnem ustvarjanju z izjemno raznoliko in kakovostno kulturno ponudbo. V našo kandidaturo vpletamo vrednote kot so spoštovanje, solidarnost, svoboda ustvarjanja in umetniškega izražanja. Leto 2018 je bilo za nas tudi v znamenju jubilejev in obletnic. Stota oblektnica Slovenskega literalnega velikana Cankarja se je odrazila na več razstavah, predvsem spet poudarjam v sodelovanju tako z Cankarjevim domom, z razstavami nevladnih organizacij, na Ljubljanskem gradu, v Mestnem muzeju in izpostavljam monografijo oziroma tako imenovani Ris roman. Cankar, oziroma Ris roman, ki ga sicer lahko berete v Mladini Ivan Cankar Podobe iz življenja, avtorjev glavnega kustosa našega Mestnega muzeja in Zorana Smiljanića. To poudarjam zato, ker je ta Ris roman na Slovenskem knjižnem sejmu izbran s strani obiskovalcev za knjigo leta. In leto je bilo pomembno tudi za naše nevladne organizacije, tako je zdaj že legendarna Galerija Škuc praznovala 40. obletnico s tremi problemskimi razstavami, hkrati pa so naši javni zavodi, naše Lutkovno gledališče je postalo 70. letnik in v tej sezoni potolklo vse rekorde gostovanj v tujini in izvedb dogodkov doma. Mestni Kinodvor je v letu 2018 praznoval 10 let izjemno uspešnega delovanja in prebil magično mejo milijona obiskovalcev. Kinodvor sam je tisti prostor v Sloveniji oziroma v Ljubljani, ki je prostor prezentacije slovenskega filma, zato ni čudno, da sta prav dva filma izmed treh najbolj gledanih lanskega leta prav slovenska filma. No, in dobil je še 188 novih stolov. Deseto obletnico smo praznovali pri kulturno umetnostnem festivalu oziroma festivalu kulturno umetnostne vzgoje Bobri. Bobri so doživeli skorajda 15000 obiskovalcev in se v letu 2018 ukvarjali s poezijo. Deseto obletnico smo praznovali tudi pri Festivalu Junij v Ljubljani. Junij v Ljubljani je tisti festival v juniju na Kongresnem trgu, ki predstavlja verjetno najbolj zanimivo produkcijo nevladnih organizacij in javnih zavodov. Na področju uprizoritvenih umetnosti bom izpostavila samo nekaj poudarkov. Mestno gledališče ljubljansko nadaljuje z odličnim programom in hkrati sistematično skrbi za nova slovenska dramska besedila, ki jih potem tudi uprizori. En od teh je pravkar nagrajeno delo režiserja Nejca Gazvode. Slovensko mladinsko gledališče je letošnjo sezono odprlo, sezono 2018 – 2019 s premiero 10-urne mojstrovine še ni naslova Prešernove nagrajenke Simone Semenič. Poudarjam pa tudi zato, ker je prav ta predstava dobila ponavadi ne nujno, verjetno kombinacijo tako nagrado strokovne žirije na Tednu Slovenske drame kot tudi nagrado občinstva. Pri uprizoritvenih umetnostih ne moremo mimo nevladnih organizacij, zato izpostavljam Zavod EN-KNAP, Zavod Bunker z izvedbo festivala Mladi levi, še posebej poudarjam pa dve društvi oziroma zavoda. Društvo Mesto žensk in Plesni teater Ljubljana. Oba sta dobila s strani Evropske mreže festivalov tako imenovano nalepko izreden festival. Še Mini teater Ljubljana, ki je sicer majhno, a prodorno gledališče, ki je sodelovalo v lanskem letu prav tako na Borštnikove srečanju nagrajeni predstavi naš razred. Na področju vizualnih umetnosti podpiramo 7 programcev iz področja nevladnih organizacij. Izpostavljam projekt Svetlobne gverile in delo kulturno umetniškega društva Mreža iz Metelkove, ki je skupaj z Akademijo za likovno umetnost začela z novim programom trajnega sodelovanja, predvsem z namenom vzpostavitve podpornih programov, ki spodbujajo uspešen vstop bodočih diplomantov te akademije v umetniški sistem oziroma na trg dela. Naj povem tudi, da v okviru oddelka upravljamo z galerijskimi prostori Mestne hiše in Galerije Kresija. Izvedli smo 48 razstav in 60 vzporednih oziroma spremljevalnih prireditev. Pri javnih zavodih bom omenila samo nekaj dogodkov, ki so pomembni Mednarodni grafični likovni center, ki čez slaba dva meseca odpira Grafični bienale, je pripravil razstavo o Riku Debenjaku, uspešno razstavo Davida Lyncha, poudarjam pa razstavo ikone svetovnega grafičnega oblikovanja Miltona Glaser-ja, ki jih je ustvaril v zadnjih 50. letih. Poudarjam to zato, ker je avtor skupaj s svojim sodelavcem Mirkom Iličem Ljubljani podaril 35 najboljših del vključno z legendarnim plakatom I love New York, se pravi tale s srcem, tale je zdej tudi v Ljubljani. Muzeji in galerije mesta Ljubljane so presegle prva pričakovanja za leto 2018, v muzeju in galerijah se že pripravljajo tudi s programom na obnovljeno Cukrarno, ki se je začela obnavljati lani avgusta, hkrati pa so v Mestni galeriji, če izpostavim pripravili pregledno razstavo konceptualnega umetnika 60 let njegovega dela Tomislava Gotovca, nadaljevali z delom v Tobačni 001, ko gre za mlade umetnike. Galerija Jakopič je bila celo leto posvečena fotografiji. Kino Šiška upravlja z DobroVago, ki je pod arkadami na ljubljanski tržnici. DobraVaga je lani izvedla 43 samostojnih in skupinskih razstav. Če se dotaknem še glasbe, tukaj je 14 nevladnih programskih, to pomeni 4-letnih izvajalcev podpiramo 10 glasbenih festivalov zelo raznolikih glasbenih žanrov. Izvedli smo tako imenovani dan glasbe, na področju glasbe delujeta sicer dva javna zavoda Festival Ljubljana, ki je začel spektakularno 66 izvedbo s katalonsko La Fura dels Baus, sodeluje z mladimi v programu Mladi virtuozi in hkrati z izobraževalnim sistemom. Festival ni več samo poleten ampak tudi zimski del programa se izvaja že januarja in februarja. Kino Šiška je sicer beležil rekordni obisk, izvedel več festivalov, predvsem tukaj poudarjamo Ment, MENT platforma in CoFestival ter Festival stripa Tinta. Na področju intermedijskih dejavnosti javni zavod ne obstaja, vendar te vsebine vključuje MGML v Festivalu Indigo,..

zvok, ki napove potek časa, namenjenega za obrazložitev.

..ki je potekal pod naslovom Govorice. Izpostavljam nevladni projekt Zavoda Kersnikova, Prešernovo nagrajenko Majo Smrekar s serijo K9 Topologija in sodelovanje Zavoda CONA z Botaničnim vrtom. Na področju knjige smo izvedli projekt oziroma program..

zvok, ki napove potek časa, namenjenega za obrazložitev.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Mateja, hvala lepa.

GOSPA MAG. MATEJA DEMŠIČ No, velja. Preveč mamo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ja, preveč je za 10 minut. Gospod Matić, stališče odbora prosim.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Odbor za kulturo in raziskovalno dejavnost je obravnaval Poročilo o izvajanju Strategije razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana 2016 – 2019 za leto 2018 in izglasoval sklep s 4 glasovi ZA in z nobenim proti, da predlaga sprejem poročila mestnemu svetu občine Ljubljana.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala za besedo. Statutarno pravna komisija je obravnavala tako Poročilo o izvajanju strategije kot tudi Predlog Sklepa o dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi.. a to pa šele pride ne. Skratka in pri tej točki ni imela nobenega pravnega pomisleka. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala. Razprava prosim. Izvolte ga. Vrečko.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Najlepša hvala za besedo gospod župan. Hvala načelnici za poročilo. Mestna občina Ljubljana vsekakor upravlja z veliko kulturnimi zavodi..

KONEC POSNETKA ŠT. 20190415_173915

..ki nudijo pester kulturno in umetniški program v Ljubljani in v Levici bi na tej točki želeli pohvaliti MOL, ki precej izdatneje kot druge mestne občine financira kulturne zavode, kar omogoča kvaliteten razvoj kulture in umetnosti. Nemoteno delovanje kulturnih ustanov tako mestnih zavodov kot pa tudi nevladnih organizacij, ki prispevajo k raznovrstveni kulturni … /// … nerazumljivo … /// v mestu. Nažalost pa se nam sicer kljub temu, da se odpirajo novi zavodi, najbrž je do tega še hotla gospa načelnica pridet kot je Cukrarna, kar vsekakor pozdravljamo to ustanovo, da mogoče bi lahko se trend še malo bolj vendarle obrnil v smer centralizacije tut pri točki na turizmu je bilo to zaznat, da bi lahko bilo potrebno. Glede na to, da je pred nami še eno leto izvajanja strategije bi želeli v Levici opozoriti na to, da kot piše v Strategiji MOL, MOL aktivno sodeluje v delovni skupini Ministrstva za kulturo Republike Slovenije pri pripravi vsebin za nominacijo Brezčasna humanistična arhitekturna dediščina Jožeta Plečnika v Ljubljani, da se ta uvrsti na UNESCO-v seznam kulturne in naravne dediščine. In ob tem je eden izmed pomembnih spomenikov ravno paradoksalno v MOL, ki najbolj nezadržno propada. Mesto ima tukaj nalogo, da zaščiti svojo kulturno dediščino in varstvo kulturne dediščine mora biti v javnem interesu. In kot delni lastnici ZVKD MOL-u narekuje, da s kulturno dediščino ravnamo tako, da se zagotavlja čim večja ohranitev njenih kulturnih vrednot za prihodnost. Zato vendarle menimo, da v zvezi s Plečnikovim stadionom se ta kulturna strategija ne izvaja v zadostni meri. Dvom o tem koliko se izvaja smo že izpostavili tudi na prejšnjih sejah in dvom o neoporečnosti obnove in načrtih so izpostavili tudi različni strokovnjaki na področju varovanja dediščine in kulture. Zato prav tukaj želimo še enkrat opozoriti MOL, da morda razmisli o naslednjih korakih v zvezi s Plečnikovim stadionom in tudi da ponovno razmisli o tem na kakšen način naj bi se uporabljal. Ta uporaba mora biti skupnostna in trajnostna, kar pa predviden načrt ne predvideva. Naslednja stvar, ki jo želimo izpostaviti so načrti v zvezi s Centrom Rog, kjer MOL namerava že letos pristopiti sodeč po strategiji k začetku gradnje projekta Center Rog. Kot vemo je trenutno opuščena tovarna Rog v rokah uporabnikov umetnikov in aktivistov, ki so leta 2006 zasedle več desetletij zapuščeno tovarno kot odgovor na privatizacijo in plenjenje skupnega premoženja ter izginjanje skupnostnega prostora. Pred tem je bil objekt prazen. Trenutno se v avtonomnem Centru Rog odvija neodvisna in nekomercialna kultura. Avtonomni kulturi, avtonomna kultura in avtonomni prostori v mestu vsekakor lahko vsem večjim mestom ponudijo možnost drugačnega načina upravljanja in organiziranja in zato so zelo pomemben del urbanih središč med katere spada tudi Ljubljana. Menimo, da mestna oblast mora znati prisluhniti tudi drugačnemu načinu delovanja, ga spodbujati in tudi v takšni obliki samoorganizacije. Namreč … /// … nerazumljivo … /// ravno tiste vsebine, ki mogoče drugače se nimajo možnost razviti v bolj institucionalnih oblikah. Tovrstne skupnosti navadno razmišljajo izven ustaljenih družbenih okvirov, delujejo s solidarnostjo in nekomercialnostno. In zaradi tega je naše vprašanje usmerjeno v prihodnost Centra Rog. Zanima nas ali bi ob sodelovanju uporabnikov in uporabnic Roga bilo možno premisliti še enkrat načrte MOL in ali bi bilo možno se ponovno usesti z njimi za mizo in najti konstruktivno rešitev za uporabo teh prostorov. Tolk. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Sojar.

GOSPA MOJCA SOJAR Ja, hvala za besedo. Mi je bilo prav žal, da gospa Mateja Demšič ni uspela dokončat svojega poročila, ker ima res veliko za povedat, ker se na področju kulture v Ljubljani res veliko dogaja. Če sem jaz mal gledala te razpredelnice sem žal tudi ugotavljala, da kar nekaj javnim zavodom pada delež lastnih prihodkov, to pomeni, da mora MOL kar krepko pristopit zraven, da sponzorira oziroma dofinancira njihovo delovanje. Če pa je bilo zdej govora o avtonomnih kulturah, ne vem kolegica ste si pogledala teh 49 profesionalnih nevladnih organizacij s področja kulture, jaz mislim, da se vse ukvarjajo z zelo neko avtonomno kulturo, ki ni običajna tem drugim javnim zavodom. Jaz sem se prav morala sprehodit po spletnih straneh teh nevladnih profesionalnih nevladnih organizacij in imajo tako široko razmreženo svojo dejavnost, da občudujem tiste, ki se znajdejo in vejo kam bodo se vključili oziroma kaj bodo šli pogledat. In tem nevladnim organizacijam tudi MOL daje kar precej denarja. S tem, da recimo slučajno vem, slučajno vem za en klub, v katerem igra en moj prijatelj in pravi veš, jaz cel teden igram v praznem klubu pravzaprav igram natakarici. Tko, da me zanima koliko pa MOL potem tudi kontrolira kaj se v teh nevladnih organizacijah dogaja oziroma ali dobiva kakšna poročila kateri projekti so bili izvedeni, če že tja daje denar. Pa še eno vprašanje bi imela v zvezi z Meteklovo. Ne vem, na kateri strani je bilo to napisano, da še vedno ni urejen status Meteklove, to pa mislim, da bi bilo pa res kar dobro uredit, ker bi potem, da se tam izvaja kaj samo požarna varnost in podobne stvari, da take stvari že kar nekaj časa ostajajo odprte, mislim, da Metelkova ostaja odprta, spodbujam, da se pa to čim prej uredi. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Matić.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Hvala za besedo gospod župan. Na začetku bi se rad odzval na to, kar je bilo rečeno za bežigrajski štadion. Ne morem se strinjat z gospo predgovornico o tem, da pač je tam karkoli strokovnega z vidika spomeniškega varstva, Zavod za varstvo kulturne dediščine je že pred mnogimi leti projekt odobril. Zdej, da se tuki mnogi strokovnjaki po vašem najdejo, ki oporekajo temu projektu to bo vedno tako. Tudi je bilo v eni od prejšnjih razprav omenjeno, da samo 5% te substance, ki jo je pač tam postavu arhitekt Plečnik bo ohranjen to ne drži ne, ohranjena bo celota. Je pa res, da bo toliko objektov nastalo oziroma zrastlo, da potem še štejemo vse skupaj potem lahko res manipuliramo s procenti ampak moje mnenje je, da tuki strokovnost pristojne državne službe ZVKDS ni sploh pod vprašajem in da ta projekt pač s tega vidika ni vprašljiv. Tudi sam sem bil večkrat v preteklosti kritičen do stanja bežigrajskega štadiona vendar z vidika, ker je kazalo, da bo ta projekt zaradi sodnih sporov in pa zaradi dolgotrajnih drugih postopkov, zahtev s strani Agencije za okolje trajal toliko časa, da bo pač objekt zanemarjen in zato sem predlagal, da se vmes najde neka vmesna rešitev in pa, kot je videt bo kmalu ta projekt stekel tako, kot je bilo načrtovano. Kar se tiče drugih tem, ki se dotikajo strategije razvoja kulture v MOL je treba poudarit, da je kultura v MOL solidno podprta in je lahko državni in kulturni politiki v marsičem zgled. Seveda pa je nekaj področij, ki pač terjajo, da smo do njih bolj pozorni in v tem smislu smo tudi razpravljali na Odboru za kulturo. Nekoliko je zaskrbljujoče dejstvo, da kar se tiče knjižnične dejavnosti se ne dosegajo ti cilji, ki so bili zastavljeni v smislu izposoje knjižničnega gradiva, ki naj bi rastlo v zadnjem času se opaža, da ta trend pada. Zdej, a temu botruje ne vem šolski sistem oziroma korikulum ali so to spremenjene navade bralne navade pri mladih, pri teh šolejočih generacij, to bo treba seveda analizirat in tudi upoštevat v novi strategiji, skratka odgovorit na ta znamenja časa, ki se kažejo. Zdej, kar se tiče kulturnega turizma je treba povedat, da je tuki po mojem mnenju še precej rezerve, pa mogoče ni treba iskat ravno Maribor, imamo še druga mesta, ki so veliko bližje Ljubljani po mojem mnenju, če bi vozu kakšen … /// … nerazumljivo … /// oziroma, če bi prišlo do dogovora med Škofja Loko in Ljubljano bi bila to krasna rešitev in takih krajev bližja Ljubljani oziroma v ljubljanski regiji je precej na ta način bi lahko po eni strani razbremenili center mesta, po drugi strani pa zadržali kulturne turiste, da ostanejo v Ljubljani dlje časa, kajti kulturni turizem je najhitrejše rastoča panoga znotraj sektorja turizem, temu je pač treba posvečat prov posebno pozornost in v tem smislu je seveda treba tut krepit ponudbo vseh javnih zavodov, ki jih ima Ljubljana s področja kulture tako državnih kot mestnih. In v tem smislu seveda bi bilo dobro razmislit, da poleg obsežnih investicij v infrastrukturo, ena od teh je seveda Cukrarna, kar je pohvale vredno razmišljamo vendarle tudi o zvišanju sredstev za nakup umetnin, ker to je zelo pomembno tudi nenazadnje z vidika kulturnega turizma, če bodo ti zavodi imeli ponudit na ogled dela, ki bodo v širši in tudi mednarodni skupnosti prepoznana kot zanimanja vredna oziroma si bojo želeli kulturni turisti ogledat in bo seveda tudi več. In v tem smislu morda tudi velja posvetit nekoliko več pozornosti sami analizi teh turistov, ki prihajajo zaradi kulture v Ljubljano, morda ne samo zbirat podatke o tem koliko jih je obiskalo kateri kulturni javni zavod ampak koliko jih prihaja točno zaradi določenih prireditev, ki jih bodisi ne vem koncertov, ki jih organizira zavod Kino Šiška. Ali pač Festival Ljubljana. Tuki mogoče bi bilo vendarle potrebno naredit še nek določen večji napor, da bi v celotni masi turistov, ki obiščejo Ljubljano kulturnih turistov bilo več, kajti ti turisti so bolj izobraženi, bolj prijazni do okolja in ostanejo tudi ponavadi dlje kot ostali. Tako, da mislim, da kakor koli lahko seveda nasplošno pohvalimo seveda razvoj kulture v MOL. Obstajajo še neka določena področja oziroma segmenti, kjer lahko seveda pričakujemo v naslednjih letih tudi izboljšave. Toliko z moje strani. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Zaključujem razpravo. Pa bom probu odgovort na vse tri razpravljavce ne. Zdej, gospa Vrečko men je ful žal ampak vi me nagovarjate, da jaz delujem proti zakonu in za vas ta všečnost k se sliši zelo močno v medijih ne povozi zakon. Namreč ZVKDS je dal ne enkrat, dvakrat je dal soglasje na ta projekt, ki je bil mednarodni natečaj pred 10. leti. Dvakrat. Enkrat na začetku in potem, ko so ponovno ne tako imenovani dušebrižniki zahtevali še enkrat je to potrdil tako, da to soglasje je veljavno. Lahko se pa dogovorimo, da ta ZVKDS odpravim pa rečemo ni potrebno, sej je dost, da pride nekdo pa reče ne to ni dobro, pa je dobro preko po svoji vesti ne in bo spremenilo se. Jaz stojim za tem Plečnikovem stadionom. Še eno stvar bom povedal, ampak samo za pojasnilo. Ko je bil ta projekt predstavljen in dobil ga je Biro, ki je naredil takrat do takrat 82 stadionov po svetu so prišli Fondovi, te predstavniki, ki nas zdej stalno v medijih očitajo to, so prišli mi čestitat na dobrem projektu. Kako je dobro narejen projekt, kako so veseli. Kaj se je spremenilo ne vem razen političnih aktivnosti. Kar se tiče Roga ne, je pa druga stvar ne. Leta 2006 ob mojem prihodu je Rog bil že zaseden. V tej sobi so naredili skupščino začasni uporabniki Roga in so se dogovorili, da jim pomagamo, prosil, da jim pomagamo, da naredimo varstvo, ker uhajajo not, da so nevarni in da bojo oni bivali v Rogu pod dvema pogojema brez elektrike, da jih ni naenkrat več kot 100 zaradi varnosti ne in drugič, da ne bo nihče spal. Me prov zanima, a boste se javil pa prevzel odgovornost, če se kaj naredi v Rogu tako, kot zdej zagorelo, če ne bi bili naši gasilci ne tko k je prej gospod Čadež povedu tako hitri, bi cel konc gorel. Potem je prišla druga skupina, ki smo jo pozvali, torej unih prvih ni več, druga skupina k smo jih pozvali, da rečemo lejte, mi bomo začel prenovo, dogovorili smo se s Skate parkom, da ga preselimo v Stožice, ponudili smo tej drugi skupini za te njihove dejavnosti 600 m … /// … nerazumljivo … /// prostora, da sami delajo in so nas v bistvu rekli ne, to je pa naše. Šli so v tožbo, mi ne smemo stopit v Rog. Zdej je samo še 1/7 pravnomočni sodbi v našo korist. Še eno čakamo. In zdej ubogi rogovci ne morjo plačat sodne stroške. A vzel so nam pa eno leto imamo že v bistvu gradbeno dovoljenje, ki nam bo glih kar zapadlo in vas bom pol vprašu ne a boste to zagovarjal, da smo zgubil milijon pa pol. Zdej je prišla pa tretja skupina. In še to vam povem, da bojo vsi vedel. Na dan odprtih vrat hodijo k meni tako so jih iz Roga ven vrgli, da jim ne dajo prostor v Rogu, da so samo posvečeni. In ne bom govoru a se kej nezakonitega dogaja v Rogu ampak lohk mirno pa povem ne, da se vršijo prodaje in pijače in to brez kakršnekoli kontrole, o kakšnih substancah ne bom govoru. O pretepih boste pa vi vedel več ko jaz očitno ne. In jaz bom vztraju, da se Rog prenovi tako, kot je planiran, tako kot je bilo rečen. Naši javni zavodi so izjemni in ne samo tu v Sloveniji, mi smo lahko pojem za Evropo, ker dajemo 11% mestnega proračuna za kulturo. In nihče mi ne bo, res mi ne bo očital ne, v Rogu so me klical, te uni prvi ne, župan pridite ob polnoči pridite, hočjo spat, da sem jih ven daju iz spanja. A zdej v bistvu, da ne rečem, vse ste naštel ne, imamo tam galvano, imamo tam zamašeno kanalizacijo, ker ne moremo stopit, ker se ne more naredit ne. A ne dejte jim pustit v objekt, ki je MOL dala, ne jaz, MOL po Odloku o županje Vike Potočnik, kupila to za 11 milijonov evrov. Mi smo samo ko smo prišli potem ta leasing odplačal, da bi začel lahko delat. Tko, da kako si vi to predstavljate ne, bi jaz rad prov vidu ne, ker konec koncev ne če jaz vem ne, ta stavba, ta sejna soba je julija, avgusta prazna, na koncu se lahko tudi zasede, ker bo prazna, neuporabljena al pa parlament ne, k nič ne dela ne, ima še boljš pogoje ne. Kar sprašuje gospa Sojar ne. Mi delamo kontrolo teh vseh naših tudi družbah nevladnih jih delamo. Če karkoli slište lepo prosim informacijo, ker rabimo več kontrole ne. Ker tu je vedno vprašanje vse podpirat pa pričakovat, da nekaj od sebe dajo, za to kar so dobili. Drugače Metelkovi je pa status urejen ne. Pač, prostor je naš in tam je bilo že zapovedano ne, da bo v tem prostoru pač avtonomija ne.

zvok, ki napove potek časa, namenjenega za obrazložitev.

To, da gospod Matić podpira prenovo Plečnikovega stadiona ne sem ful vesel ne, zdej se pa enkrat pri eni točki celo midva sva se ujela ne, kar ne vem kam to vodi ne. Ampak, ko razlaga o nedoseganju cilja … /// … nerazumljivo … /// dejavnosti je treba vedet, da mi dajemo 7 milijonov letno za plače in knjižno gradivo kot MOL. In zdej se pogovarjamo, da bi del tega prevzela država. Zdej recimo v Polju odpiramo novo knjižnico. V tem Polju IV, ko je prej gospod Rink govoru o tem, na Brdu bo nova knjižnica. Ampak nova knjižnica ne pomeni samo investicijo. Ta bo reku celo manjši del, pomeni tudi ne, da je treba zaposlit ljudi pa gradivo. In rezerve v kulturnem turizmu ja, jaz bi zelo rad vidu ne, ne vem Škofja Loka, lahko gremo na Ig ne k bo zdej v bistvu en kup lepote imamo ki je ne poznamo in je treba to razvijat. Zdej, koliko ljudi pride v teh velikih številkah turizma zaradi kulturnega turizma ne znam povedat, je pa eno veliko veselje, da naš Festival Ljubljana primerjajo s festivalom v Salzburgu, ki pa nameni ne za ta festival 100 milijonov evrov. In nakup kulturnih dobrin slik, spomenikov, tut jaz to podpiram ampak ta prvo je treba naredit Cukrarno, da sploh lahko kam damo ne. Ker nimamo kam obesit. Mi imamo en kup vrhunskih del ne in če jaz pridem v Cukrarni bo eno nadstropje samo za naša obstoječa dela, drugo bo pa za sodelovanje oziroma za te razstave, ki bojo prihajale. Ugotavljam navzočnost. Mateja, sem vse povedu? Hvala lepa Mateja. Rezultat navzočnosti: 33.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Poročilo o izvajanju Strategije razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana 2016 – 2019 za leto 2018.

Prosim za vaš glas. 23 ZA 0 PROTI Sprejeto.

Gremo na točko 13, ki je lažja. AD 13. PREDLOG SKLEPA O DOPOLNITVAH SKLEPA O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA MLADI ZMAJI – CENTRA ZA KAKOVOSTNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA MLADIH Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Mateja, zelo kratko, ker gre za čist formalne spremembe.

GOSPA MAG. MATEJA DEMŠIČ Spoštovani, gre za spremembo sklepa o ustanovitvi, ki omogoča zaposlitev pomočnika direktorja oziroma direktorice. Ta je vezan na mandat direktorja. Gre za dve področji. Lahko ga zaposli za vodenje splošnih zadev ali za vodenje strokovnega dela. Razlog za to spremembo je v dejstvu, da so Mladi zmaji v zadnjih dveh letih močno razširili program in na področjih izvajanja javnih služb, za katerega je zavod ustanovljen izvajajo aktivnosti tako za razvoj uličnega dela z mladimi z veliko število projektov kot so Mestni inkubator, Mobilno psihosocialno svetovanje, javni zavod pa ravno tako koordinira celotno mrežo mladinskih centrov v Ljubljani, ki vsebuje 14 mladinskih centrov in se povezuje z veliko partnerji. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Trobec stališče odbora prosim.

GOSPA FRANCKA TROBEC Odbor za predšolsko vzgojo in izobraževanje podpira Predlog Sklepa o dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi Javnega zavoda Mladi zmaji – Centra za kakovostno preživljanje prostega časa mladih in ga predlaga mestnemu svetu v sprejem.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Statutarno pravna komisija ni imela pripomb pravne narave.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava. Gospa Škrinjar, izvolte.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa. Kot veste, že vsa leta kar sem tu v mestnem svetu podpiram in spodbujam delovanje Mladih zmajev. Mislim, da so uspešni. Mislim, da dejansko opravljajo svojo nalogo. Pomagajo otrokom, da kakovostno preživljajo prosti čas in to na način, ki ni prisiljen ampak je zelo prilagojen njihovim potreban. Zdej, glede na število zaposlenih pri mladih zmajih pa me vseeno zanima zakaj vendarle je potrebna dodatna zaposlitev in to pomočnikov direktorjev. Ne vidim razloga, zakaj bi to moralo biti tako, morda bi ta denar bolje bilo bolje, da se nameni dejanski vsebini. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne gre za dodatno zaposlitev ne. Očitno si želi direktorica ne enega od svojih dvignit, da dobi še funkcijo dodatno zaradi teh dela dopoldne, popoldne ne. Tko, da izpostavit nekoga, da je tisti, ki lahko zamenjuje. Ker zdej daje to pač z vsakokratnim sklepom ne. Zaključujem, hvala. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 32.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi Javnega zavoda Mladi zmaji – Centra za kakovostno preživljanje prostega časa mladih.

Prosim za vaš glas. 32 ZA 0 PROTI Sprejeto.

Mateja hvala lepa. Točka 14. dnevnega reda. AD 14. PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O UREDITVENEM NAČRTU ZA OBMOČJE UREJANJA VM 3/1 – POKOPALIŠČE VIČ IN DEL OBMOČJA UREJANJA VS 3/2-1- VIČ Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Ostojić za uvodno obrazložitev.

GOSPA IRENA OSTOJIĆ Hvala za besedo. Spoštovani gospod župan, spoštovana podžupanja, podžupani, spoštovane svetnice, svetniki. Predstavila bom spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta za območje urejanja VM3/1 – pokopališče Vič in del območja urejanja VS-3/2-1 – Vič. Prostorski akt je naročila MOL, izdelal ga je projektni biro Šabec Kalan Šabec – arhitekti. Prostorski akt je v fazi predloga. Dopolnjen odsnutek je bil predstavljen na mestnem svetu 1 leto nazaj, marca 2018. Javno razgrnjen in javno obravnavan je bil v aprilu in maju 2018. Območje se nahaja na Viču. Danes je del območja urejen kot pokopališče. Obsega 3 hektarje zemljišč. Na severu ga omejuje Cesta Dolomitskega odreda, na zahodni strani pot in pa na jugu in zahodu železnica. Območje je znano po eminentnih arhitekturnih elementih Plečnikovih propilejev ob vhodu in pa Cerkvi svetega Simona in Juda iz 15. stoletja. Hkrati se pa sooča z množico težav pri samem delovanju. Če naštejem le najbolj pereče. Pomanjkanje oziroma nezadostno so urejeni prostori za žalujoče. Servisni prostori kot so cvetličarne, prodaja sveč so urejeni v kioskih pred vhodom v pokopališče in pa neustrezno oziroma pomanjkljivo so urejena parkirna mesta. Za območje je že bil sprejet ureditveni načrt leta 2002 in pa dopolnjen leta 2010. Spremembe se delajo zaradi uskladitve z funkcionalnimi zahtevami upravljavca, to so, to je javno podjetje Žale in pa zaradi uskladitve predvidenih načrtovanih posegov z Uredbo o poplavni varnosti jugozahodnega dela Ljubljane. Na sliki vidimo veljavni prostorski akt, ključne spremembe v zasnovi so na območju predvidene ureditve poslovne, poslovilne kapele oziroma mrliških vežic in pa ploščadi. Vhod v samo pokopališče je spremenjen in pa tudi sama struktura grobov je drugačna. Na sliki je predstavljena ureditvena situacija nova, če na kratko povzamem, v zahodnem delu je območje obstoječega pokopališča, ob njem sta predvideni fazni širitvi pokopaliških pol. Na skrajnem zahodu je predviden raztros pepela in pa ureditve pol za žarne in pa klasične grobove. Na sredini območja je predvidena dolga nadstrešnica pod katero so urejeni tako poslovilni prostori kot tudi servisni prostori, parkirišča za kolesa in pa na vzhodni strani je predvidena ureditev parkirnih mest. Bistvenih vsebinskih glede na fazo dopolnjenega osnutka ni bilo. Bile so pa seveda usklajevane vsebine z zahtevami nosilcev urejanja prostora predvsem VO-KE glede ureditve vodovoda in pa kanalizacije s Slovenskimi železnicami glede posega vzdolž želežniških tirov in pa z direkcijo Republike Slovenije za vode v zvezi z ukrepi za poplavno varnost. Na tej sliki vidimo končno fazo uredite. Še glede kapacitet, danes je na pokopališču urejenih 2150 grobov. S predvidno širitvijo je predvidenih dodatnih do 3800, kar je seveda tut odvisno od strukture. V območju parkirišč je predvidenih 60 parkirnih mest in pa 70 parkirnih mest za kolesa. Na tej sliki vidimo prvo fazo izvedbe predvidene izvedbe ureditev, ves preost.. celo preostalo območje bo lahko urejeno šele po izvedbi protipoplavnih ukrepov prve A etape, ki je predvidena v državno prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane. Kar pomeni, da tudi to območje več ne bo poplavno ogroženo. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Prosim gospoda Koželja za stališče odbora. Hvala Irena.

GOSPOD PROF. JANEZ KOŽELJ Spoštovani župan, spoštovane svetnice in svetniki. Odbor za urejanje prostora je s soglasnim sklepom podprl spremembe, ki vam jih je kolegica pravkar pokazala. Namreč v razpravi smo ugotovili, da so bile upoštevane vse pripombe odbora. Opozorili smo samo na nekatere bi reku možne dodatne okoliščine, da bi predvsem ta prostor med Cesto Dolomitskega odreda, ki je izven območja ureditvenega načrta ne ostal neurejen in da se lahko tudi faze, kar pač ta predlog tudi omogoča, faznost urejanja lahko prilagaja potrebam in predvsem financam.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala za besedo. Tudi komisija, Statutarno pravna komisija je soglasno tako, kot pri vseh dosedanjih točkah ugotovila, da ni pravnih ovir za sprejem sklepa. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ker temu Predlogu Odloka o spremembah in dopolnitvah ni bilo nobenega amandmaja, ni razprave, prehajamo na glasovanje. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 34.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu za območje urejanja VM 3/1 – Pokopališče Vič in del območja urejanja VS 3/2-13 Vič.

Prosim za vaš glas. 37 ZA 0 PROTI Hvala, sprejeto.

Gremo na zadnjo točko. AD 15. PREDLOG ODREDBE O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODREDBE O DOLOČITVI JAVNIH PARKIRNIH POVRŠIN, KJER SE PLAČUJE PARKIRNINA Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Tušar za uvodno obrazložitev.

GOSPA MAG. JASNA TUŠAR Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni. Razlog za pripravo sprememb in dopolnitev Odredbe o določitvi javnih parkirnih površin, kjer se plačuje parkirnina je uveljavitev Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o urejanju prometa, ki je bil sprejet na februarski seji mestnega sveta in je v veljavi od 23. 3. 2019. Poglavitne rešitve odredbe so naslednje: pri javnih parkiriščih za osebna vozila Petkovškovo nabrežje 2, Mirje, Tivoli 1 in v parkirni hiši Studenec se zaradi uvedbe nove cene za mesečni najem parkirišča za abonente spremeni tarifni razred. Na javni parkirni površini Športno rekreacijski center Stožice se prav tako spremeni tarifni razred iz razloga, ker se je višina parkirnine za osebna vozila na uro v parkirnih hišah spremenila, ta izjema pa je Športno rekreacijski center Stožice, kjer do spremembe cene ni prišlo. Poleg navedenega se na novo določi tudi obrazložitev pomena dveh oznak. Sprejem Odredbe za proračun MOL ne prinaša dodatnih oziroma spremenjenih finančnih posledic glede na sedanjo ureditev. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa Jasna. Gospa Žibert, stališče odbora prosim.

GOSPA JULKA ŽIBERT Odbor je soglasno potrdil in predlaga odredbo v sprejem.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Tudi pri tej točki Statutarno pravna komisija ni imela pomislekov pravne narave, hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava. Gospod Čadež, izvolte.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Jaz bi vprašal glede na to, da govorimo o javnih parkirnih površinah, če generalni sekretar, zdej je sekretarka Ministrstva za obrambo ne laže potem je dejstvo, da v okolici ministrstva za obrambo na določenih treh krakih pač javni parkirišča Ljubljana, se pravi vaša služba je postavila parkomate in ljudje, ki tam parkirajo morajo plačat. Po njenih besedah je to zemljišče v sporu, ni določena lastnina. Pa me zanima kako je možno, če je to res, da na teritoriju, katerega lastništvo ni določeno postavite parkomate in računate parkirnino?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz nisem razumu kje?

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ To je neposredna bližina ministrstva za obrambo, se pravi imate Vojkovo cesto 55, mate Generala Maistra, potem pa gre, če greste vi proti Stožicam takoj na levo, ulica nima imena ampak je..

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Pred Ekonomsko fakulteto?

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Ne, ne, ne, to je bivši stari Smelt. Se pravi mate 5 kock bivšega Smelta.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Aja, LUZ, v bistvu LUZ stari.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Recimo ja, tudi, tudi je bil LUZ ja.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ A je tam kakšen parkomat?

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Seveda. Tam plačujemo že par let in celotno vodstvo zatrjuje, da je zemljišče v sporu z vami, zadeva še ni, na sodišču ni končana in pač seveda ljudi zanima, da če bo se izkazalo, da je to last ministrstva za obrambo, če boste vrnu denar?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Pojma nimam, to kar naj se sodišče odloči ne. Lejte, zdejle pa to.. bom pa preveru kaj je s tem, ker pojma nimam o tem, da bi bil kakšen spor. Zelo zanimivo, da na tem Ministrstvu za obrambo sem jaz bil pred pol leta, brez enega problema, pa sem bil pri bivši ministrici brez problema, pa pri bivšem ministru brez problema. Zdej pa to kr, to mi je čist novo. Tut nekaj zame novga v tej Ljubljani, evo.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ V redu, v redu, okej.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ugotavljam navzočnost. Bomo dal prevert. Jasna, tole preveri prosim s Simono, ja. Rezultat navzočnosti: 34.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odredbe o spremembah in dopolnitvah Odredbe o določitvi javnih parkirnih površin, kjer se plačuje parkirnina.

Prosimo za vaš glas. 34 ZA 0 PROTI Sprejeto.

Hvala lepa za prijaznost na današnji seji vsem skupaj. Želim vam lep večer in pa dober tek. Srečno.

Številka: 90000-11/2019-44 Datum: 28. 5. 2019

MAGNETOGRAMSKI ZAPIS PO ZVOČNEM POSNETKU 4. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA,

ki je potekala v ponedeljek, 20. maja 2019 s pričetkom ob 15.30 uri, v Veliki sejni dvorani Mestne hiše, na Mestnem trgu 1, v Ljubljani.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Dober dan želim. Spoštovane svetnice, spoštovani svetniki, pričenjamo 4. sejo mestnega sveta. Na seji je navzočih 38 svetnic in svetnikov. Odsotnost je opravičil gospod Koprivc. Smo sklepčni, lahko pričnemo z delom. Lepo prosim, če izključite mobilne telefone, da ne motimo delo mestnega sveta. Prehajamo na predlog dnevnega reda 4. seje mestnega sveta, ki ste ga prejeli s tem, da sporočam, da umikam 8. točko z dnevnega reda: Predlog akcijskega načrta Ljubljana občina po meri invalidov. Razlog je preprost. Ko se naše strokovne službe z amandmajem odbora ne strinjajo in pripravili bojo ne poročilo al bomo oglasili se.., ne strinjajo se v tem, da si ne znamo predstavljat kako mi delamo gradiva, ki niso, ne nastajajo znotraj mestne občine. Tko, da bojo naslednji odbor bom prosil še enkrat za to poročanje ne, pol se bomo zmenil. Odpiram razpravo o dnevnem redu. Minuta. Ni razprave. Potem prehajamo. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 34.

Glasujemo O PREDLOGU dnevnega reda: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog dnevnega reda 4. seje Mestnega sveta z umikom 8. točke.

35 ZA 0 PROTI Hvala lepa.

AD 1. POTRDITEV ZAPISNIKA 3. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA Pripombe na zapisnik prejšnje seje. Ni. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 35.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana potrdi Zapisnik 3. seje Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana z dne 15. aprila 2019.

39 ZA 0 PROTI Hvala lepa.

AD 2. VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIKOV TER ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE Gradivo za to točko ste prejeli s sklicem in po sklicu seje. Pisno vprašanje z zahtevo za ustno predstavitev je poslala gospa Mojca Sojar glede oprostitve doplačila komunalnega prispevka za prostovoljna gasilska društva. Robi, boš dal odgovor? Oziroma počakmo, da še do konca ne. Potem vprašanja in pobude so poslali gospod Grega Ciglar glede uvedbe rumenega pasu na Tržaški cesti. Gospa Ana Zagožen glede tekočih stopnic v Linhartovem podhodu za Bežigradom. Razpis je zunaj. Tako, da še jaz povem ne pri tej točki, bo pisal. Gospa Ida Medved glede namestitve dvigal v starejših blokih v Ljubljani, vožnja s kolesi po grajskem griču. Svetniški klub Levica glede preverjanj izpolnjevanja pogojev upravičenosti do stanovanja JSS MOL po letu 2003. Zapiranje poslovalnice Pošte Slovenije v Ljubljani, voznih redov LPP, obnove stopnic na Ulici Reber. Gospa Ksenija Sever glede postavitve hitrostnih ovir v Kladeh. Gospa Asta Vrečko glede nadzora oglaševanja neprimernih vsebih. In glede odprtja dialoga med uporabniki Roga in MOL-a. Gospa Mojca Škrinjar glede Kovinarske ulice, Šentviškega predora in štiripasovnice, optičnega omrežja v Šentvidu, otoških igrišč v Šentvidu. O vzdrževanju območja Na Jami, na Trgu Komandanta Staneta. Gospa Urška Honzak glede prenosa dežurne službe za odrasle iz ZD Ljubljana na UKC Ljubljana. In pa prejeli ste tudi odgovore na vprašanja s tretje seje. Besedo za ustno postavitev vprašanja dajem gospe Mojci Sojar, 3 minute.

GOSPA MOJCA SOJAR Hvala lepa. Spoštovani in spoštovane. Ker je tale čas zelo kratek, moram kar hitro postavit svoje ustno vprašanje, tako kot je bilo postavljeno je mestna uprava dobila, se je gotovanj zanj, nanj dobro pripravila in bo tudi dobro odgovorila. Vsem ostalim bi pa rada razložila zakaj je pravzaprav prišlo do tega našega ustnega vprašanja. Verjetno spremljate, oziroma je kdo izmed vas tudi gasilec in veste, da imamo v Ljubljani v 17. četrteh kar 35 gasilskih domov, v katerih delujejo prostovoljni gasilci. To so možje in žene, fantje in dekleta, ki kar kakšno svojo prostovol to se prav urico prostega časa darujejo za to, da pomagajo drugim v primeru nesreč ali pa česa drugega in tega, kot ugotavljamo je očitno vedno več, ker Mestna občina Ljubljana želi v zelo kratkem času poleg ene že delujoče stalne gasilske brigade postavit še 3 stalne gasilske brigade. Vsi ti gasilni domovi že obstoječi so nekateri stari tudi preko 100 let. V poročilu o izvrševanju proračuna lanskega piše, da so bili kaj je bilo obnovljeno, kaj je bilo zamenjano, oprema in tako naprej. So pa ti domovi zdej že v teh 150-ih ali pa 70-ih letih prostorsko morda postali neustrezni. Namreč: povečali so se tudi gasilski avtomobili, kamioni in po navadi imajo v teh garažah, kjer imajo postavljen kamion tudi gasilsko opremo. Če jo poznate ali pa ne, ampak teh stvari je kar veliko. In zato se gasilni domovi, prostovoljno gasilska društva odločajo za postavitev novih garaž, za obnovo garaž in tako naprej in MOL jim pri tem zaračuna komunalni prispevek. Prakse v različnih občinah so različne. V lanskem letu je bilo tko po nekem hitrem izračunu jim zaračunanega okrog 10.000 eur komunalnega prispevka. Mislimo, da za MOL to ni nek velik znesek, za prostovoljna gasilska društva bi pa to že bil znesek, s katerim bi lahko drugače operirala, če jim tega ne bi bilo treba plačat. Financirajo se ta društva iz treh virov, nekaj tudi lastni viri in navadno morajo pri vsaki svoji dejanju, kar bodo obnavljali investiciji dati zraven polovico svojih lastnih sredstev. Nekaj jim zagotavlja MOL iz proračuna zato, ker so pač lokalna javna služba, ampak velikokrat morajo sami nekaj dodat. Zato sprašujemo MOL in upravo ali je razmišljala, da bi prostovoljnim gasilnim društvom oprostila plačilo..

zvok, ki napove konec časa za postavitev ustnega vprašanja

GOSPA MOJCA SOJAR ..komunalnega davka v celoti ali pa vsaj delno. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Odgovor bo podal gospod Kus, ta čas ko hodi ne, gospa Sojar, to je poskus poceni nabiranja točk ne. Vam bom povedu gasilci kaj vse

GOSPA MOJCA SOJAR Ne, pa ne.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Pa ja. Vam bo gospod Kus povedal kaj delamo vse za prostovoljne gasilce, pa boste videli, da smo za primer ne samo za Slovenijo ampak tudi drugje. Govorim prostovoljna gasilska društva. Zdej bo pa povedu.

… /// … iz dvorane - nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ljubljana je za vzor celi Sloveniji drugje. Vsi bi radi prišli v Ljubljano. A vam povem zdej, da nas prosijo iz Dola, da jim pomagamo. No pejt.

GOSPOD MAG. ROBERT KUS Spoštovani župan, podžupanji, podžupani. Spoštovane svetnice in svetniki. Poveljnik gasilske zveze Slovenije Franci Petek je na letošnji skupščini Gasilske zveze Ljubljana izjavil, da je MOL zgled organiziranosti javne gasilske službe in seveda tudi sofinanciranj prostovoljnih gasilcev. To dokazujejo tudi izvedena reševanja ob nesrečah, ena izmed teh je znana intervencija oziroma reševanje pred kratkem na Beblerjevem trgu pa seveda tudi številke iz Odlokov o Proračunu Mestne občine Ljubljana. Mestna občina Ljubljana že vrsto let financira in sofinancira prostovoljnim gasilcem zdravstvene preglede operativnih članov prostovoljnih gasilskih enot, nezgodno zavarovanje za člane, dodatno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, nakupe osebne zaščitne opreme, nadomestila osebnih dohodkov za čas vaj in intervencij, nadomestila poškodovane opreme v času intervencij, tehnične preglede gasilskih vozil in osnovna popravila teh, 70% sofinanciranja nakupa novih gasilskih vozil, nakup reševalne opreme, izvajanje usposabljanj. Sofinanciramo vzdrževanje gasilskih domov, čeprav moram opozorit, da so le ta lastnina društev. Prav tako jim pomagamo pri zagotavljanju zemljišč za dozidave ali novogradnje gasilskih domov in pri opredeljevanju namembnosti le teh. Že vrsto let gasilska vozila Gasilske brigade Ljubljana brezplačno darujemo prostovoljnim gasilskim društvom. S tem jim zagotavljamo vse potrebne pogoje za izvajanje njihovega poslanstva. Za navedene naloge bomo prostovoljnim gasilcem v letošnjem letu namenili 1.183.000 eur. Mestna občina Ljubljana ima za postopke odmere komunalnega prispevka sprejet Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje MOL iz leta 2011 in le ta je osnova za odmero komunalnega prispevka. V navedenem Odloku ni predvidene oprostitve za plačilo komunalnega prispevka za navedene objekte. Trenutno nimamo namena spreminjati tega Odloka. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Tko, da imam jaz vseeno prav gospa Sojar. Še vedno za tem stojim ne.

GOSPA MOJCA SOJAR Hvala za odgovor.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ni kaj. Gremo na točko 3.

AD 3. POROČILO ŽUPANA 15. aprila smo se udeležili podelitve Plečnikovih odličij. 16. aprila smo praznovali 90. obletnico Osnovne šole Valentina Vodnika, 13. maja pa 40. obletnico Vrtca Kolezija. 16. aprila smo za projekt energetske obnove stavb prejeli nagrado Financ po izboru bralcev in strokovne komisije. 17. aprila je podžupan prof. Koželj prejel nagrado Big SEE arhitekturni vizionar 2019. 17. aprila smo v prostorih Info točke 65+ in za osebe z oviranostmi na Mačkovi ulici 1 odprli novo demenci prijazno točko. 18. aprila smo javno podjetje Snaga pripojili k javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija. Nov naziv podjetja je Javno podjetje VOKA SNAGA. 22. aprila smo zaključili enomesečno tradicionalno spomladansko čistilno akcijo Za lepšo Ljubljano. Od 24. aprila do 8. septembra je v Mestnem muzeju na ogled razstava o ljubljanskih častnih meščanih. 25. aprila smo položili venec ob Grobnici narodnih herojev in ob Vidmarjevi vili na Cesti 27. aprila. 15. aprila so se sešli družbeniki Javnega holdinga Ljubljana, ki so potrdili Letna poročila Javnega holdinga in povezanih podjetij za leto 2018 ter sprejeli Poročilo o realizaciji investicijskih načrtov družb v skupini. Potekala je tudi seja Sveta ustanoviteljev. Vse družbe v skupini razen LPP in Snaga so poslovali pozitivno v lanskem letu. Družbeniki so sprejeli Poročilo o realizaciji načrtov v letu 2018 in so seznanjeni tudi z informacijo o oceni poslovanja januar-marec 2019. Svet se je seznanil s finančnim jamstvom za izvedbo ukrepov za obratovanje odlagališča nenevarnih odpadkov Barje za leto 2019. In člani sveta so podali soglasje Energetiki Ljubljana in LPP za kratkoročno in dolgoročno zadolžitev pri bankah v letu 2019 za financiranje investicij za izgradnjo plinsko pametne enote PPE-TOL in za financiranje nakupa avtobusov. 15. aprila je električni vlakec Urban praznoval svoj prvi rojstni dan. V prvem letu je zapeljal 42000 potnikov. Aprila smo izdali Kolesarski letopis 2016-2017, kjer kažemo najvidnejše dosežke na področju kolesarjenja. Podatki kažejo, da gre trend kolesarjenja navzgor. Konec aprila smo na delu Jesenkove poti posadili 200 novih dreves. Aprila je Ljubljanski maraton prejel zlato značko IAAF-a in se uvrstil med najboljše maratone na svetu. 1. maja na Rožniku tradiocionalna prvomajska prireditev. 8. maja so beležili svetovni dan Rdečega križa. 8. maja smo na Orlah zabeležili 74. obletnico zadnjih bojev partizanskih enot za osvoboditev Ljubljane ter na Žalah položili venec pri spomeniku padlim ruskim in sovjetskim vojakov v obeh svetovnih vojnah. 9. maja praznik Ljubljane-mesta heroj smo obeležili slavnostno sejo Mestnega sveta. Podelili smo tudi najvišja priznanja Ljubljane - naziv častna meščanka, častni meščan ter nagrade in plakete mesta. Letos so se slavnostne seje udeležili rekordno število povabljenih gostov, čez 700, hvala vsem svetnicam in svetnikom, ki so prišli na sejo. Potekal je tudi tradicionalni 63. Pohod po poti ob žici in Tek trojk. Rekordna udeležba. 11. maja smo praznovali dan Četrtne skupnosti Jarše, 17. maja pa Četrtne skupnosti Dravlje. Od 13. do 17. maja je v okviru 8. konference Dan Afrike tu dol v atriju na ogled razstava. 13. maja ZD Ljubljana prejel srebrni red zasluge RS za uspešno 50. letno delovanje in zagotavljanje zdravstvene oskrbe v Ljubljani in okolici. 14. maja pa je gospod Amir Crnojević, predsednik sveta Četrtne skupnosti Posavje in sodelavec Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana prejel priznanje naj mentor prostovoljcev RS za leto 2018. 14. maja smo na Šmartinski odprli nove prostore Javnega zavoda Cene Štupar, izjemno lepa otvoritev ne, lepi prostori, bodo še boljše delali. 12000 ima v letu učencev. Hvala tudi tistim, ki ste bili na tej otvoritvi. 14. maja smo v okviru projekta Applause in ob Zelenem tednu Evrope predstavili zbirno točko za oddajo invazivnih tuje rodnih rastlin na Povšetovi. Med 14. in 20. majem je v atriju na ogled priložnostna razstava javnega natečaja za Center Barje. Prof. Koželj je bil predsednik žirija. 15. maja smo odprli novo igrišče Vrtca Galjevice enote Jurček. 15., 16. maja so potekali zaključni prireditvi 32. srečanja Zaupajmo v lastno ustvarjalnost za dijake in osnovnošolce. Tudi tu vas vabim, da kdaj pridete. Ker to, kar znajo naši najmlajši pomoje nekaj redko kdaj videnega. 16. maja smo se udeležili simpozija ob 150 obletnici tabora v Vižmarjih. 17. maja na Slovenski cesti potekala 19. Maturantska parada. 18. maja so muzeji, naši muzeji in galerije z dnevom odprtim vrat obeležili mednarodni muzejski dan. 19. maja smo se udeležili 21. mednarodne vaje vodnikov reševalnih psov. Potem istega dne 39. Pogačnikov memorial. Danes pričenjamo svetovani dan čebel. Ljubljana je znova prejela prestižni zlati znak slovenske zelene destinacije, ki nam ga je podelila Slovenska turistična organizacija in tako ostajamo ena najuspešnejših trajnostnih destinacij pri nas. Jaz bi dal brez te ene ne kar najuspešnejša. Na mednarodnem sodelovanju smo se v Bruslju 7. maja sestali udeležili sestanka politično svetovalnega odbora s komisarko Violeto Bulc. Gostili smo pa člane mednarodnega Odbora za okolje, veleposlanico Republike Francije, parlamentarno delegacijo zahodnega Balkana. Udeležili se 8. Mednarodnega simpozija o zdravem življenjskem slogu in 100 slepih in slabovidnih pohodnikov. Hvala lepa.

AD 4. KADROVSKE ZADEVE Gradivo ste prejeli. Prosim gospoda Čerina, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala za besedo gospod župan. Cenjene kolegice in kolegi. Komisija v sprejem predlaga tri sklepe in pet mnenj. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gremo na prvi predlog sklepa o prenehanju mandata in imenovanju nadomestne članice Odbora za zdravje in socialno varstvo. Odpiram razpravo. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost po celotni točki, lepo prosim. Lepo prosim navzočnost ugotavljam po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 29.

Glasovanje poteka O PRVEM PREDLOGU SKLEPA: Petru Minodrašu preneha mandat člana Odbora za zdravje in socialno varstvo. V Odbor za zdravje in socialno varstvo se imenuje Martina Kajzer. Mandat imenovane je vezan na mandat Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana.

Prosim za vaš glas. 38 ZA 0 PROTI Sprejeto. Čestitam.

Drugi predlog sklepa o imenovanju Sveta za varstvo pravic najemnikov stanovanj v Mestni občini Ljubljana. Razprava. Ni razprave.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: V Svet za varstvo pravic najemnikov stanovanj v Mestni občini Ljubljana se imenujejo kot predsednica Alijana Lepšina, namestnik predsednice Nejc Hanuna. Člani: Darja Božič, Vesna Habinc, Branko Šalamun, Boštjan Švajger in Marjana Vidmar. Mandat sveta je vezan na mandat Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana.

Prosim za vaš glas. 41 ZA 0 PROTI Hvala lepa. Čestitam tudi njim.

Gremo na tretji predlog sklepa o imenovanju predstavnice MOL-a v Svet Centra za dopisno izobraževanje Univerzum. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: V Svet Centra za dopisno izobraževanje Univerzum se imenuje dr. Marta Bon. Mandat imenovane traja 4 leta.

Prosim za vaš glas. 38 ZA 0 PROTI Hvala lepa.

Gremo na četrti predlog mnenja h kandidaturi za ravnateljico Vrtca Mladi rod. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasujemo O PREDLOGU MNENJA: Nuši Medved se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico Vrtca Mladi rod.

Prosim za vaš glas. 40 ZA 0 PROTI Srečno tudi njej.

Gremo na peti predlog mnenja h kandidaturi za ravnatelja Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasujemo O PREDLOGU MNENJA: Alojzu Plušku se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnatelja Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana.

Prosim za vaš glas. 40 ZA 0 PROTI Čestitam.

Gremo na šesti predlog mnenja h kandidaturi za pomočnico direktorice Centra za socialno delo Ljubljana, enote Bežigrad. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasujemo O PREDLOGU MNENJA: Mariji Sajovic se da pozitivno mnenje h kandidaturi za pomočnico direktorice Centra za socialno delo Ljubljana, enote Bežigrad.

39 ZA 0 PROTI Hvala lepa.

Sedmič: predlog mnenja h kandidaturi za ravnatelja oziroma ravnateljico Osnovne šole Miška Kranjca. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasujemo O PREDLOGU MNENJA: Vesni Žnidar Kadunc in Tadeju Šemetu se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnatelja oziroma ravnateljico Osnovne šole Miška Kranjca. Ravnatelj gre v pokoj. Oba imenovana sta tudi že naša kolega v drugih šolah. Prosim za vaš glas.

42 ZA 0 PROTI.

Gremo na osmi predlog mnenja h kandidaturi ravnatelja oziroma ravnateljice Dijaškega doma Poljane. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasujemo O PREDLOGU MNENJA: Branki Langerholc in Petru Plevniku se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnatelja oziroma ravnateljico Dijaškega doma Poljane.

35 ZA 0 PROTI.

S tem smo tudi to točko zaključili. Gremo na 5. Točko. AD 5. A) PREDLOG SKLEPA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH SKLEPA O NAČRTU RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM MESTNE OBČINE LJUBLJANA V VREDNOSTI NAD 200.000 EUROV ZA LETO 2019 B) PREDLOG SKLEPA O SPREMEMBI SKLEPA O DOLOČITVI SKUPNE VREDNOSTI PRAVNIH POSLOV NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA, KI JIH LAHKO SKLEPA MESTNA OBČINA LJUBLJANA V LETU 2019 C) PREDLOG SKLEPA O SOGLASJU K OSNUTKU BESEDILA PRAVNEGA POSLA – KUPOPRODAJNE POGODBE ZA SOLASTNIŠKI DELEŽ NEZAZIDANEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA PARC. ŠT. 127/123, K.O. 1730 MOSTE Predlagam, da se uvodno obrazložitev in razprava opravijo za vse točke skupaj, glasovanje pa bo potekalo o vsaki točki posebej. Prosim gospo Remih, da poda uvodno obrazložitev za vse tri točke.

GOSPA SIMONA REMIH Hvala za besedo. Spoštovane svetnice, spoštovani svetniki, spoštovani župan. Pod točko 5 A) Mestnemu svetu v sprejem predlagamo Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem MOL za leto 2019. V Letnem načrtu ravnanja nad vrednostjo 200.000 eur se tako načrtuje: pridobivanje nepremičnega premoženja MOL v orientacijski vrednosti 1.673.913 eur in razpolaganje z nepremičnim premoženjem MOL v orientacijski vrednosti 50.337.019 eur. K točki 5 B) na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter Statuta Mestne občine Ljubljana Mestnemu svetu predlagamo v sprejem Sklep o spremembi Sklepa o določitvi skupne vrednosti pravnih poslov nepremičnega premoženja, ki jih lahko MOL sklepa, na podlagi katerega lahko MOL v primeru spremenjenih prostorskih potreb, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi Načrta ravnanja ali ob nepredvidljivih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv sklepa pravne posle, ki niso predvideni v veljavnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem v skupni vrednosti, ki je določena s predlaganim sklepom in znaša 89.261.562 eur. Mestni svet Mestne občine Ljubljana tako določi odstotek vrednosti teh pravnih poslov in sicer v višini 20% od skupne vrednosti, kar v letu 2019 znaša 17.852.312 eur. In še pri točki 5 C) Mestnemu svetu v sprejem predlagamo Sklep o soglasju k Osnutku besedila pravnega posla to je kupoprodajne pogodbe za solastniški delež nezazidanega stavbnega zemljišča, parcele 127/123 k.o. Moste. V. odstavek, 29. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti določa, da mora Mestni svet podati predhodno pisno soglasje k osnutku besedila pravnega posla nad vrednostjo 500.000 eur. Poglavitna rešitev predlaganega sklepa je soglasje Mestnega sveta k osnutku besedila prej omenjenega pravnega posla, ki ga je potrebno pridobiti pred objavo javne dražbe. Kupec bo znan po izvedeni javni dražbi, prav tako tudi končna prodajna vrednost nepremičnine. Mestnemu svetu torej predlagamo v sprejem vse tri sklepe. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prosim gospo Žekar za stališče odbora za vse tri točke.

GOSPA JELKA ŽEKAR Odbor za ravnanje z nepremičninami je obravnaval Predlog Sklepa pod točko 5 A) in ga soglasno potrdil.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Jaz bi si tokrat privoščil, da se ne bom ponavljal kot papagaj skozi celo sejo in da prihranimo nekaj časa bi prebral kar Poročilo tretje seje Statutarno pravne komisije z dne 16. 5. in sicer gre takole: Statutarno pravna komisija je obravnavala točke 5 A), B) in C), točko 6, točki 9 in 10, točko 11, točko 12 in točko 13 in sprejela mnenje, da so predlogi Sklepov in Odloka ustrezno podprti z zakonskimi, statutarnimi in poslovniškimi predpisi. Komisija je mnenja, da so pri točki 12 dnevnega reda izpolnjeni pogoji za hitri postopek po 122. členu Poslovnika Mestnega sveta. Komisija je zasedala v polni zasedbi, vsi Sklepi pa so bili sprejeti soglasno. Komisija je opozorila tudi na nekaj tekstovnih napak in priporočila, da se popravijo. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razpravo odpiram o vseh treh točkah. Ni. Ugotavljam.

… /// … iz dvorane - nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ A, B, C, izvolte gospa Vrečko.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Hvala za besedo. Jaz imam sam pri točki C) vprašanje. V bistvu a je bila že izražena kakšna namenja o nakupu iz strani potencialnih kupcev in glede na to, da gre za nezazidljivo površino, ki je ogromna in precej draga parcela, v kako dejavnost se lahko uporablja ta. Al je to samo kmetijska, športna al je, če je karkoli bilo seveda?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Skladiščna dejavnost. Skladiščna dejavnost, to gre za lokacijo pri Šparu ne, skladiščna dejavnost ja, izražena mera za to, dajemo tut tam ne al se bodo pa javil pa bomo videl ko bomo videl ceno. Še kdo? Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 32.

Glasujemo najprej O PREDLOGU SKLEPA pod točko A): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o spremembah in dopolnitvah Sklepa o Načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Ljubljana v vrednosti nad 200.000 eur za leto 2019.

Prosim za vaš glas. 24 ZA 0 PROTI Hvala lepa.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA pod točko B): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o spremembi Sklepa o določitvi skupne vrednosti pravnih poslov nepremičnega premoženja, ki ga lahko sklepa Mestna občina Ljubljana v letu 2019.

Prosim za vaš glas. 25 ZA 0 PROTI Sprejeto.

In glasujemo O PREDLOGU SKLEPA pod točko C): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o soglasju k osnutku besedila pravnega posla kupoprodajne pogodbe za solastniški delež nezazidanega stavbnega zemljišča, parcelna številka 127/123 k.o. 1730 Moste.

Prosim za vaš glas. 25 ZA 0 PROTI Sprejeto. Hvala lepa.

Gremo na točko 6. AD 6. PREDLOG SKLEPA O POVEČANJU VREDNOSTI NAMENSKEGA PREMOŽENJA IN KAPITALA JAVNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA MESTNE OBČINE LJUBLJANA Gradivo ste prejeli. Prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospoda Rinka, brez klančine, da kar iz zadnje klopi poda uvodno obrazložitev.

GOSPOD SAŠO RINK Hvala lepa za besedo. Spoštovani župan, podžupanja, podžupani, svetnice in svetniki. Predmetni sklep predstavlja pravno podlago in pravno tehnično opravilo za izplačilo kapitalskega tranferja, ki je bil potrjen v okviru Finančnega načrta Javnega stanovanjskega sklada za letošnje leto in tudi Proračuna mestne občine za letošnje leto. Sredstva bodo pa namenjena za dokončanje projektov Polje IV, Pečinska, Zarnikova 4 in Brdo 2. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Lozej, stališče odbora.

GOSPA MAG. MOJCA LOZEJ Lepo pozdravljeni. Hvala lepa za besedo. Odbor za finance je na svoji 3. seji obravnaval gradivo. Sklep soglasno podprl in ga predlaga Mestnemu svetu v sprejem. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava prosim. Ni. Ugotavljam navzočnost. Ja, izvoljo. Gospa Honzak izvolte.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala za besedo. Bom kratka. V Levici seveda podpiramo predlagani sklep, ker je zagotavljanje večjega števila neprofitnih najemnih stanovanj en ključnih ukrepov za reševanje stanovanjske problematike v Ljubljani in na podlagi te finančne dokapitalizacije se bo lahko JSS MOL tudi v večjem obsegu zadolževal, kar je pomemben vir financiranja sklada, na kar smo opozorili že na prejšnji seji. Obenem nas pa veseli, da je tudi v Načrtu razvojnih programov za leto 2020 predvidenih celo 15.000.000 eur za isti namen, torej za gradnjo neprofitnih stanovanj in upamo, da se predvideni znesek v proračunu za naslednje leto ne bo znižal ampak kvečjemu zvišal. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala za razpravo. Sicer nisem vedel komu je namenjena ampak v redu je. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 41.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o povečanju vrednosti namenskega premoženja in kapitala Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana.

Prosim za vaš glas. 41 ZA 0 PROTI.

Gremo na točko 7. AD 7. POROČILO O URESNIČEVANJU AKCIJSKEGA NAČRTA »LJUBLJANA – OBČINA PO MERI INVALIDOV« ZA OBDOBJE OD 2017 DO 2018 Gradivo ste prejeli. Prejeli ste poročilo pristojnega Odbora za zdravje in socialno varstvo. Prosim gospo Klančar, da poda uvodno obrazložitev. Pejt prosim te. Kje je Tilka no? A zunaj ne slišjo? A sem jaz prepotihem? Zadnje čase sem nekaj tko tih tko, da ne vem kaj je ne. Prehitro smo šli ne. Drugač pa na prejšnjo točko se ne da znižat, ker se dela Brdo, Brdo naj bi bilo v bistvu 90% končan, tut če bi hotla znižat. O madona, to je to ne, če ne bi bilo Levice v tem mestnem svetu ne vem kaj bi bilo ne. Pomoje bi bili brez stanovanj ne. Pa brez Roga, pa vse tak ne. Kaj jaz naredim pavzo al kaj je zdej to, al gremo na drugo točko?

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Če ne bo zloraba evo. Gospod Logar je opomnu, ker bo skrbel tko parlamentarno proceduralno, da slišim proceduralno.

GOSPA MAŠA KOCIPER Nočem bit zoprna ampak se mi je zdelo in sem šla pogledat. 104. člen Poslovnika MOL določa, da mora Statutarno pravna komisija pri vsaki točki podat stališče. Sam povem.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa, ampak je povedu vse skupaj ne. Jaz predlagam, da potem zapisnik seje ne sprejmete naslednjič, ker to pa je taka proceduralna napaka, da ne vemo kako bomo preživel. Zdej 8. točke ni. A gremo kar na 9.? Jaz mam časa dost. Pravim, da ne vem, 8. ni, 7. čakam. Gremo kar na 9. no, osme ni. Jej, jej Tilka, Tilka. Tilka, Tilka ne. Dobro, predlagam, da ne zgubljamo čas, ker nam dobr gre, gremo na deveto točko, pa bo kolegica čakala, če vam je prov no do zadnje točke. Tak, da bo vedla.

AD 9. PREDLOG SKLEPA O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA DEL ENOTE UREJANJA PROSTORA SL-236, ZA STAVBO DVORNI TRG 1 Gradivo ste prejeli. Prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Jankovič Grobelšek, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA DR. LILJANA JANKOVIČ GROBELŠEK Lepo pozdravljeni. Spet smo pred vami s predlogom lokacijske preveritve. Tokrat druga. Danes mi bo pa to odprlo jaz mislim. Halo, se sliši. Dobro, bom. Torej spoštovani, lepo pozdravljeni. Predstavila bom lokacijsko preveritev za del območja enote urejanja prostora SL-236, to je za stavbo Dvorni trg v Ljubljani. Lokacijska preveritev je nov inštrument v urejanju prostora, ki ga je omogočil Zakon o urejanju prostora 2, ZUREP 2. Lokacijska preveritev pomeni, da ta inštrument za obdobje dveh let in za doseganje gradbenega namena omogoči spremembo prostorskega akta, se postavi na Občinski prostorski načrt ali Občinski podrobni prostorski načrt in omogoča nek gradbeni namen, ki pa seveda mora biti skladen z dolgoročnimi vizijami in tako naprej. Sam postopek je malo enostavnejši kot so postopki Občinskih podrobnih prostorskih načrtov, seveda mnogo enostavnejši kot so spremembe OPN, vendarle pa vseeno ta postopek vključuje pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora, vseh relevantnih, javno razgrnitev, ki je v tem primeru 15-dnevna in pa potem pripravimo še stališča do pripomb, kadar se izrazijo v času javne razgrnitve. Smo torej tukaj, stavba Dvorni trg 1, v precej slabem stanju. Naročnik Ivan Kapetanović, pripravljalec Oddelek za urejanje prostora, izdelovalec elaborata lokacijske preveritve, to je ta strokovni, strokovno gradivo Genius loci. Pravne podlage so pripravili Karanović & Partners d.o.o. in upoštevali smo še geološko geomehansko poročilo, ki je za to konkretno stavbo pripravi Zavod za gradbeništvo, ki je za to stavbo ugotovilo, da se je na jugozahodnem vogalu v kleti pač za 12 cm približno že nagnila. Tko, da stavba je v slabem stanju, tudi gradbeno tehnično nevarnem in jo je potrebno rekonstruirati. Lokacijska preveritev se konkretno nanaša na samo stavbo, ne na preostali del enote urejanja prostora, sosednja stavba je še Filharmonija. Pravna podlaga, pomembno je, da se lokacijska preveritev naredi za tisti segment, ki ga Zakon o urejanju prostora omogoča za ta inštrument in v tem primeru je šlo za prilagajanje prostorskih izvedbenih pogojev na način manjših odstopanj od pogojev v OPN zaradi uskladitve z bistvenimi zahtevami, kot jih za objekte določajo predpisi, ki urejajo graditev. Skratka povedala sem, da stavba gradbeno tehnično ni stabilna, da je tukaj problem, medtem ko gradbeni zakon torej, če gremo od Zakona o urejanju prostora na 15. člen gradbenega zakona določa, da morajo objekti izpolnjevati tudi pogoje, kot so mehanska odpornost in stabilnost. Pri tem, kot sem prej rekla pa je treba upoštevati, da tako individualno odstopanje ni v nasprotju z javnim interesom in cilji prostorskega razvoja občine, da ne bo spremenilo načrtovanega videza območja, poslabšalo bivalnih in delovnih razmer, povzročilo moteč vpliv na podobo naselja ali krajine, da ne bo zmanjšalo možnosti pozidave sosednjih zemljišč in da ni v nasprotju s pravnimi režimi ali sprejetimi državnimi prostorskimi izvedbenimi akti. V konkretnem primeru v svojem gradivu imate sklep z obrazložitvijo. Gre za to, da se omogoči rekonstrukcija objekta, pri čemer je potrebna prizidava v klet, tako da se stabilizira sam objekt in da se v bistvu ob tem še za namen rekonstrukcije dopusti hotelska in gostinska dejavnost v skladu z namero investitorja. Prenova stavbe bo pač pomembna, je pridobila vsa ustrezna soglasja, vsa so pozitivna, tudi na primer soglasje kulturne dediščine in sicer ne presega nobenih drugih določil, ki jih glede gradenj določa OPN za ožje mestno središče. Odstopanja določil tudi ne bodo spreminjala namenske rabe načina priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo, drugih izvedbenih pogojev v tej enoti ali v drugih enotah. Tkole pa zgleda prerez, se pravi zgornji del objekta se preuredi za hotelski namen, doda pa se še ena klet. Drugih pogojev, ki bi se na javnih površinah karkoli videlo v tem primeru ni. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prosim gospoda Koželja za stališče odbora.

GOSPOD PROF. JANEZ KOŽELJ Odbor za urejanje prostora sprejem Predloga Sklepa o lokacijski preveritvi za del enote urejanja prostora SL-236 za stavbo Dvorni trg 1 podpira in predlaga Mestnemu svetu, da ga sprejme.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala. Razprava prosim. Gospod Stariha, izvolte.

GOSPOD JANEZ STARIHA Pozdravljeni. V Listi kolesarjev in pešcev nasprotujemo gentrifikaciji in retizaciji mestnega središča. Menimo, da je hotelskih sob, penzionov in stanovanj preurejenih v kratkoročni najem že danes občutno preveč. Mestna občina sicer operira s podatkom, da v prestolnici manjka še približno 4000 hotelskih sob, kar pa ne odseva realnega stanja. V ta podatek ni zajet črn trg Airbnb namestitev, ki je po neuradnih podatkih težak za kar 2000 sob. Vse to vpliva na cene najemnih stanovanj, ki letijo v nebo. Stanovanj namenjenih dolgoročnemu najemu pravzaprav ni več. Tu bi kazalo s prstom sicer najprej pokazat na državo, ki ima vse mehanizme, da poseže v davčno razbremenitev dolgoročnega najema, vendarle pa bi morala pokazati več samoiniciative tudi mestna občina. Meščani se iz mestnega središča izseljujejo, ker so razmere za bivanje postale pravzaprav nemogoče. Vse je podrejeno turizmu, cene v lokalih so previsoke, trgovine za dnevno potrošnjo izginjajo, središče postaja ena sama velika kulisa namenjena turizmu. In ta turizem nažalost ni na visokem nivoju. Večina turistov pride v Ljubljano za dan ali dva in troši podpovprečno glede na druge prestolnice v EU. Menimo, da bi se dalo objekt na Dvornem trgu preurediti tudi kako drugače. Prvotna namembnost stavb je bila namreč kulturno umetniška. Kljub pomislekom glede namembnosti stavbe pa gre pohvaliti investitorja, da je sploh pripravljen vložit v sanacijo objekta zaradi izrednega stanja, ki ogroža obstoj stavbe, prav tako pa tudi varnost ljudi je potrebno postaviti varnost na prvo mesto. Stavba bo po prenovi mehansko stabilna, odporna in požarno varna. Torej zaradi spleta okoliščin, na katere vlagatelj nima vpliva, mora pa stavbo obnoviti bomo predlog s težkim srcem podprli, v prihodnje pa še naprej opozarjali na čedalje slabše razmere za bivanje v središču mesta. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Horvat, izvolte.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala za besedo. Jaz bi se dotaknil nekaterih bom izrazil pomisleke v dokumentaciji. Stavba, bom tko na kratko opisal ima 6 etaž, višina stavbe 18 m, tukaj sicer piše, da naj bi bila v 17. stoletju po GURS-ovih podatkih je 1850 bila izgrajena, število stanovanj 8, število poslovnih prostorov 6. Osnovno vprašanje pri vsaki večstanovanjski zgradbi so soglasja lastnikov. Ker tudi parcela, na kateri stoji je v solastništvu lastnikov. In nikjer ni bilo tega, vsaj jaz nisem opazil soglasja lastnikov. Potem, dotaknu bi se soglasja Ministrstva za kulturo, predvsem ni bilo priloženo mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, je bil samo v dokumentaciji priložen sklep ministrstva. Jaz bi zelo rad videl v, če je to stavba s tako starostjo, da ne dobimo tega dokumenta. Potem pa tretje, kar se mi pa zdi pa zelo pomembno. Če bi vprašali gradbenike, da tukaj je stvar seveda mislim stavba podkletena, da začnemo izkopovata na, če ste videli na geomehanskem poročilu, da so tukaj omenjene zaledne vode. In ko začnete seveda z vsemi predhodnimi soglasji solastnikov izvajat izkope pod stavbo, ki je kot sem rekel iz 1850 je to zelo problematično. Posedanje vogala, kot je bilo prej predstavljeno za 12 cm, če se spomnete pred letom, dvemi je bil trg obnovljen, ki je tukaj zraven. In vsako poseganje povzroči na vseh stavbah določene naredi določene posledice. Celo stavbo podkletit, se pravi izkopat, statično jo obdržat, da ne nastanejo razpoke je jaz rečem temu unikum, ki se ga pri tokšni starosti stavbe in tokšni statiki, ki jo ima, da se ne bi notri zgodilo karkoli. Tukaj imamo 33 enot oziroma lastnikov, nekatere so celo ruševine notri, po GURS-ovih podatkih, kaj se bo z njimi zgodilo? Če začnemo statično stvari spreminjat se pravi v enem delu izkopavat z podpornimi zidovi držat kakorkoli, se bodo zgodile nekatere stvari neomajno. Tista ruševina, ki je notri bo šla še okoli, se prav, se bo še kaj dodatnega porušilo. Tukaj so tudi navedeni lokali, trije in sicer zgoraj pa spodaj zdej lahko sem samo za gospoda Kapetanovića ugotovil ampak sej pravim, kaj bodo ostali rekli, ko, ko, a bodo sploh lahko bivali notri v časi izgradnje? A je to relevantno varno ali je dejansko varno? Ker stvari smo videli v Koloseju, ne Koloseju pardon ampak v Kolizeju. Ko se je del stavbe ob prenovi oziroma prezidavi porušil. In jaz si samo ne želim tega, da se to bo zgodilo tukaj in z našim blagoslovom. Da smo dvignil roke. In, če želimo trezno to, bi tukaj zraven zaga mogli še imet še določene stvari kot je Zavod za kulturno dediščino. Če se pojavijo razpoke, kako bodo sanirali? Kakšni postopki bodo? Tako, da jaz ne bom o nobenih gostincih ali pa kakorkoli govoru, govorim pa izključno o varnosti objekta, kaj se bo s takšno starostjo zgodilo? Da ne bomo potem imeli problemov. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Škrinjar. Bom pol komentiru vsem skupno, tko da bom vse odgovoru na tole.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa. Najprej naj povem vsaj, da se mi zdi, da je potrebno to stavbo zaščitit pred propadom zaradi poškodb in je bom to samo zaradi tega podprla. Upam, da bo tudi sanirana tako kot je treba, da se ne bi uresničila bojazen, ki jo je izrazil moj predhodnik. Hkrati povem tudi, da razumem in sem vesela, da je narejena garaža pod Kongresnim trgom, to je ena boljših pridobitev v Ljubljani. Hkrati bi pa tudi opozorila tudi na pomembnost načrtovanja oziroma priprave terena, ko se naredi neka velika zgradba. Namreč to ni prva stvar, predhodnik je že opozoril na Kolizej, jaz opozarjam še na kakšno drugo stvar, pa še bom, recimo vdore podtalnice na v stavbah v bloku Na Jami v Šiški, ki so nastale po tem, ko se je zraven zgradil en velik kolos, velik blok. Seveda to vse poruši geometrijo tal in s tem je treba računati. Tako, da upam, da bo ta sanacija izpeljana tako, da bo zaščitila stavbo, v bodoče, pa da bo mesto zahtevalo od investitorjev resnično korektno gradnjo in zaščito sosednjih stavb, še zlasti ob gradnji zelo velikih objektov. Druga stvar, ki je hotelček. Jaz mislim, da ta hotelček ne bo porušu razmerja med stalnimi najemniki oziroma tistimi, ki potrebujejo stanovanja pa med občasnimi turisti, je pa res načelno treba povedati, da je potrebno v Ljubljani skrbeti za stanovanja, zlasti za mlade in stanovanjski sklad to počne, moral bi biti pa še bolj okrepljen po mojem mnenju. Sicer se sama že tudi počutim sem ter tja kot objekt japonskega turističnega vodiča, kot z navednico prijazni domačini Ljubljane ampak zaenkrat še lahko s tem živim in upam, da bo Ljubljana vse te turiste, ki se zgrinjajo v Center Ljubljane tudi malce razpršila, prosim ne ravno na mojo ulico, kjer stanujem ampak treba je razumet tudi to in prava mera vsega, vseh kapacitet je najbrž tisto, kar občina danes rabi. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Vrečko.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Hvala lepa za besedo. Tudi mi smo sicer načeloma veseli, da se bo stavba sanirala ampak, kot smo že tudi povedal na razpravi v odboru nas seveda skrbi hotelska dejavnost, namreč v tem območju se več stavb ukvarja z isto dejavnostjo in spreminja tudi svojo namembnost in zaradi tega imamo v bistvu pomislek, namreč na tem območju se gradi tudi hotel Šumi, hoteli so že na Gosposki ulici 2, Hotel Cubo, Emonec in drugi. In pač kot rečeno tudi nastajajo novi v nesporedni bližini. In pač, ker smo enostavno res zaskrbljeni nad tem, da se vedno več stavb spreminja v tovrstno dejavnost, kar ne samo, da tudi v tem primeru ne gre sicer za stanovanjsko stavbo, ki spreminja namembnost ampak kljub temu neki elitni hoteli prispevajo k spremenjeni dinamiki življenja v središču mesta. In zaradi tega se nam zdi, da mora biti pozornost razvoja mesta in strategija usmerjena drugam. In zato tovrstnih sprememb žal ne moremo podpreti. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Logar.

GOSPOD DR. ANŽE LOGAR Hvala. Jaz imam v bistvu sam dve kratki vprašanji. Tam v elaboratu na 7. strani spodaj piše, da je prišlo do vdora podzemnih vod. Mene samo zanima a je to zaradi gradnje garažne hiše na Kongresnem trgu in a je bil v zvezi s tem kakršenkoli odškodninski zahtevek oziroma a se na tem področju kaj spreminja? Pa še drugo vprašanje. V tej stavbi ste imeli vi volilni štab, me samo zanima lastnik tistega prostora mislim, da je nekdo drug, kot je zdej zaprosil za to ne?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Dobr da ve gospod Logar kje je volilni štab ne. Zaradi tega prostora da smo tko zmagal ne. To je tisto. Hvala lepa. Zdej bom probu odgovort. Ni več vprašanj. Zaključujem točko. Začel bom v bistvu s tistim, kar je začel gospod Stariha. V tem trenutku da vam bo bolj prezentno se v Ljubljani gradi 1000 hotelskih sob, jaz jih znam vse naštet, lahko začnem z MONS-om 150 sob prizidek, ima že gradbeno dovoljenje. Kolizej je dobu gradbeno dovoljenje, kar je tut 150 sob, pa je razveljavljeno zaradi pritožbe, čaka ponovno. Gradi se že 200 sob, 280 sob na področju pred Telekomom, Zlatarna Celje temeljno ploščo zalila, no in da ne grem naprej kar je ampak na Kolodvorski bo tut 120 sob tam zraven Čufarjeve, ampak tisto, kar sem vam hotu povedat, da sem pa jaz ful vesel, da dve stavbi, ki sta propadale, to je Zlata ladjica je bila prazna, celo zaprta restavracija, ker enostavno je bila že nevarna, se obnavlja, bo imela tudi 16 sob, elitnih, na elitni lokaciji. No in tole zdej tudi Ljubljanski dvor. Zdej, glede tega ne, ne vidim kaka povezava a se tlele meščani selijo, ker tle niti enga stanovanja ni bilo. Lahko je to načelno vprašanje, da se iz Centra selijo, ampak, če bojo hotele naredil ne, to ne bo vplival na najemna stanovanja, celo bo pomagal, da ne bojo hodil v Airbnb ne, ampak bojo lahko v hotelih, pa še boljš lokacija ne. In tudi to, da turisti trošijo podpovprečno, pa da ostajajo 1-2 dni, jaz bi res svetoval, da se pogledajo podatki zadnjih 10 let. Jaz pa tudi o vseh nagradah ko sem prej omenju Ljubljana je postala turistični bum ne. Zaenkrat je to sobivanje po vseh anketah, ki jih delamo tako za Ljubljano kot posebej za Center mesta z turisti je izjemno dobro. To, kar je gospod Horvat spraševal ne, po mojem vedenju o tej stavbi so trije lastniki. Praktično 29% ali 28% je Kapetanović oziroma podjetje in dva prostora sta lastnika še dva druga. Tam, kjer imate Romantiko ne sladoled je lastnik gospe, ki oddaja v najem in tam, kjer smo imel volilni štab je tudi v lasti arhitekta, ki ne ve kaj bo z njim naredil. Torej za gradbeno dovoljenje oni morajo dobit soglasje. To, kar je pa danes vprašanje da rabimo se mi o tem opredeljevat, če ne bo dobil soglasje lastnikov, ne more iti v prenovo stavbe. Zaledne vode pa uvod podzemnih voda no, zdej če gledate čez Kongresni trg, hvala za pohvalo garažni hiši ne, vode prehajajo praktično iz Ljubljanske banke. In zdej pred univerzo se je tam dela fontana, cel uvod je spremenjen, zamenjan, ta je tut na številki 3 Kongresni trg našel temeljene in je našel tut temelje pri tem Ljubljanskem dvoru. In te zaledne vode bojo zajete in urejene v roku dveh mesecev, ker to je pogoj, da sploh začne gradit. Zavod za varstvo kulturne dediščine soglasje je, kar je kolegica povedala. Ne vem, če ga mormo ampak lahko pa tudi dobite brez problemov ne. To je to. Udor podzemnih.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, ne, mesto nima nič s tem ne. Ljubljanska banka je plačala vse. Cel vodovod je plačala Ljubljanska banka in tut tolk je bila korektna, da je odločila se, da bo to fontano, ki jo dela ne na področju pred univerzo donirala ob stoletnici univerzi. Pred univerzo je bila fontana, ki ni delala. In zdej se tam prenavlja. Ko so delali ta vod, ki teče mimo garaže tam. In, če ste videl se prebija med Šumijem pa tem so ceste bile zaprte, k so delal čez in teče tut ta vodovod naredi ovinek in teče tu pri tem vogalu ne ob Ljubljanskem dvoru. So naredil ta vodovod in so se odločili, da ob stoletnici univerze donirajo to fontano na novo, ker ni delala. Obnovljena, celo ima talno gretje, da bo lahko tudi pozimi tekla voda. Sem Janez dobr razložu? Nekaj pa vem urbanistično ne. Risu nisem ampak vem, pa je. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 42.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o lokacijski preveritvi za del enote urejanja prostora SL-236 za stavbo Dvorni trg 1.

Prosim za vaš glas. 28 ZA 1 PROTI Sprejeto.

Gremo na točko 9. AD 10. PREDLOG SKLEPA O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA DELA ENOT UREJANJA PROSTORA SL-198 IN SL-203 Gradivo ste prejeli. Prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Ostojić za uvodno obrazložitev.

GOSPA IRENA OSTOJIĆ Hvala za besedo. Spoštovane in spoštovani. Predstavila bom predlog lokacijskega sklepa za lokacijsko preveritev za dela enote urejanja prostora SL-198 in SL-203. Naročnik te lokacijske preveritve Univerza v Ljubljani. Elaborat je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod. Predmet te lokacijske preveritve je palača Kazina. V njej želi Univerza v Ljubljani urediti prostore za Akademijo za glasbo. Akademija za glasbo trenutno deluje v prostorih na Vegovi, ki so tako z vidika samega študijskega procesa kot tehnično gradbenega vidika neprimerni. Za preselitev akademije je potrebno objekt rekonstruirati. Večino posegov je predvideno znotraj objekta, hkrati sta pa predvidena še dva posega, ki zagotavljata požarno varnost objekta in ju ni moč zagotoviti v znotraj samih gabaritov ampak posegata zunaj. In sicer na vzhodni strani objekta je predviden požarni hodnik v kletni etaži za požarni izhod iz kleti z rešetko na nivoju terena in izhodom na ploščad pri spomeniku žrtvam vseh vojn in pa na severni strani objekta je predvideno požarno stopnišče, ki se vije vzdolž celotne višine..

KONEC POSNETKA ŠT. 20190520_154608

GOSPA IRENA OSTOJIĆ ..palače. Objekt leži glede v skladu z določili OPN, v dveh prostorskih enotah urejanja prostora, za katere je predvideno predviden sprejem OPN. Tega OPPN-ja še ni. Do sprejemov OPPN-ja so dopustne določene manjše dejavnosti oziroma posegi, predvsem za palačo Kazino Kazina je določeno, da so dopustne rekonstrukcije znotraj gabaritov obstoječega objekta, kar pomeni, da požarnih stopnišč ni možno izvesti. In to je tudi predmet te lokacijske preveritve, torej s to lokacijsko preveritvijo se dopolnjujejo določila OPN-ja, da pred izvedbo OPPN-ja do dopustna, je dopustna izvedba dveh požarnih stopnišč, s katero se bo omogočila ureditev tega objekta, da bo skladna z predpisi, ki urejajo področje gradnje objektov. Še slikovni prikazi. To je na vzhodni strani objekta. Danes je v segmentu, kjer je predviden kletni požarni hodnik že spremenjen tlak, drugačen tlak, v tej širini bo namesto proda urejena pohodna rešetka na nivoju ploščadi, ki bo imela dvižen del, skozi katerega bo možno izvesti evakuacijo v primeru požara. In pa na severni strani objekta, na dvoriščni strani je predviden, je predvidena odstranitev obstoječega prizidka in na tem mestu ureditev požarnega stopnišča vzdolž hiše. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prosim gospoda Koželja za stališče odbora.

GOSPOD PROF. JANEZ KOŽELJ Spoštovani župan, spoštovane kolegice in kolegi, svetnice in svetniki. Odbor za urejanje prostora podpira sprejem Predloga Sklepa o lokacijski preveritvi za dela enot urejanja prostora SL-198 in SL-203. Jaz bi ob tem samo, če dovolte mi pripomnu predno sprejmemo seveda..

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ V mikrofon prosim Janez.

GOSPOD PROF. JANEZ KOŽELJ ..ta predlog. Da za take male, po zdravi pameti logične in potrebne ureditve znotraj obstoječega gabarita, bi v večini evropski državi potrebovali eno uro. Mi pa seveda to sprejemamo po zelo dolgi pravzaprav zahtevnih postopkih sprememb plana. Sam tok bi, ne morem, da ne bi to povedu. Namreč moja malenkost tukaj s kolegicami in kolegi se je trudila več let, da bi prepričala uradnico na Upravni enoti, da vendar je tam že vse to kar je, ta gabarit je vse tak, tukaj je šlo samo za zaplet, da je eno v eni enoti urejeno, drugi v drugi enoti urejeno. Skratka šlo je za načrte, ampak na koncu se je izkazalo, da se to ne da ne in da smo moral pač uporabit ta nov, hvala bogu se temu reče, ta nov mehanizem mogoče hitrejšega sprejemanja sprememb plana. Sam tok bi. Hvala lepa, ker bote ta predlog sprejel. Namreč s tem bomo začel vsaj s prvo akademijo reševat problem treh umetniških akademij, s katerimi se ukvarjamo 47 let. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gre pa tut likovna v pravo smer, če si že začel ne tak da. Razprava prosim. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 43.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o lokacijski preveritvi za dela enot urejanja prostor SL-198 in SL-203.

Prosim za vaš glas. 43 ZA 0 PROTI Hvala v imenu univerze. Bojo ful veseli.

Gremo na točko 11. Zdej, da ne berem vse, ker bom še enkrat bral. Gre za soglasje k sklepu dodelitvi dela plače za delovno uspešnost direktorici in direktorjem Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, Kinodvora, Lutkovno gledališče Ljubljana, Ljubljanskega gradu, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Pionirski dom, Mednarodni grafični likovni center in Festival Ljubljana. AD 11. A) PREDLOG SKLEPA O SOGLASJU K DODELITVI DELA PLAČE ZA DELOVNO USPEŠNOST DIREKTORICI REGIONALNE RAZVOJNE AGENCIJE LJUBLJANSKE URBANE REGIJE ZA OBDOBJE JANUAR 2018 – DECEMBER 2018 IZ NASLOVA POVEČANEGA OBSEGA DELA B) PREDLOG SKLEPA O DOLOČITVI DELA PLAČE ZA DELOVNO USPEŠNOST DIREKTORICE JAVNEGA ZAVODA KINODVOR ZA LETO 2018 IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU C) PREDLOG SKLEPA O DOLOČITVI DELA PLAČE ZA DELOVNO USPEŠNOST DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODA LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA ZA LETO 2018 IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU D) PREDLOG SKLEPA O DLOČITVI DELA PLAČE ZA DELOVNO USPEŠNOST DIREKTORICE JAVNEGA ZAVODA LJUBLJANSKI GRAD ZA LETO 2019 IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU E) PREDLOG SKLEPA O DOLOČITVI DELA PLAČE ZA DELOVNO USPEŠNOST DIREKTORICE JAVNEGA ZAVODA MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO ZA LETO 2018 IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU F) PREDLOG SKLEPA O DOLOČITVI DELA PLAČE ZA DELOVNO USPEŠNOST DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODA MUZEJ IN GALERIJE MESTA LJUBLJANE ZA LETO 2018 IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU G) PREDLOG SKLEPA O DOLOČITVI DELA PLAČE ZA DELOVNO USPEŠNOST DIREKTORICE JAVNEGA ZAVODA PIONIRSKI DOM – CENTER ZA KULTURO MLADIH ZA LETO 2018 IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU H) PREDLOG SKLEPA O DOLOČITVI DELA PLAČE ZA DELOVNO USPEŠNOST DIREKTORICE JAVNEGA ZAVODA MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER ZA LETO 2018 IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU I) PREDLOG SKLEPA O DOLOČITVI DELA PLAČE ZA DELOVNO USPEŠNOST DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODA FESTIVAL LJUBLJANA ZA LETO 2018 IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU Gradivo ste prejeli. Predlagam, da uvodno obrazložitev opravimo skupaj. Glasovanje bo potekalo o vsakem sklepu posebej. Prosim gospo Zdenko Šimonović, da poda uvodno obrazložitev. Ti si za LUR zdenka? B pa I, ne.

GOSPA ZDENKA ŠIMONOVIČ Hvala lepa gospod župan. Spoštovani zbor. Na podlagi veljavne zakonodaje je Svet zavoda Regionalne razvojne agencije 14. 2. sprejel sklep, da se direktorici dodeli delež plače v znesku 10% za povečan obseg dela, za uspešnost dela. Podlaga za to, kot je že rečeno, je v zakonih in v uredbah, ki določajo to področje. In glede na sprejeti sklep sveta zavoda mestni svet na podlagi ustanoviteljskih pravic MOL-a pa k temu soglasju daje oziroma k temu sklepu daje soglasje. V razpravi na matičnem odboru je bilo vprašanje, zakaj v obrazložitvi nismo navedli zneska, ker je to pri drugih navedeno direktorjih. Zneska nismo navedli, ker je podlaga te uspešnosti druga kot je v primeru direktorjev na področju kulture, ki se danes obravnavajo. Tam gre namreč za prodajo storitev in blaga na trgu. Medtem ko je v primeru direktorice Regionalne razvojne agencije podlaga opravljanje projekta, ki ga je s svojim sklepom sprejela vlada in v takih primerih se pač del plače opredeljuje v odstotku njene plače do maksimalnega zneska 10%. Kakorkoli že, podatek v številkah pa to pomeni, da za direktorico Regionalne razvojne agencije od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2018 to znese 3.755 eur bruto. Samo toliko.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Prosim gospo Demšič, da poda pa uvodno obrazložitev za vse brez navajanja posamezno za točke B do I. Mateja, to ti pa vrnem. Niso hotli.

GOSPA MAG. MATEJA DEMŠIČ Spoštovani in spoštovane. Zakonska podlaga je zapisana v že vseh osmih dokumentih, ki so pred vami, dovolite pa mi, da samo povzamem kako postopek poteka. Sveti zavodov sprejmejo sklep v višini sredstev, ki so namenjena za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu ter način, kako bodo ta sredstva izplačana. Javni zavod mora to seveda predvideti, ker to je pogoj v svojem finančnem načrtu. Višino nagrade direktorju potrdi svet javnega zavoda, ta pa ga potem posreduje v potrditev ustanovitelju, se pravi Mestni občini Ljubljana, Mestnemu svetu. Vsi zavodi svojim zaposlenim nagrade iz tega naslova že izplačujejo v skladu z odločitvijo in presojo direktorja. Za izplačilo nagrad direktorju oziroma direktorici sta možnosti dve. Ali akontativno v tekočem letu, v tem primeru svet javnega zavoda ob koncu leta preveri rezultate uspešnosti in v primeru, da so ti slabši, se preveč izplačana vsota vrne ali se v naslednjem letu ustrezno zniža. Ali pa se lahko sredstva izplačajo za preteklo leto, delež se izračuna glede na uspešnost preteklega leta. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prosim gospo Vrečko za stališče odbora za točko A.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Hvala. Odbor je obravnaval predlog sklepa o soglasju podelitvi dela plače za delovno uspešnost direktorici Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije za obdobje januar 2018 do december 2018 iz naslova povečanega obsega dela in je soglasno sprejel.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. In prosim gospoda Matića za ostale točke.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Hvala za besedo. Odbor za kulturo in raziskovalno dejavnost je obravnaval predloge sklepov o določitvi dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v primeru 8 direktoric in direktorjev javnih zavodov s področja kulture in je bil enoglasen pri tem, da se ta delovna uspešnost jim seveda izplača. Gre za javne zavode, ki so poimensko naštevam: Kinodvor, Lutkovno gledališče Ljubljana, Ljubljanski grad v tem primeru za leto 2019, Mestno gledališče Ljubljansko, Muzej in galerije mesta Ljubljane. Javni zavod Pionirski dom – Center za kulturo mladih. Mednarodni grafični likovni center in pa Festival Ljubljana za leto 2018 so vsi ti razen za kot sem že omenil Ljubljanski grad za leto 2019. Na seji odbora smo kljub temu, da smo se odborniki zavedali, da zakonodaja dopušča različne možnosti izplačevanja delovne uspešnosti zavzeli za to, da predlagamo Mestni občini Ljubljana, da poskuša urediti enotni postopek pri določitvi dela plače za izplačevanje delovne uspešnosti direktorjev in direktoric javnih zavodov na področju kulture iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu in hkrati smo predlagali notranjo revizijo notranji reviziji Mestne občine Ljubljana, da se skupaj v sodelovanju z mestno upravo MOL loti omenjene spremembe in ureditve enotnega postopka, ker trenutno imamo različne situacije. V enih primerih se plačuje v enkratnem znesku za nazaj, v drugih akontativno, v enem pa celo za tekoče leto. Vse to je seveda zakonsko dopustno ampak iz vidika preglednosti, racionalnosti in enotnosti postopka smo soglasno izglasovali sklep, s katerim predlagamo, da se to poskuša na enoten način vplivat na javne zavode, ki so seveda avtonomni s svojimi sveti in predstojniki, da bi vendarle prišli na nek skupni imenovalec. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava prosim. Gospa Škrinjar, izvolte.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa. Jaz bom podprla vse te predloge, čeprav bolj natančno vem tam, kjer sem članica sveta načelno pa rečem seveda, da biti direktor ni lahko in uspešnost temu mora slediti. Hkrati bi pa zdej izkoristila to priložnost in povedala tudi, da v naši državi manjka uspešnost tudi za navadne ljudi, navadne uslužbence, če delajo dobro. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem razpravo ne in gremo na glasovanja ampak ne da mi vrag ne, gospa Škrinjar. Jaz popolnoma soglašam. Kdo je že tist ZUJF vpeljal?

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Aha, to je bila pa Pahorjeva vlada, 2009, restriktivni ukrepi ob krizi, nastopu krize. Uspešnost ukinjena.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kakor jaz vem Pahorjeve vlade 2009 ni bilo več. Prosim? 2011 je bila Pahorjeva. Ampak je 2008 ZUJF. Pa, če se še mal vrnemo na tisto leto 2012, ko sem bil jaz tam izpostavljen pred Kongresnim, na Trgu Republike pred parlamentom. Vsi, edini sem zagovarjal, edini sem zagovarjal ne, da se plače dvignejo, da ne gre tam. Ker sem še reku tam, ko so vsi bili restrikcijo sem reku, varčujte pa naj stane kokr če, na konc boste vsi prišli na Žale. Spet bo MOL nekaj dobila. Tko, da ne bi sam Pahor bil kriv. 2012 ne. No, no, da ne bi zdej mi tam. Navzočnost ugotavljam po celotni točki. Kaj vas boli to, če ste zagovarjal to. Dejte zdej povedat. Pozabljate?

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kaj je bilo pa 2012? Je že v redu.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Rezultat navzočnosti: 38.

Glasujemo najprej o točki A), O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o soglasju k dodelitvi dela plače za delovno uspešnost direktorice Regionalne razvojne agencije za obdobje januar 2018 – december 2018 iz naslova povečanega obsega dela.

Prosim za vaš glas. 36 ZA 0 PROTI.

Glasujemo o točki B), O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o določitvi dela plače za delovno uspešnost direktorice Javnega zavoda Kinodvor za leto 2018.

Prosim za vaš glas. 37 ZA 0 PROTI.

Glasujemo o točki C), O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o določitvi dela plače za delovno uspešnost direktorja Javnega zavoda Lutkovno gledališče Ljubljana za leto 2018.

Prosim za vaš glas. 36 ZA 0 PROTI.

Glasujemo o točki D), O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o določitvi dela plače za delovno uspešnost direktorice Javnega zavoda Ljubljanski grad za leto 2019.

Prosim za vaš glas. 35 ZA 0 PROTI.

Glasujemo o točki E), O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o določitvi dela plače za delovno uspešnost direktorice Javnega zavoda Mestno gledališče Ljubljansko za leto 2018.

Prosim za vaš glas. 35 ZA 0 PROTI.

Glasujemo o točki F), O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o določitvi dela plače za delovno uspešnost direktorja Javnega zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljana za leto 2018.

Prosim za vaš glas. 35 ZA 0 PROTI.

Glasujemo o točki G), O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o določitvi dela plače za delovno uspešnost direktorice Javnega zavoda Pionirski dom – Center za kulturo mladih za leto 2018.

Prosim za vaš glas. 35 ZA 0 PROTI.

Glasujemo o točki H), O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o določitvi dela plače za delovno uspešnost direktorice Javnega zavoda Mednarodni grafični likovni center za leto 2018.

Prosim za vaš glas. 35 ZA 0 PROTI.

Glasujemo o točki I), O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o določitvi dela plače za delovno uspešnost direktorja Javnega zavoda Festival Ljubljana za leto 2018.

Prosim za vaš glas. 34 ZA 0 PROTI. Sprejeto.

Gremo na točko 12. dnevnega reda. AD 12. PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU MESTNE UPRAVE MESTNE OBČINE LJUBLJANA S PREDLOGOM ZA HITRI POSTOPEK Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Otoničar za uvodno obrazložitev.

GOSPA URŠA OTONIČAR Lepo pozdravljeni vsi navzoči. Sprememba Odloka o organizaciji in delovnem področju Mestne uprave Mestne občine Ljubljana je posledica pregleda delovanja naše Službe za notranjo revizijo s strani Ministrstva za finance. Gre za malenkostne popravke in sicer za spremembo 26.a člena, v katerem se zaradi jasnosti in skladno z Zakonom o javnih financah posebej opredeli in navede četrtne skupnosti in posredne proračunske uporabnike. V drugem stavku se namesto dosedanjega konkretnega naziva pravilnika uporabi splošni naziv. Ker gre za tako malenkostne spremembe Odloka predlagamo hitri postopek. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prosim gospo Vrečko za stališče odbora.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Hvala. Odbor za lokalno samoupravo podpira sprejem Predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju Mestne uprave Mestne občine Ljubljana po hitrem postopku.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Najprej glasovanje oziroma razprava o hitrem postopku. Ni. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 39.

Glasujemo o prvem PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog, da se Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju Mestne uprave Mestne občine Ljubljana sprejme po hitrem postopku.

Prosim za vaš glas. 38 ZA 0 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ In sedaj razprava o samem predlogu odloka. Ni.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju Mestne uprave Mestne občine Ljubljana.

Prosim za vaš glas. 41 ZA 0 PROTI. Hvala lepa.

Gremo na točko 13. AD 13. OSNUTEK ODLOKA O POIMENOVANJU TRGA IN PARKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE LJUBLJANA Proceduralno. Izvolte gospod Horvat.

GOSPOD IGOR HORVAT Hvala za besedo. Predlagam, da bi se o obeh predlogih glasovalo in razpravljalo posebej. Da ni glasovanje skupno.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne razumem.

GOSPOD IGOR HORVAT Ja, dve poimenovanji imamo, pa če se lahko glasuje vsako posebej.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz nimam težav ampak šef pravi, da ne. Žal ne. Ne, ker pravi, da ne more, bi mogu biti amandma. Res ne vem, pa nimam nobenga problema, da ne. Tko, da lepo prosim ne. Gospod Ciglar lepo prosim za stališče komisije.

GOSPOD GREGA CIGLAR Hvala za besedo. Komisija za poimenovanje naselij in ulic je pripravila Osnutek Odloka, ki obravnava poimenovanje trga in parka, ki nimata statusa prostorskih enot. Tako trg kot park nimata hišnih številk, zato v skladu s III. odstavkom, 3. člena Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb ni potrebno predhodno posvetovanje z osebami z območja na katerega se spremembe, predlagane spremembe nanašajo, če tam ni udeleženih oseb. Pod točko 1. Prekmurski trg, trg obsega zeleno površino, ki jo na zahodu omejuje stolpnica Stanovanjskega sklada RS, na Jugu Poljanska cesta in na severu Poljanski nasip za uvozno zapornico parkirno hišo ter na vzhodu na cesto med dvema križiščema s Poljansko cesto in Poljanskim nasipom. Pobudo je dala Komisija za postavitev javnih obeležij, spomenikov in obeležij v Mestni občini Ljubljana. Namen poimenovanja je obeležitev stote obletnice priključitve Prekmurja matičnemu narodu, poimenovanje trga v mestu Ljubljana kot glavnemu mestu Republike Slovenije izkazuje izjemno pomembnost zgodovinskega dogodka, ko se je odločilo o usodi Prekmurja in se ga 17. 8. 1916 priključilo k matični državi, kar je eden od pomembnih zgodovinskih temeljev ozemeljske in narodnostne identitete, teritorialne ter kulturne celovitosti Republike Slovenije. Del ureditve območja v okviru ureditve Poljanske ceste in nasipa je tudi postavitev spomenskega obeležja ob obletnici priključitve, zato komisija tudi predlaga skrajšano ime Prekmurski trg. Zdej pa pod drugo točko predvidevam, da grem kar naprej pol ne. Pod 2. točko spominski park 7. septembra. Park obsega zeleno površino, ki jo na zahodu omejuje Čerinova ulica, na jugu ulica 7. septembra, na severu ograjeno gostišče Ruski car s teniškimi igrišči in na vzhodu Dunajska cesta. To pobudo je na našo komisijo dala četrtna skupnost Posavje, ki s tem predlogom pravzaprav želi evidentirati obstoječe stanje, saj za ta park že uporabljajo to ime, ki so ga zdaj tudi uradno predlagali. Podlaga predloga poimenovanja je zgodovinski dogodek 7. 9. 1941, ko so 4 mladinci ljubljanskega Posavja streljali na Italijansko vojsko, ki je aprila 1941 okupirala Ljubljano. 7. september je tudi praznik četrtne skupnosti Posavje, v parku stoji tudi spominsko obeležje na ta dogodek. Kar se finančnih posledic tiče MOL krije stroške postavitve dveh označevalnih tabel na lokacijah v višini cca. 600 eur, na območju poimenovanj v obeh primerih ni hišnih številk, ni registriranih občanov in niso zato tukaj tudi nismo imeli nobenih problemov. Tako, da Komisija za poimenovanje ulic in naselij pripravljeni Osnutek Odloka predlaga Mestnemu svetu v sprejem.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Sam še informacija. Profesor, če me ne vara spomin je danes rok, ko morajo tisti, ki tekmujejo za postavitev kipa oddat svoja dela ne, tko da bomo videl kdo bo zbran ne. Jutri. Dobro. Odpiram razpravo. Zaključujem. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 40.

Glasujemo najprej O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Osnutek Odloka o poimenovanju trga in parka na območju Mestne občine Ljubljana.

Prosim za vaš glas. 31 ZA 0 PROTI Sprejeto.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Potem pa gremo na po sprejemu Osnutka Odloka o poimenovanju trga in parka na območju Mestne občine Ljubljana Mestni svet Mestne občine še na isti seji … /// … nerazumljivo … /// obravnavo in dokončno odloči o Predlogu Odloka. Razprava. Ni razprave.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o poimenovanju trga in parka na območju Mestne občine Ljubljana.

31 ZA 0 PROTI Sprejeto. Hvala, čestitam.

In še enkrat. Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o poimenovanju trga in parka na območju Mestne občine Ljubljana. Saj sem še enkrat, to je to bilo, sem že prej ne.

Še enkrat prosim na glasovanje. Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o poimenovanju trga in parka na območju Mestne občine Ljubljana. Jaz sem mislu, da sem prej to bral, pa nič hudga, bolje dvakrat kot nobenkrat.

29 ZA 0 PROTI Sprejeto. Hvala lepa. In gremo na 7. točko.

AD 7. POROČILO O URESNIČEVANJU AKCIJSKEGA NAČRTA »LJUBLJANA – OBČINA PO MERI INVALIDOV« ZA OBDOBJE OD 2017 DO 2018 Gradivo ste prejeli. Prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Klančar za uvodno obrazložitev.

GOSPA TILKA KLANČAR Spoštovani župan, spoštovane svetnice, spoštovani svetniki ter ostali navzoči. Najprej sprejmite prosim moje opravičilo, ker sem narobe razumela spremembo dnevnega reda. Torej v Mestni občini Ljubljana že od leta 2008 sistematično načrtujemo in izvajamo ukrepe, ki zagotavljajo čim boljšo dostopnost za vse ljudi. Prizadevanja se nanašajo tako na zmanjšanje fizičnih in senzornih ovir v okolju kot tudi na prilagajanje storitev, da so čim bolj dostopne tudi za ljudi z različnimi oblikami ovir. V Poročilu so zbrani izvedeni ukrepi za obdobje 2017 do 2018 in sicer iz vseh področij pristojnosti mestne uprave ter vseh dejavnosti, ki jih izvajajo naši Javni zavodi in naša javna podjetja. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Stališče odbora prosim.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Odbor za zdravje in socialno varstvo podpira Predlog Poročila torej Sklep, Poročilo o uresničevanju akcijskega načrta »Ljubljana – občina po meri invalidov« za obdobje od 2017 – 2018.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 37.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana se seznani s Poročilom o uresničevanju akcijskega načrta »Ljubljana – občina po meri invalidov« za obdobje 2017 – 2018.

Prosim za vaš glas. 40 ZA 0 PROTI Sprejeto.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kaj pa zdej, ko smo prezgodi končal? Še mal? A je kaj pod razno? Aja, to nimamo te točke. Hvala lepa za prijaznost. Dober tek vam želim. Upam, da je malca že pripravljena.

KONEC POSNETKA ŠT. 20190520_164609

Številka: 90000-13/2019-47 Datum: 26. 6. 2019

MAGNETOGRAMSKI ZAPIS PO ZVOČNEM POSNETKU 5. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA,

ki je potekala v ponedeljek, 17. junija 2019 s pričetkom ob 15.30 uri, v Veliki sejni dvorani Mestne hiše, na Mestnem trgu 1, v Ljubljani.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Dober dan želim. A ste tok prijazni. Dan, dan, dan. Spoštovane svetnice, spoštovani svetniki. Predlagam, da pričnemo s 5. sejo Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana. Glede na to, da je tematika lahka, lahko samo glasujemo, ker vidim, da so vsi že v počitnicah ne. Prisotnih je 38 svetnic in svetnikov. Odsotnost so opravičili gospod Avdagić, gospod Miklavec in gospa Sojar. Smo sklepčni. Lahko pričnemo z delom. Lepo prijazno prosim, da izključite mobilne telefone. Odpiram razpravo o dnevnem redu današnje seje. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost: 30.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne obične Ljubljana sprejme predlog dnevnega reda 5. seje Mestnega sveta.

Prosim za vaš glas. 30 ZA 0 PROTI. Sprejeto.

Gremo na zapisnik zadnje 4. seje. AD 1. POTRDITEV ZAPISNIKA 4. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA Razprava. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost po prvi točki. Rezultat navzočnosti: 24.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana potrdi Zapisnik 4. seje Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana z dne 20. maja 2019.

Prosim za vaš glas. 36 ZA 0 PROTI. Hvala lepa.

Gremo na 2. točko. AD 2. VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIKOV TER ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE Gradivo za to točko ste prejeli po sklicu seje. Pisno vprašanje z zahtevo za ustno postavitev sta poslala svetnika gospa Ida Medved glede zdravstvenega varstva krajanov Nove Jarše in gospod Janez Stariha glede varne šolske poti na križišču Rezijanske in Gerbičeve ulice. Vprašanja in pobude so poslali gospod Stariha glede polnilnic in varnih kolesarnic za električna kolesa, zvočnega onesnaževanja v Fužinah, šolske poti v Savskem naselju, nivojega prehoda za pešce in kolesarje med postajami Ljubljana Šiška – Ljubljana Vižmarje. Ureditev varne kolesarnice za stanovalce Slovenske ceste 51. Svetniški klub Levica glede lokacije za Mlade zmaje četrtne skupnosti Vič, prometne obremenjenosti na Dalmatinovi ulici, prehoda za pešce pri železniški postaji Medno. Namestitev nadstreščnic na avtobustnem postajališču ČS Vič, dovoza otrok do Intštituta Montessori, selitve fakultete na Brdo. Svetnica gospa Ida Medved glede zapiranja ZD ČS Jarše, prodaje prostorov v Novih Jaršah, kjer deluje Društvo delovnih invalidov. Svetnica gospa Vrečko Asta o zapuščenih živali, ateljeju za umetnike, gospa Martina Vuk glede otroških igrišč v Spodnjih Črnučah, gospa Mojca Škrinjar glede Miklošičevega parka, gospod Grega Ciglar glede nepreglednega križišča v ČS Dravlje. Gospa Maruša Babnik glede postajališča avtobusne linije 24, Zavoda za gluhe in naglušne, oprostitev plačila NUSZ Zavoda za gluhe in naglušne. Svetniški klub NSi glede stanovanjske soseske v Bizoviku. Gospod Igor Horvat glede betonskega stopnišča na Rojčevi ulici. Prejeli ste tudi odgovore na vprašanja 4. seje Mestnega sveta, prav tako ste prejeli tudi odgovore s te seje in sicer na vprašanja gospoda Janeza Starihe glede zvočnega onesnaževanja v Fužinah in Svetniškega kluba Levice glede lokacije za Mlade zmaje v ČS Vič. Besedo za ustno postavitev vprašanja dajem gospe Idi Medved, 3 minute, izvolte.

GOSPA IDA MEDVED Hvala za besedo gospod župan. Lep pozdrav vsem prisotnim. V Zdravstvenem domu Moste Polje v poslovni enoti Jarše je nastal velik problem z oskrbo zdravstvene storitve. Z odpovedjo iz delovnegqa razmerja zdravnika dr. Gorana Mitrovića je veliko pacientov ostalo brez zdravstvene oskrbe. Pacienti ne vedno ne kod ne kam. Ker zdravnica dr. Adriana Sotirov, ki še dela v omenjeni zdravstveni enoti ne sprejema novih pacientov. Sprašujem vas, kako boste uredili, da bodo ti pacienti, ki so izgubili zdravnika dobili hitro in učinkovito zdravstveno oskrbo?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Lepa hvala. Gospa Tilka Klančar bo dala en del odgovora, drugi pa jst. A je v redu, Tilka?

GOSPA TILKA KLANČAR Hvala lepa. Spoštovani. Tako imenovani problem zdravstvenega varstva krajanov Nove Jarše je več plasten in je v mnogih pogledih popolnoma enak kot v ostalih predelih MOL. Še več, podoben je problemu, o katerem dnevno razpravlja stroka in politika na nivoju cele države, v zadnjem obdobju še posebej intenzivno. Čeprav gre konkretno v tem primeru le za enega zdravnika, ki je delal polovični delovni čas in ni imel veliko opredeljenih. V Jaršah pa ne gre le za težavno iskanje kadrovskih okrepitev, pač pa so tu tudi slabi prostorski pogoji, je dotrajan montažni objekt, v katerem deluje lekarna in splošna medicina ter zobozdravstvo. V MOL že dalj časa načrtujemo rušitev obstoječega in izgradnjo novega modernega objekta, kjer bosta imela prostore ne le ZD Ljubljana in Lekarna Ljubljana, pač pa bo v njem zaživel pravi četrtni center, z več potrebnimi dejavnostmi za občane in občanke tega predela mesta. Zaradi zapletenih ovir v zvezi z lastništvom nepremičnine se nam je pot za novogradnjo šele pravkar odprla. Z vsem potrebnim zagonom smo že pristopili k izdelavi dokumentacije in v najkrajšem možnem času bo izvedena prva faza gradnje in najprej bo nove prostore dobil ZD. V času gradnje bo seveda potrebno storitve zdravstvene in lekarniške oskrbe poiskati na obstoječih bližnjih lokacijah tako v Mostah, Polju, Fužinah, kot tudi drugje, lekarna se na primer nahaja tudi v bližnjem City parku. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zdej, sam dopolnitev no, ker je ta saga že dolga. ZD Ljubljana je obvestil vse, da zobozdravnika ostajata not, seli se ta splošni dohtar, ki je tudi prenašal s sabo paciente in so tut povedal kam lahko grejo tako, da ta informacija je stara in ne drži. Kar se pa tiče te druge gradnje sta dva problema. En problem je, da je bila gor hipoteka Gorenjske banke na tem ZD z zadevo, ker ni kriva MOL ampak zadevo, ki je stara 20 let, ko se je gradil ta, to okolje ne in je bilo na firmi Gradis hipoteka in vsem kar je vključno tudi na zelenicah in smo zdej mi končno tik pred podpisom sodne poravnave čakamo na sodnika, da se umakne ta hipoteka tako iz ZD kot tudi iz bloka, ki je v lasti Javnega stanovanjskega sklada. Drugi problem, ki je, da je to vodno varstveno področje, ki ne dovoli gradnjo več kot 500 m2, to se zdej umika s predlogom enako za pokopališče Šentvid in pa pokopališče Stožice. Nekako naj bi bilo vse to umaknjeno, vsaj taka zagotovila, ker to nima smisla. Ti imaš okoli bloke pa ne moreš gradit tu. To, kar je rekla kolegica Klančar bo vse not narejen, je pa ključna zadeva, da zdej pripravljamo projekt po dveh linijah, ena linija, da bomo imeli samo projekt za prvo fazo, to je ZD do 500 m, ki bo omogočil takojšnjo gradnjo in 10 let se že pregovarjamo s četrtno skupnost in krajani, ker se ni moglo začet gradit to, ker pač banka ni bilo lastnine, niso hotli umaknit tako, da računam, da bo drugo leto bojo stroji tam delali pač krajani iz Jarš bojo eno leto, 15 mesecev morali biti drugje. Ampak mel bojo pa izvrsten ZD, not bo tudi mala ulica, dnevni center za starejše in pa tudi Mladi zmaji. Tako, da projekt je vsebinsko zelo dorečen. Tolko, upam, da je zdej zadost ne. Drugo vprašanje za ustno vprašanje, ustni odgovor gospod Stariha, izvoljo 3 minute.

GOSPOD JANEZ STARIHA Spoštovani. Hvala za besedo. Ponovno podajam pobudo za ureditev varne šolske poti na križišču Rezijanske in Gerbičeve ulice na ljubljanskem Viču. Prehod za pešce, ki je obenem tudi šolska pot je povsem neustrezen. OGTP meni, da je prometna ureditev Gerbičeve skladna z vsemi veljavnimi varnostnimi normativi. Na njej bodo ohranili hitrost 50 km/uro. Ureditve nadvišanja križišča ne bodo izvedli, ker ta ureditev ni smiselna, saj bi povzročala dodatne hrupne obremenitve zaradi zaviranja vozil in tresljaje bližnjih objektov. Otroci spadajo med najranljivejše udeležence v cestnem prometu in so največkrat žrtve v prometnih nesrečah kot kolesarji in pešci, zato je področje urejanja varnih šolskih poti izjemnega pomena. Iz istega razloga tudi ne pristajam na odgovor OGDP o hrupnih obremenitvah zaradi zaviranja vozil. Varnost otrok mora biti torej vselej na prvem mestu, pa četudi na račun povečanega hrupa ali česa drugega. Predlagam torej, da se prehod uredi sledeče: prvič - prehod za pešce je nadvišan tako imenovana tehnična ovira za omejitev hitrosti, drugič - prehod za pešce je opremljen z ustrezno svetlobno signalizacijo. Kot sekundaren ukrep predlagam še omejitev hitrosti na 30 km/uro in postavitev semaforja. Naloga upravljalca cestne infrastrukture je, da za otroke zagotovi varno pot v šolo tako, da izvaja primerne ukrepe za umirjanje prometa. Obenem apeliram tudi na župana, da se osebno zavzame za ureditev te zadeve. Sam verjetno ve, da se O.Š. Kolezija in Vrtec Kolezija že več let neuspešno borita za ta varen prehod. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kar ni res. Kolega Polutnik bo dal odgovor oziroma bova skup dala odgovor ne. Strokovni del oziroma ta cestni del David, ostali pa jst.

GOSPOD DAVID POLUTNIK Lep pozdrav tudi v mojem imenu. Hvala lepa za vprašanje. Na to vprašanje smo že na eni izmed prejšnjih sej pisno odgovorili. Še vedno smo enakega stališča. Gerbičeva cesta je tako kot tudi sami ugotavljate v skladu z vsemi predpisi. Ima obojestranski pločnik. Ima urejen peš prehod, ima vso potrebno prometno signalizacijo in zagotavlja varen in nemoten promet vsem udeležencem prometa, tako pešcem kot tudi motornim vozilom. Zato svojega stališča ne bomo spreminjali in tudi dodatnih ukrepov v omenjenem križišču ne bomo izvajali. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ David, mal počaki. Sicer je pa tko ne. Tako z Osnovno šolo kot Vrtcem Kolezija zelo dobro sodelujemo, to dobro veste in smo tam pred šolo naredili in semafor tam pri trgovini Mercator in nadvišano križišče in omejitev hitrosti in že to je bil problem, ker prostor ne dopušča ne. Razno razne ideje so bile kako ne spustimo ne sploh avtomobile ne mimo Mercatorja na to cesto. Vsaka naša šola ima zagotovljeno varno pot do šole, ki ni najkrajša. In pač tudi otroci se bodo morali naučiti in predvsem starši, da pač uporabljajo varno pot in grejo tam, kjer je semafor. Ne pomeni, da mora iti čist direktno ne, to kar vi predlagate, do čim pa za otroke v vrtcih pa ni problema, ker jih tak in tak starši dovažajo in tretjič – to, da bi dal 30 še na Gerbičevi ulici ne bi povzročilo pa dejansko ne, da v bistvu ohromimo tudi to tranzitno pot, ki gre, ker je 50, če se držimo 50/uro taka primerna hitrost, da se lahko vsak ustavi. Mi razen te pobude ne nimamo nobene pobude, to je vaša pobuda in to, kar je rekel kolega Polutnik, to stoji, to drži ne. Vse kar je navedu ne. Sicer je pa še ena stvar. Podprli smo pobudo vaše liste za hitro želežniško povezavo MB-LJ. Hvala lepa obema.

AD 3. POROČILO ŽUPANA Gor imate napisano. Aktualno dogajanje v Mestni občini. Odprta enota Čenča 70. obletnico Vrtca Najdihojca. Tu dodajam ne, da bomo, da smo kupili tudi zraven stavbo, ki jo bomo rušili, tako, da se bo dvorišče oziroma igrišče, park za vrtec povečal. Nova nagrada za Pedenjcarstvo. Nagrada festivala Odprte hiše Slovenije. Imeli smo tretjo Borzo lokalnih živil. Nagrada Prizma za komunikacijo odličnost v projektu »parkiraj izgovore drugam, ne na mesta rezervirana za invalide«. Zaključena prireditev Varno na kolesu. Človek, čuvaj svoje mesto. Sodelovali v akciji 100 supov na Ljubljanici. Brod, Osnovna šola je dobila eno najlepših telovadnic, športnih dvoran v Sloveniji in okoli. Kdor si ni ogledal, naj gre gledat. Dediščine Evropskih pokopališč so organizacija brezplačnega vodenja po pokopališču Žale. 5. Otroški knjižni festival. Iz avtobusa starega bomo naredili mladinski center. Bicikelj je dobu že 60. postajališče pred Mercatorjem nasproti Slovenija avta na Celovški cesti. Sprejeli smo zmagovalce zame ne, od Pogačarja, Polanca do Primoža Rogljiča. Potem smo ogledali si energetsko prenovljeno Viško hiško, ki je vodila projekt gospa Jelka Žekar in Nika Lozej in je to izjemen objekt za Slovensko filantropijo, je pa objekt last Mestne občine Ljubljana, ki smo ga dali v uporabo brezplačno filantropiji. Generalna skupščina izvolila za svojo predsednico direktorico Turzima Ljubljana Petro Stušek in to je organizacija ne, ki obsega praktično ves svet. Odprli prenovljeno stavbo nekdanjega letališča v Mostah, lepo vabljeni na letališki stolp in pa na sladoled v slaščičarno. Oglejte si prostor. Obeležili dan Mestne knjižnice Ljubljana. Sprejeli zlate odličnjake 9 let na Kongresnem trgu. Imeli brezplačen kulturni festival junij v Ljubljani, ki še traja ne. Imamo, objavili poziv za člane strokovnih komisij MOL na področju kulture za obdobje 2019 do 2023. To bi vam rad povedal, da to je edino področje, kjer župan nima nobenega vpliva. Kar oni zberejo jaz moram podpisat in to, kar se zdej tožimo z enim od kulturnih delavcev kiparjem Alenom Ožboltom je pač komisija odredila ne, jaz pač vrstni red njihov ne morem spreminjat. Inovacijski center mreže Innovair. Maraton Franja bil izjemno uspešen. Čestitke, pri nas je kolega Čerin ves čas pomaga pri tem vodstvu. Dnevi Vrtca Jelka mlade športnike pred odhodom na Turnir 4 mest sprejeli, odprli smo 33. mednarodni grafični bienale. Imeli smo okroglo mizo o potrebah starejših ljudi na domu. Na oddelku za varstvo okolja stalna razstava o Živeti z vodo - južni rob Ljubljanice. 11.6. odprli Poletje v Stari Ljubljani. Nov skejt park za rolkarje v kotalkališču v Tivoliju. Podelili Župančičeve nagrade. Obeležili odprtje novih prostorov URI Soča, kjer smo dali zemljišče MOL. Kinodvor festival, glasbeni Film naj se rola. Pa evo zdej smo spet preventivna akcija Hitrost, zmanjšanje števila prometnih nesreč zaradi prehitre vožnje. Mislim, da smo še vedno na tej poti Ljubljana, da bi imeli 0. To z gospodom Štabom montiramo to akcijo in kljub temu, kar je gospod Stariha rekel ne, kar ga jaz podpiram ne, na to računamo, da bomo vsem zagotovili. Mednarodno sodelovanje - Tjaša Ficko aktivno sodelovala na Mikser festivalu v Beogradu, podžupan Koželj na 12. avstrijskem kolesarksem vrhu v Gradcu, ki je doživel ovacije s svojo predstavitvijo Ljubljane tako, da imamo kar nekaj pozivov, da bi hodil zdej po Evropi predavat. Potem je 3. in 4. podžupanja Tjaša Ficko na ExCom EUROCITIES v Stockholmu. Bili smo na dnevih mesta Reke, kjer smo obeležili 40. obletnico sodelovanja pobratenja med mestoma. In pa kolegica Urša Otoničar opravila letno srečanje direktorjev mestnih uprav Dunaj, Bratislava, Budimpešta, Ljubljana in Prage. Gostili smo člane mednarodnega srečanja sredneevropskih častniških organizacij in delegacijo mesta Zurich. Ta je bila zelo zanimiva. Kolega, podžupan Dejan Crnek je sprejel, bo lahko razložil ne kako so bili navdušeni nad našo organizacijo ne vodenja mesta. Udeleženci skupščine CEFA, veleposlanke Islamske republike, udeležence EUROCITIES, delovna skupna Urbano staranje in dostopna mesta. Član upravnega odbora IBA in pa delegacije iz Podgorice, ki je te dneve pri nas. Pod d) Mestni svet: sem si vzel čas, da vas mal seznanim ne glede tudi dogajanja v Rogu. Začelo se je na tem mestu ne, da je po enem od teh ustnih vprašanj gospa Vrečko prosila, če sem pripravljen srečati se z Rogovci. Moj odgovor je bil da. Predlog je prišel od gospoda Blažič. To, ko drgač se ni oglasil in potem so šle komunikacija med svetniškim klubom Levica in mano. Jaz sem jih imenoval za odvetnike oziroma piarovce začasnih uporabnikov Roga. No, zaključuje se s tem ne, da Rogovci, ki hočejo ne debato, debatni klub, jutri imajo v Rogu svojo odprto javno tribuno brez udeležencev MOL, ker jaz ne grem tudi naši ne grejo, ker ne želim, da grejo in mi smo sprejeli ta dialog. Tle imamo vse dopise. Zdele bodo čez 10 minut njihovi in naši odgovori objavljeni na spletni strani. Zaključilo se je tako, da smo rekli do 10. 6. dajte predstavnike, ki bojo imeli pooblastila za ta pogovor in konkretne predloge, da se lahko pripravimo, da nekaj zaključimo. Od tega dopisa je prišlo, da so poslali tri imena nekako, ki bi nas poslušali in potem šli na skupščino za čas uporabljanja Roga, da to sprejmemo. Ta pogovor je nesmiselen v celoti, pri čemer so napisali, da so tudi poslali predloge z vsebino o čemer bi se pogovarjali, niti enega predloga niso postavil. In jaz sem jim odgovoru. Je pa zelo zanimivo ne, da te začasni uporabniki si zdej drznejo delati miljonsko škodo mesta Ljubljane. Mi smo v skladu z gradbenim dovoljenjem začeli poudarjam izven obzidja Roga na Petkovškovem nabrežju zarezali asfalt za bodočo klančino. Naslednji dan so Rogovci gradbišče podrli. Tko, da jaz moram biti Rogovcem oziroma začasnim uporabnikom Roga hvaležen, da so dovolili, da delamo infrastrukturo na Trubarjevi cesti ne, ker to je pa na severni strani izven tega. Mi bomo speljali postopek zakonito. Jaz tudi tle mirno izzivam in pozivam ne svetniško skupino Levica naj se postavi na stran Rogovcev, naj gre na javno tribuno in zagovarja nezakonito delovanje. Imamo vseh 8 pravnomočnih sodb v korist MOL in bomo na tej poti nadaljevali. Čakamo Sklep sodišča o izpraznitvi Roga tako, da je moj poziv, ne da mene pozivate proti nasilništvu, mislim, da morate ta poziv obrnit do začasnih uporabnikov Roga, kajti če si nekdo vzame pravico, ne samo, da znotraj Roga diktira pogoje ampak zdej že na okoliških cestah govori in dela kaj bo on hotu delat, v takem mestu jaz ne bi rad živel. In to je moj odgovor. Vas pa pozivam vse, da si preberete to komunikacijo. Jaz je do zdej nisem dajal ven ampak, da sami si ustvarite mnenje kdo se spreneveda in kdo to uporablja za svojo ne vem, če to politikanstvo ali pa politično popularnost. Ampak vprašal bom spet tudi v tem primeru Levico, če bojo tudi prevzeli odgovornost v primeru kakšne nesreče v Rogu? Rog je že enkrat zagorel ne zaradi napačne uporabe. Rog nima uporabnega dovoljenja, nima statične pravne varnosti za bivanje v Rogu, da ne govorim o ostali infrastrukturi, da ne govorim tudi o pritožbah sosedov, torej to početje zelo moti sosede na Trubarjevi cesti in pa dol čez Ljubljanico. Obenem pa trdim, da je uporaba Roga ne, življenjsko nevarna. Tako, da je to samo poročilo. Gremo na točko 4.

AD 4. KADROVSKE ZADEVE Gradivo ste prejeli. Prosim gospoda Čerina, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala za besedo gospod župan. Cenjene kolegice in kolegi, komisija vam z visoko stopnjo soglasnosti predlaga v sprejem 4 sklepe in tri mnenja. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gremo na prvi sklep, predlog sklepa o prenehanju mandata in imenovanju nadomestnega predstavnika Mestne občine Ljubljana v Svet O.Š. Božidarja Jakca. Razprava prosim. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 31.

Glasovanje poteka O PRVEM PREDLOGU SKLEPA: Aleksandru Kostiću preneha mandat člana Sveta Osnovne šole Božidarja Jakca. V Svet Osnovne šole Božidarja Jakca se za predstavnika Mestne občine Ljubljana imenuje Beno Pehani. Mandat imenovanega je vezan na mandat sveta šole.

Prosim za vaš glas. 37 ZA 0 PROTI.

Gremo na drugi Predlog Sklepa o prenehanju mandata in imenovanju predstavnikov Mestne občine Ljubljana ter predstavnika pacientov v Svet javnega zavoda Lekarna Ljubljana. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Vasji Butini, Tanji Dodig Sodnik, Antonu Kastelicu, Sašu Rinku, Mojci Škrinjar in Ani Žličar preneha mandat predstavnikov MOL-a v Svetu javnega zavoda Lekarna Ljubljana z dnem konstituiranja novega sveta zavoda. V Svet javnega zavoda Lekarna Ljubljana se kot predstavnika MOL-a imenujejo: Vasja Butina, Zvone Čadež, Tanja Dodig Sodnik, Igor Horvat, Tone Kastelic, Sašo Rink. V Svet javnega zavoda Lekarna Ljubljana se kot predstavnik pacientov imenuje Pavel Vindišar. Mandat imenovanih traja 5 let.

Prosim za vaš glas. 37 ZA 3 PROTI. Sprejeto.

Gremo na tretji Predlog Sklepa o prenehanju mandata in imenovanju nadomestnega predstavnika Mestne občine Ljubljana v Svet Dijaškega doma Poljane. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Janu Novaku preneha mandat člana sveta Dijaškega doma Poljane. V Svet Dijaškega doma Poljane se za predstavnika Mestne občine Ljubljana imenuje dr. David Petelin. Mandat imenovanega je vezan na mandat sveta doma.

Prosim za vaš glas. 38 ZA 0 PROTI. Dobro delo želim.

Gremo na četrti Predlog Mnenja h kandidaturi za ravnateljico Vrtca Pedenjped. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasujemo O PREDLOGU MNENJA: Marjani Zupančič se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico Vrtca Pedenjped.

Prosim za vaš glas. 39 ZA 0 PROTI. To je pa lep rezultat. Marjana čestitke, dobro delo.

Gremo na peti Predlog Mnenja h kandidaturi za ravnateljico Vrtca Vrhovci. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasujemo O PREDLOGU MNENJE: Marti Korotaj se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico Vrtca Vrhovci.

Prosim za vaš glas. 39 ZA 0 PROTI. Čestitke. Tudi Marti želim vse dobro. Se pravi vrtce imamo res poštimane. Vsaka čast.

Gremo na šesti Predlog Mnenja h kandidaturi za direktorja javnega zavoda Cene Štupar - Centra za izobraževanje Ljubljana. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU MNENJA: mag. Bojanu Hajdinjaku se da pozitivno mnenje h kandidaturi za direktorja javnega zavoda Cene Štupar – Centra za izobraževanje Ljubljana.

Prosim za vaš glas. 38 ZA 0 PROTI. Čestitke tudi njemu. Dobro delo želim.

Gremo na naslednjo točko Predlog Sklepa o dopolnitvi Sklepa o imenovanju direktorice javnega zavoda Živalski vrt Ljubljana. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: V Sklepu o imenovanju direktorice javnega zavoda Živalski vrt Ljubljana številka 100-75/19-7 dne 15. 4. 2019 se za II. točko doda III. točka, ki se glasi: »Imenovana se imenuje za direktorico z dnem 25. 5. 2019. Mandat Zdenke Barbare Ban Fischinger preneha z dnem 24. 5. 2019.«

Prosim za vaš glas. 36 ZA 0 PROTI. Čestitke. Tudi s to točko smo končali.

Gremo na 5. točko dnevnega reda. AD 5. PREDLOG SKLEPA O SPREMEMBAH SKLEPA O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO - IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA VRTCA KOLEZIJA Gradivo ste prejeli, prejeli ste tudi Poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Vesno Korent, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA VESNA KORENT Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj. S spremembo ustanovitvenega akta Vrtca Kolezija se ukine vzgojno-varstvena družina, ki bo do konca tega šolskega leta delovala v okviru enote Kolezija na lokaciji Čanžekova ulica 26. Program se bo z novim šolskim letom ukinil skladno z manjšim vpisom v vrtec Kolezija ter zaradi upokojitve nosilke tega programa s koncem tega šolskega leta. V program vzgojno varstvene družine je trenutno vključenih 6 otrok prvega starostnega obdobja, ki pa bodo z novim šolskim letom prerazporejeni v druge enote tega vrtca. Ukinitev programa bo vplivala tudi na spremembo kadrovske strukture vrtca in sicer zmanjšala se bo sistemizacija za 1,5 vzgojnega kadra, ob tem, da vrtec ne bo razpolagal s presežkom sistemiziranih delovnih mest oziroma ne bo prišlo do morebitnega odpuščanja delavcev. S tem aktom je na predlog vrtca se tudi ukini enota Mencingerjeva, ki deluje na Mencingerjevi ulici 19, kjer deluje le en oddelek vrtca in se bo ta enota pripojila k enoti Kolezija. Skladno z vsem prej navedenim je potrebno uskladiti določbe ustanovitvenega akta Vrtca Kolezija v določbah, ki opredeljuje enote organizirane v vrtcu in tudi način izvolitve predstavnikov delavcev v svet vrtca. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Prosim gospo Francko Trobec, da poda stališče odbora.

GOSPA FRANCKA TROBEC Odbor za predšolsko vzgojo in izobraževanje podpira Predlog Sklepa o spremembah Sklepa ustanovitve javno vzgojno izobraževalnega zavoda Vrtec Kolezija in ga predlaga mestnemu svetu v sprejem. Sklep je bil sprejet z 8 glasovi ZA od 8 navzočih.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala za besedo gospod župan. Spoštovane svetnice, spoštovani svetniki. Statutarno pravna komisija je obravnavala predložene točke dnevnega reda in je dolžna na podlagi 5. odstavka 28. člena Poslovnika posredovati Službi za organiziranje dela mestnega sveta morebitne pripombe pravne narave. Na podlagi drugega odstavka 22. člena in prvega odstavka 24. člena Poslovnika pa poročati mestnemu svetu in sicer Statutarno pravna komisija ocenjuje, da se za 5. sejo Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana predložena gradiva skladno z ustreznimi zakonskimi in statutarnimi poslovniškimi določili glede na 104. člen poslovnika mestnega sveta pa sporočam, da komisija k posameznim točkam dnevnega reda nima dodatnih stališč do pravnih vprašanj. Statutarno pravna komisija je zasedala v polni zasedbi in je vse sklepe sprejela soglasno.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Sej, se bosta s kolegico pol zmenila v pavzi.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sej, se kr zmenta, dejte no. Jaz predlagam, da se kdo pritoži na tole. Odpiram razpravo, ne o tem, kar je Statutarno pravna komisija ampak govorim o razpravo o Vrtcu Kolezija. Izvolte. Gospa Babnik, da.

GOSPA MARUŠA BABNIK Dobro. Pozdrav gospod župan vam, podžupanji in vsem podžupanom ter svetnicam in svetnikom. Vsako leto je nek procent otrok zavrnjenih za vpis v vrtec, katerih je ustanovitelj Mestna občina Ljubljana. Razumem nastalo situacijo, da se gospa, ki je v svoji hiši imela skupino otrok in se zaradi upokojitve ta skupina ukine in se priključi v ostale skupine v Vrtec Kolezija. To je seveda vsem razumljivo, vendar je ob takih spremembah je seveda potrebno pogledati dolgoročno in na nek način ne trditi, da je na tem teritoriju premajhno število otrok oziroma, da bo vpis manjši. Vsak otrok, ki prejme zavrnjen vpis v vrtec, kjer koli že za družino pomeni stres in nelagodje. Iz izkušenj, ki jih imam kot mama 4 otrok lahko povem, da mlade starše še pred rojstvom otroka v MOL pesti skrb kam z otrokom po poteku porodniškega dopusta oziroma po poteku dopusta za nego in varstvo otroka. Sama sem eno leto svoje 4 otroke vozila na 3 različne lokacije. To je najbrž zdej vsem vam jasno kaj to pomeni glede logističnih težav. Zagotovo se lahko pač išče in išče rešitve, da bo čim manj otrok v ljubljanski občini zavrnjenih. Skrb zbujajoče pa je tudi to, da seveda bo ob spremembi najbrž Zakon o financiranju zasebnih vrtcev ta skrb še večja in bo zaskrbljenih še več mladih družin ljubljanske občine. Hvala, ker ste me poslušali.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz bom repliciru. Najprej na zadnjo točko gradiva. Mestna občina Ljubljana je bila edina občina, ki je čakala s podražitvijo dokler nismo naredili vse izračune in smo vam dali materiale, ki jih imate pri sebi. In sem že takrat napovedal na novinarski konferenci, da le pričakujem, da vsaj pri otrocih ne boste zganjali populizem ne. Če gledamo koliko so se podražile, povišale plače ne, ki smo jih redno plačali. Tudi jaz sem podpiral dvig plač za sektor. Če gledamo koliko je ta sprememba dogovora sindikatov vlada prinesla dodatnih izdatkov mestni občini, to je nekaj čez 8 milijonov, dobili smo pa 3.800.000 eur, smo se v bistvu opredelili po 12. letih za povišanje za 14%. Če bi hotli pridet na nulo, bi šli na 19%. To imate materiale za naslednjo sejo. Zato pravim danes ne. Kar se pa tiče tega vprašanja skrb družin za vključitev otroka v vrtec, tega nima niti en otrok. Ljubljanski starš ne bo ostal izven vrtca. Poudarjam niti en otrok. Lahko odkimavate, se smejite, kar čte ne. Ampak boste videli podatek. Zdej pa tko: mi smo šli v to spremembo, da smo pred leti napisali, da velja stalno bivanje vsaj 15 mesecev prej kajti to je tisto, ki zadostuje, ki vsaka mama ve, kdaj bo rodila in se lahko prijavi. In danes mi imamo 400 otrok na čakalni vrsti. Pri čemer smo tudi v tem mestnem svetu sprejeli stališče, da ne more čakati vseh 23 vrtcev odpovedi. Tudi to smo imeli, da so v 23 vrtcev starši odpovedoval pa smo morali čakat ne, trajalo je 6 mesecev. Zdej lahko 3x odpovejo pol grejo na zadnje mesto. Edina smer, ki ji jasna, da ne moremo zagotavljat točno izbrano enoto. Zdej že govorijo tudi, da izbirajo vzgojiteljice. Ampak še enkrat, 92,3% vseh otrok rojenih v Ljubljani je v ljubljanskih vrtcih. Smo nad evropskim povprečjem. Še kdo prosim? Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 37.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o spremembah Sklepa o ustanovitvi javnega vzgojno – izobraževalnega zavoda Vrtca Kolezija.

Prosim za vaš glas. 29 ZA 0 PROTI. Hvala lepa.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Izvolte gospa Kociper proceduralno.

GOSPA MAŠA KOCIPER Hvala lepa. Spoštovani župan. Zadnjič sem res prijazno in dobromerno opozorila na kršitev Poslovnika, ki je definitivno kršitev. Kolega predsednik Statutarno pravne komisije, ne vem kaj mi hočete dokazat. Vsako leto je bila praksa, vsak mandat taka, da je Statutarno pravna komisija poročala pri vsaki točki. Vi ste o celotnem dnevnem redu o stališču Statutarno pravne komisije poročali pri točki 3. Vi ne morete v okviru ene točke dnevnega reda podajat mnenje Statutarno pravne komisije na druge točke dnevnega reda, ki še niso odprte. Poslovnik je glede tega povsem jasen in ste prebrali, katera določila to določajo. Pri vsaki točki najprej poroča predsednik delovnega telesa, nato pa svoje mnenje o gradivu in njegovi skladnosti z Zakonom in Ustavo in tako naprej poda Statutarno pravna komisija. Jaz ne vem, a je tok težko spoštovat Poslovnik. Gre za malenkost, ki pa je lahko načelna. Vaša lista ima izjemno močno večino in Poslovnik

zvok, ki napove konec časa za proceduralno

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sem prekinu, ker je čas poteku. Zdej bom pa jaz tko reku ne. Dejta se vidva res dokazovat.

GOSPA MAŠA KOCIPER Župan, midva nimava osebnega spora. Gre za red.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Kociper, bodte tiho, če vaš glas je poteku, čas je poteku in jaz nisem slišu proceduralnega predloga. Vi ste razložila gospodu Sedmaku, nič več. Kaj dela narobe ampak proceduralnega predloga ni bilo.

GOSPA MAŠA KOCIPER Proceduralni predlog je bil jasen. Naj se spoštuje Poslovnik in poroča pri vsaki točki.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ni ga bilo. Pejte se poslušat kaj ste rekla, pa boste vidla.

GOSPA MAŠA KOCIPER Seveda je bil.

Gremo na točko 6. AD 6. PREDLOG AKCIJSKEGA NAČRTA »LJUBLJANA – OBČINA PO MERI INVALIDOV« ZA OBDOBJE OD 2019 do 2020 Gradivo ste prejeli. Prejeti ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Tilko Klančar za uvodno obrazložitev.

GOSPA TILKA KLANČAR Hvala lepa gospod župan. Spoštovani svetniki, spoštovane svetnice. Na prejšnji seji mestnega sveta je bilo obravnavano Poročilo o izvajanju akcijskega načrta za zagotavljanje čim boljše dostopnosti v mestu za pretekli dve leti. Tokrat vam za tekoče in za naslednje leto predstavljamo in predlagamo v potrditev ukrepe, ki bodo zmanjšali fizične in senzorne ovire v okolju ter ponujali storitve, ki bodo čim bolj prilagojene in dostopne tudi za ljudi z različnimi ovirami. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Škrinjar stališče odbora prosim. Prosim v mikrofon zaradi zapisa, ne drugač.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Odbor za zdravje in socialno varstvo podpira sprejem Akcijskega načrta »Ljubljana, občina po meri invalidov« za obdobje 2019 do 2020.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak je svoje stališče povedal. Razprava prosim. Gospod Jakopovič izvolte.

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Hvala lepa za besedo. Točka Predloga Akcijskega načrta je bila umaknjena iz dnevnega reda 4. seje zaradi amandmaja, ki smo ga sprejeli na Odboru za zdravstvo in socialno varnost na predlog Levice in sicer gre za umestitev gradiv v tehniki lahkega branja v informacijsko točko MOL za starejše od 65 let in osebe z oviranostmi na Mačkovi. Očitno smo bili za koraka al dva prehitri in to pač razumemo, ker lahko branje tako na občinski kot državni ravni očitno še ni povsem sprejeto kot orodje za, ki omogoča širše dostopanje do informacij določenim skupinam prebivalcev. Na odboru smo tako med ostalim lahko slišal kako s tem predlogom poneumljamo ljudi in podpiramo lenobo. Tukaj bi izpostavu na tem mestu letošnjo nagrado ExesCity, tudi MOL je bila do zdaj prejemnik te nagrade. Letošnjo nagrado je prejela zlato nagrado je prejelo Nizozemsko mesto Breda in eden od razlogov je bil tudi, da je mestni svet začel pripravljati dokumente v lahkem branju. Seveda, itak pohvalno je zdej na tem mestu je pač to, kjer smo zdej, da o tem smo začeli govorit in je to pač trenutno realnost in seveda korak v pravo smer. Prav tako nas veseli napoved, da bo MOL z lahkim branjem opremil novo brošuro iz serije Ljubljana – zdravo mesto in bo to po izdaji na voljo tako informacijski točki kot spletni strani MOL in seveda to podpiramo. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Babnik.

GOSPA MARUŠA BABNIK Hvala za besedo. Veseli me, da je akcijski, da se Akcijski načrt občina po meri invalidov dopolnjuje in prisluhne ljudem s posebnimi potrebami, bi pa ob tem povprašala oziroma spomnila, da je potrebno morda poskrbeti tudi za mobilne specialne pedagoge, ki poskrbijo za otroke s posebnimi potrebami v ljubljanskih šolah in vrtcih. Ni zanemarljivo dejstvo, da se v zadnjih 20. letih v šole in vrtce vključilo veliko otrok s posebnimi potrebami, ki so pač deležni pomoči mobilne specialne pedagoginje. Zato podajam na nek način pobudo, da se za ljudi oziroma te mobilne specialne pedagoge uredi parkiranje pred osnovnimi šolami in vrtci, kjer je zelo, zelo otežkočeno in seveda zaradi tega delo tudi ne poteka bomo rekli tako zelo efektivno. Mogoče bi bilo potrebno razmisliti za kakšno ustanovitev in uporabe kake kartice, ki bi omogočila parkiranje mobilnih specialnih pedagogov pred šolami in vrtci, morda tudi na mestu za invalide. Tega je v središču mesta saj veste parkiranja pred vrtci in šolami zelo otežkočeno.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zdej da najprej rečemo tisti prostori za invalide, kartice, ki dovolijo tam parkiranje odreja država in, če mene kdo vpraša bi jaz dal pobudo ne. To morte kam drugje postaviti, da se te kartice preverijo njihovo veljavnost. Ker, ko včasih gledam kdo prihaja ven ne, se sprašujem ne kdo vse ima kartico. Kar se pa tiče osnovnih šol in vrtcev, večina, poudarjam večina osnovnih šol in vrtcev ima svoja parkirišča in se morajo zmenit kar z ravnateljem. Zdej, če govorimo pa tle vrtec pod gradom na Poljanskem nasipu ne, tam pa, če kdo zna povedat kako ne, kar naj izvoli. Jaz se nisem v stanju, tam celo puščamo ne, da puščajo avtomobile na cesti ne tisto jutranjo uro ne, pol ure ko prinesejo otroka v vrtec 10 minut pa jih noben ne preganja, pač stoji ves promet. Drugač pa večina šol ima svoje parkirišče. Zagotavljam, lahko greva kar po šolah, pa povejte katera. Še kdo prosim? Hvala lepa. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 36.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Akcijskega načrta »Ljubljana – občina po meri invalidov« za obdobje od 2019 - 2020.

Prosim za vaš glas. 35 ZA 0 PROTI. Hvala.

Gremo na točko 7. AD 7. POROČILO O URESNIČEVANJU AKCIJSKEGA NAČRTA »ENAKOST SPOLOV V MESTNI OBČINI LJUBLJANA« ZA OBDOBJE OD 2016 DO 2018 Gradivo ste prejeli. Prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Klančar za uvodno obrazložitev. Same tvoje točke Tilka. Kr tle počak.

GOSPA TILKA KLANČAR Hvala še enkrat gospod župan. Spoštovani svetniki, spoštovane svetnice. Mestna občina Ljubljana je ena redkih slovenskih občin, ki je sprejela akcijski načrt na področju enakosti spolov in sicer je bil prvi pripravljen za obdobje od 2016 do 2018. V tem času so bili na podlagi že utečenih dobrih praks, na primer kvalitetno otroško varstvo, storitve pomoči na domu in tako naprej narejeni nadaljnji koraki k vzpostavitvi družbe enakosti spolov. V poročilu so tako zbrani izvedeni ukrepi in aktivnosti, še posebej so pomembne številne ozaveščevalne aktivnosti. Izdali smo knjižico za enakost spolov v Ljubljani, tako doma kot v tujini pa smo predstavljali naše številne dobre prakse. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Škrinjar, stališče odbora prosim.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Odbor za zdravje in socialno varstvo podpira sprejem Poročila o uresničevanju Akcijskega načrta enakost spolov v Mestni občini Ljubljana za obdobje 2016 do 2018.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava prosim. Ni razprave. Ugotavljam. Gospa Škrinjar, izvolijo. Prebliz, da sem čez gledu ne, roke nisem vidu.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Torej poročilo korektno ugotavlja določena dejstva. Jaz opažam tudi pozitivno diskriminacijo v tem poročilu. Hkrati pa opozarjam tudi na to, da je velik poudarek dan tudi na področje spolov in različnih spolov in ne vemo zdej prvi, drugi oziroma ženski, moški, tretji spol. Hkrati pa ob tem opažam, da Ljubljana ima parado ponosa, ni edina v Evropi. Zelo različne so te parade, včasih gledamo z začudenjem, v resnici pa se mi zdi, da bi bilo bolj potrebno kot tako parado gostiti parado revnih otrok. Pretekli teden je Denis Avdić imel nabiralno akcijo na Žaku za to, da bo šlo 1000 otrok na počitnice. Jaz mislim, da je to veliko večji problem kot tisto kar se izkazuje s parado ponosa. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ A smem sam vprašat? A ste rekla revnih otrok?

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zdej gospa Škrinjar, v repliki ne sam, da povem svoje stališče. Za večino ljubljanskih otrok, ki si ne morejo privoščiti počitnice urejamo z Zvezo prijateljev mladine. In se lahko pozanimate pri gospe Ogulin, Zveza prijateljev mladine Moste za koliko teh otrok je urejeno. Vi pa lahko pri paradi ponosa mirno poveste svoje stališče in ne rabite nič vezat z drugimi ne. Pač, vi to ne sprejemate. Jaz pa pravim, da smo pa mi občina, kjer živimo skupaj in spoštujemo različnosti in jaz sem pokrovitelj parade ponosa že 13 let. Ta parada ponosa je za vzor Evropi in, če da vas še mal dražim še naprej smo edina mestna hiša v Evropi, kjer smo dali prostore za restavracijo in knjižnico LGBT asociaciji. Tri leta tam zraven, če greste dol zavijte na kavo al pa na kakšno enolončnico, pa boste videli, da vas bodo lepo sprejeli. Tako, da vaše stališče je sprejemljivo, ste pač proti, imate vso pravico, pa ne veste … /// … nerazumljivo … /// spet govorili za otroke gre. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 32.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana se seznani s Poročilom o uresničevanju Akcijskega načrta »Enakost spolov v Mestni občini Ljubljana« za obdobje od 2016 - 2018.

Prosim za vaš glas. 29 ZA 1 PROTI. Sprejeto.

Gremo na točko 8. AD 8. PREDLOG AKCIJSKEGA NAČRTA »ENAKOST SPOLOV V MESTNI OBČINI LJUBLJANA« ZA OBDOBJE OD 2019 DO 2022 Gradivo ste prejeli. Prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Klančar, da poda stališče odbora. Ah, stališče predloga. Hvala lepa, se opravičujem Tilka, berem že v naprej.

GOSPA TILKA KLANČAR Ja, hvala lepa še enkrat. Torej tudi za obdobje od 2019 do 2022 smo pripravili niz ukrepov na osmih ključnih področjih, uresničevanje katerih bo prispevalo k zagotavljanju in razvoju enakosti spolov v Mestni občini Ljubljana. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Prosim za gospo Škrinjar, da poda stališče odbora.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Odbor za zdravje in socialno varstvo podpira sprejem Predloga Akcijskega načrta »Enakost spolov v Mestni občini Ljubljana« za obdobje 2019 do 2022.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava prosim. Gospa Škrinjar.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa za besedo. Akcijski načrt je..

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Škrinjar, v mikrofon ja dejte, ne sliši se vas, v mikrofon dajte.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Aha, ja se opravičujem, se opravičujem. Akcijski načrt je dober v večini točk. Ena točka me pa izrazito moti in sicer je to predlog novoreka, kjer bi izražali spoštljivost tudi v pravopisu oziroma bolj slovnici glede izražanja torej spoštljivost do spolov. Odslej naprej boste lahko brali namesto generični spol, učenci se bodo udeležili športnega dne boste brali: učenke/ci se bodo udeležili športnega dne recimo, to je predlog. To je možen predlog, jaz pa mislim, da bo seveda tak način zapisa res izmaličil slovenščino. Treba, po mojem bi bilo treba upoštevat navodilo oziroma smernice Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki pravi, da je potrebno kadarkoli je možno povedati učenki oziroma učenci ali učenke in učenci primeroma. S tem sicer podaljšamo tekst, vendar ga naredimo razumljivega in seveda pravilno primerno spoštljivega do obeh spolov. Predlog, ki pa je v tem Akcijskem načrtu pa je pomojem tisto, za kar bi danes, če bi še živel pokojni dr. France Bučar reku guncanje afen. To je nesprejemljiv, to je neprebavljiv tekst, ki kvari dejansko kvari razumevanje slovenskega jezika. Sej, imamo kar nekaj, kar nekaj takih področij v slovenščini, ki se dnevno pač prilagajajo nekim aspiracijam in pa ambicijam posameznikov in imamo čudne zadeve, če smo včasih brali Gal v galeriji, se danes tale Gal bere Gav. Gav je preskočil morski vav in odletel skozi čez cov na kravji bav in tako dalje in igral fuzbav in še kej druzga in dau gou skratka. Hočem rečt, da če se komu ljubi lahko pači slovenski jezik do nezavesti. In to, kar imamo pred sabo dejansko pačenje slovenskega jezika. Zato sem jaz pri tem predlogu Akcijskega načrta sicer z vso dobronamernostjo in kvaliteta drugih točk sem glasovala proti in bom zdej tudi glasovala proti temu predlogu. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Zagožen.

GOSPA ANA ZAGOŽEN Najlepša hvala. Spoštovani župan, pozdravljeni vsi. Rada bi opozorila na prvo nepravilnost in to že pri prvi točki. Integracija načela enakosti spolov. Mi nismo enaki ampak smo enakopravni in za to se tudi mi zavzemamo. Druga nepravilnost se pojavi pri osmi točki citiram: »se istospolni še vedno soočajo z določenimi oblikami diskriminacije predvsem na področju urejenosti istospolnih partnerskih skupnosti ter glede potrditve spola transspolnih oseb«. Se pravi potrditve spola transspolnih oseb. Kokr jaz vem sta spola še vedno le dva, se pravi moški in ženski. Pri vseh sedmih predlogih oziroma točkah ostalih pripomb nimam, bi pa izpostavila samo še problematiko osme točke a ne. Jaz zdej ne vem, a mi vsi med nami vemo kaj pomeni LGBT kratica? Mislim, velik ljudi, k sem se z mladimi pogovarjala sploh ne vejo in še za njo niso slišal, moja generacija a ne. L pomeni lezbijka, se pravi, da ženska seksa z žensko, G pomeni gej, seks moški z moškim, B pomeni biseksualec, z obema spoloma, T pomeni pa transseksualec, oseba se pravi spremeni spol tako, da si odreže spolni organ, je hormonske tablete in potem spremeni spol v glavnem. Mi ne želimo, da bi bili ti ljudje diskriminirani. Težava nastane takrat, ko LGBT ideologija preraste v ideologijo. S tem se preveč poveličuje gejevstvo, biseksualce, transvestite in transspolne osebe. Z uvedbo LGBT sistema v vrtcih to povsem indoktrinira našo družbo že v vrtcu in s tem se začne ideologija spola že pri najmlajših. Pač za mene to pomeni prisilno uvajanje teorije spola v institucije, kamor hodijo najmlajši, ki so najbolj ranljivi del družbe. Se pravi, da fantek, ki je star ne vem 6, 7 let, ki je spolno totalno nedozorel posluša predavanje ali pa delavnico o tem kako spremeniti spol.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kje to posluša?

GOSPA ANA ZAGOŽEN Ja, če je, če se podeljuje..

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Čakte, kje to posluša?

GOSPA ANA ZAGOŽEN ..LGBT prijazne certifikate a ne, se o tem tudi verjetno govori. Sam še to. Kako naj to pozitivno vpliva na normalen duševni razvoj osebe oziroma otroka? Mene to skrbi. Za mene so to nenaravne spolne prakse. Pa še to. Če so LGBT osebe ljudje tako kot mi zakaj torej potrebujejo posebna pravila, poseben status in posebne storitve. Torej niso več enakopravni ampak imajo več pravic in prednosti. Torej, če zaključim pri osmi, pri tej točki se z večino predlogov tistih ta pravih sedem strinjam, z osmo točko pa večinoma ne, zato bom pri tej točki glasovala proti. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Zago.. aha, gospa Škrinjar, izvolte. Sej bom tut jaz repliciral tako, da bova skup.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR hvala. Kolegica, jaz mislim, da si pozabila povedat to a ne, da obstaja tudi možnost, da danes rečemo, da današnjo sejo vodi župan Zorana Janković in jaz mislim, da tut to njemu ne bi bilo všeč.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ma nima nobenih težav, kakor čte ne. Ampak zdej malo res, malo za hec gospa Zagožen. Jaz sem ful hvaležen za nazorno predstavitev kaj pomeni kakšen spol pa kakšna kratica oziroma kakšna črka v kratici ne, zelo nazorno predstavljeno kdo s kom seksa. Drugič, ne sej jaz nimam, drugič mam pa en predlog za vas ne. Tamle mate kar nekaj ki delajo v šolstvu, mate ravnateljico, pa naj mam pojasni, da so otroci nedotakljivi. Ko govorimo mi o prijazno ne, to je vaša stalna mantra govorim o zaposlenih v vrtcih, ne o otrocih. In tretjič, moj predlog z veseljem vas vzamem na parado ponosa pod roko. Tko, da bova pokazala, da sva lahko tudi drugačna v tej skupini. Evo, dobrodošla ne, pol bom pa verjel, da resno o tem mislite, kar govorite. Ker to je vse, povejte, da ste proti gejem pa lezbijkam, pa je stvar zaključena. Sej nau prvič. Ah, dejte no. Gospa Vrečko, izvolte. Tko, da Ana čakam vas, da greva skup na čelo.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Najlepša hvala za besedo. Mislim, da je prav tale razprava ključen dokaz tega, zakaj potrebujemo takšen dokument in zakaj je treba sovražni govor in predsodke odstraniti iz vse javne razprave. Jaz se bom sicer osredotočila na segment žensk. Namreč kot je ta dokument pravilno tut ugotavlja, EU statistike kažejo, da so ženske večinoma slabše zaposljive in težje napredujejo, prav tako imajo težave v starosti in zato vsekakor pohvaljamo prizadevanje MOL za socialno vključenost žensk na in za delo na tem področju. Kar se tiče skrbi ranljivih skupin, ki so pod šesto točko omenjeni bi želeli posebej poudariti tukaj, da gre, da so najbolj izključene ravno starejše ženske, socialna izključenost namreč s starostjo narašča in zato bi želeli, da MOL upošteva to tudi pri drugih programih in razpisih, ki jih ima, pri nekaterih malo manj. Prav tako pa bi pozvali, da si želimo več spomina na ženske in to spomina, ki bi zaznamoval javni prostor. Namreč spomin na pionirke in aktivistke z različnih področij in obdobij je nujno ohraniti na področju javnega prostora. Tako pri poimenovanju ulic, cest in trgov, kot tudi pri postavljanju spomenikov. In tukaj moramo upoštevati podrezprezentiranost žensk, ki so s svojim delovanjem pomembno prispevali k napredku in tudi razvoju glavnega mesta. V Ljubljani, kot smo lahko videli pri prejšnji točki so po ženskah poimenovane ulice in trgi le v treh odstotkih, pa še te so zadnje čase na obrobju mesta seveda razumljivo zaradi urbanizma, vendarle se da kaj pa tudi drugače poimenovat. Hvala.. na srečo je res hvale vredno dejanje, da se je in poimenovanje Josipine Turnograjske v centru sedaj napisano s celim imenom, ne več sam Josip, kje pa so še težave pa lahko tut si same ogledamo, ko nevladne organizacije vodijo po mestu feministične ture. Ob stoletnici univerze bi recimo predlagali, da si poimenovanje zasluži prva doktorantka. Ne zato, ker je le to ni prva ženska doktorantka ampak prva oseba, ki je doktorirala na univerzi v Ljubljani leta 1920. To je bila kemičarka raziskovalka in izumiteljica Ana Mayer Kansky. V MOL deluje tudi Komisija za postavitev javnih spomenikov in za večjo vlogo in položaj žensk predlagamo bolj uravnoteženo postavitev spominskih obeležij po znanih ženskah, ki so živele ali delovale v Ljubljani, na primer Ljuba Prener, ki bo gotovo kolege nasproti bojo podprli ta predlog, Nado Sedlar, ki je bila pionirka slovenskega muzejskega konzervatorskega in restavratorstva in tako naprej, še mnogo jih je takih, ki bi si to zaslužili. Morda je tu velja uskladiti strategijo MOL in da bi bilo to poimenovanje ali pa postavitev spomenikov prioritetno obravnavano pred morda drugimi..

KONEC POSNETKA ŠT. 20190617_153339

GOSPA DR. ASTA VREČKO ..drugimi predlogi. Pri reproduciranju stereotipov se pravi spolnih stereotipov, recimo smo na prejšnji seji podali pobudo glede spornega oglaševanja na Nazorjevi ulici in morda bi lahko MOL tukaj zavzela nek pozitiven korak kolikor bi pač lahko znotraj veljavne zakonodaje, da se bi zavzemala za etično oglaševanje. Prav tako se okoli Ginekološke klinike še vedno občasno zbirajo nasprotniki splava, ki so zelo moteči za ženske in negativno vplivajo tudi za zaposlene v kliniki. Kot je v poročilo pravilno ugotovljeno in tudi predlog tendira k tovrstnim rešitvam, da se zaščiti pravice žensk bi morda vseeno še enkrat predlagali, da se razmisli o vzpostavitvi varnega pasu okoli klinike, ki bi osebam v porodnišnici omogočal bivanje in delo brez nepotrebnega stresa in motenj. Seveda pa si želi tudi hkrati čim boljšo implementacijo že predlaganih predlogov v poročilu, v pozivu. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Škrinjar, replika.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa. Rada bi samo replicirala kolegici. Jaz mislim, da nihče na tejle strani kjer sedimo mi ni proti gejem in lezbijkam oziroma kakršnem koli načinu življenja, ki si ga ljudje zberejo, to je pač njihova prostovoljna odločitev in imajo vso pravico do tega. Tako, da bi prosila, da te besede vzamete nazaj. Mi smo samo bili seveda, smo izrazili kako nasprotovanje nekaterim demonstriranju nekih načinov ne. Mi vsi živimo na svoj način, pa tega ne demonstriramo javno, ne zahtevamo posebnih pravic, pač pa živimo v skladu v sožitju, želimo živet v sožitju z vsemi skupaj. Povedala bi še to ne, da sem ponosna, da smo v prejšnji sestavi komisije za ulice, ki sem jo vodila ob čudovitem strokovnem sodelavcu, ki je danes žal pokojni, gospodom Skobernetom smo uspeli imenovati, uspeli pripraviti predlog za imenovanje dveh trgov po dveh ženskah, dr. Angele Piskernik oziroma parka dr. Angele Piskernik in pa trg Marije Terezije. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Tut jaz bom. A je replika, al razprava? Prosim? Je že mim, tak da je razprava. Ne, ne tle je replika gospe Vrečko.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, po razpravah, sej sem napisu že, vidu roko. Sam dve ne glede spomenikov pa ulic ne. Če je kdo benevoleten do tega je kolega Čerin, ki ima nadzor nad tem 13 let in ko nekdo nekaj razlaga ne, bi jaz vprašal kok ste pa dal predlogov? Pol je treba, menda je Gorenjc reku ne, dej Bog da bi kaj zadel na srečki, pa mu je reku kupi prvo srečko. Vsaj napište predlog in jaz pravim glede tega ne, jaz bom zelo vesel, če bo nekdo predlagu nek spomenik kjerkoli. Tako, da zdej povem javno. Žensk, da ne bo kej pomote. Kar se pa tiče ne tega glede porodnišnice in za moj okus tut neprimernega vedenja, čeprav vsak ima pravico da tam stoji pa dela kar če, očitno ima preveč časa smo razmišljali tudi s porodnišnico, da bi ta prostor zaprli, ogradili ampak smo pol prišli do stališča, da je treba prepustiti, da tut take pobude čas odnese. In kot dobr veste ne tista stranka, ki je to zelo zagovarjala ne je praktično stranka neprepoznavna in je ni nikjer več. Tko, da pravim ne, mal se dans pri tem vprašanju ne žensk pa pravic žensk, mal se sprenevedamo ne. Pa ne, ne mislim ves ne ampak kako smo tolerantni pol pa tulimo ne, ob raznih ali pred porodnišnico ali pa pred sodišči. Pa ne bom razlagu kaj se je zgodil al je to tut od tega imelo kaj vzrok ne. Ampak kadar nekateri tako ravnajo kadar jim kaj ne paše potem pa si prisvojijo ulico. Gospa Vuk, ste vi naslednja javljena? Izvolte.

GOSPA MARTINA VUK Ja, hvala lepa župan. Spoštovane svetnice in svetniki. Jaz, mene veseli pravzaprav, da iz teh razprav izhaja, da se vsi očitno borimo proti diskriminaciji in da smo vsi za enakost ampak ta enakot se najbolj doseže s tem, da se sprejemajo določeni ukrepi, ki izenačujejo, drugače do te enakosti nikoli ne bomo prišli. Zato bi jaz pohvalila ta predlog Akcijskega načrta, tudi dosedanje ukrepe, ki so bili izvedeni na temu področju, ker grejo s temi koraki naprej in prihajamo in Ljubljana tuki je lahko pozitiven zgled za druga mesta v Sloveniji, kaj šele širše v Evropi in svetu. Vendarle pa, ko govorimo torej kako delovati, kakšne ukrepe sprejemati, da bi šli proti tej enakosti je vidnost tista, ki je najbolj pomembna. Vidnost delovanja, vidnost različnih aktivnosti in vidnost različnih predstavnic in predstavnikov različnih družbenih skupin zato, da na ta način se zmanjšujejo predsodki, se veča sprejetost, se veča pojavnost. Z večjo pojavnostjo in če je to sistematično urejeno še z ukrepi so potem učinki bistveno večji. In moram pač se vendarle tut na nekatere zadeve odzvat – enakost spolov je splošno sprejet tudi v predpisih RS. Termin, ki se uporablja za to je edino pravilno, da se uporablja tudi v imenu in vseh drugih točkah tega Akcijskega načrta, ker enakost spolov vsebuje trojnost, vsebuje enake pravice, vsebuje enake možnosti in vsebuje enako vrednost. In, če želimo govoriti o enakosti moramo zasledovati vse tri cilje. Ker na papirju smo lahko mi imamo enake pravice, v praksi pa to lahko šepa in takrat govorimo o človekovih pravicah, ko v praksi ne šepa. Ker takrat govorimo o diskriminaciji. Diskriminacija je izvajanje v praksi, zato moramo govoriti o enakosti spolov. Tretje: razvoj jezika. Skozi zgodovino se je pokazalo, da se jezik razvija. Če ostane na nekaterih segmentih jezik nespremenjen, ne odgovarja na tekoče družbene potrebe in jezik na področju enakosti spolov se mora razvijati. Je nekoliko zastarel. Zato je tudi obojespolno poimenovanje tudi na način svetnice in svetniki, kolegice in kolegi in podobno že bistven napredek glede na to, kako se je zagovarjalo prevladovanje enega spola, ko gre za skupinsko poimenovanje. Treba je jezik razvijat in ko ga govorimo, ko smo slišani, takrat nam pride tudi v zavest zakaj je to pomembno, tudi drugačna reakcija, odnos, vidnost kot sem prej dejala. Četrta zadeva: priporočam v branje knjigo prof. dr. Kuharja, ki je govoril o izvoru teorije spola, kdo je izumil ta izraz, kako je to nastalo, kdo ga je lansiral v družbo, v skupnost in kdo ga ves čas uporablja. Teorija spola ne obstaja. Petič: mogoče bom dala kakšno svetniško pobudo do naslednjič, da bi organizirali usposabljanje za svetnice in svetnike. Meni se zdi relevanten ta, v bistvu ta skrb, da mogoče vsi ne vemo kaj pomeni kratica LGBT, da ne vemo vsi kaj pomeni certifikat LGBT prijazna inštitucija. Mogoče bi bilo fino neko predstavitev organizirat, neko delavnico zato, da bi se s tem soočili, da bi to izvedeli in da bi vedeli kaj dejansko, na kakšen način je otrokom to predstavljeno zato, da se znebimo teh lastnih predsodkov iz katerih mogoče izhajamo ali pa samo pač, da nimamo priložnosti to v živo spoznat in je to škoda, da ne bi tega spoznali. In šestič: jaz vse vabim, čeprav nisem organizatorka, zagotovo se bom pa udeležila, da se skupaj udeležimo to soboto parade ponosa po Ljubljani zato, ker s tem izražamo, da se borimo proti diskriminaciji, da se zavzemamo za enakost, da so vsi ljudje v družbi lahko sprejeti, če se zato borimo in na ta način lahko zagotavljamo tudi popolno odsotnost nasilja, pa naj bo verbalnega ali pa fizičnega, kar v Ljubljani že dolgo, dolgo časa pač ni več težava kot je bila na začetku in zato je pomembno, da se tudi take manifestacije izvajajo. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Škrinjar, izvolte replika.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Ja, rada bi pojasnila kolegici to da, če sem bila narobe razumljena. Absolutno podpiram upoštevanje obeh spolov, svetniki in svetnice, po mojem bi bilo še lepše svetnice in svetniki in to so tudi smernice družin, ministrstva za družino, socialne zadeve in enake možnosti tako, da tukaj s tem nimamo nobenega problema. Tudi to, da se mora jezik razvijati seveda normalno vidimo nove besede. Če gledate danes recimo slovar angleškega jezika ali pa, če ga gledate izpred 30., 40. let vidite izjemen napredek v jeziku. V slovenščini je ta napredek manjši a ne, ampak vendarle se najde tudi, tudi se najdejo nove besede in smo lahko teh veseli recimo. Preberete lahko, da je nek izdelek neupirljiv, kar pomeni, da se mu ne morete upreti. Prvič sem srečala tako besedo in mi je všeč, sigurno mi je všeč. In marsikaj takega se bo še zgodilo, vendar pa to, kar je predlagano v tej točki je pa dejansko ne berljivo, tekst se ne razume več, zgubi se in spol, zgubi se in smisel in ta in oni spol se zgubi ne. Tako, to je bila moja poanta. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Še jaz bom repliciral v dveh točkah. Sprejemam to pobudo in prosim za prijavo pred naslednjo sejo, ki bo 8. julija ob 14.30 bomo naredili predavanje LGBT, šolska ura, 45 minut, sam prosim, da se kar prijavite kdor želi, da bomo vedeli kaka zasedba bo. In drugič, gospa Zagožen gre z mano na parado ponosa tako, da ne morte vi it z mano ne, tko da sva že zmenjena. Gospa Honzak ja, sej sem vse zapisu sam, a bi prehitr?

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala za besedo. V Levici se nam zdi prepoznavanje in sprejemanje LGBT oseb v družbi in osveščanje širše javnosti o tem. To ni ideologija, to je prepoznavanje stanja v družbi in dokazovanje tega, da je naša družba solidarna, tolerantna in vključujoča. Zdej, takšna razprava, kot jo poslušamo danes tukaj je del širše gonje proti LGBT osebam, ki smo ji priča v današnjem času s strani predvsem skrajno desničarskih strank in njihovih medijev. Lahko spomnemo samo na nedavne plakate, ki so se pojavljali na srečo ne po Ljubljani ob evropskih volitvah. In takšen diskurs ni sprejemljiv, je pa kolegica Zagožen mogoče govori z ožjo skupino ljudi, pa pomoje sva v približno istem starostnem rangu, v mojem starostnem rangu ljudje vejo kaj pomeni kratica LGBT, vejo tudi, da obstajajo še druge črke, ki bi se lahko dodale. Kar pa dokazuje vse to je pa to, da so ukrepi kot so zapisani v akcijskem načrtu, ki je pred nami v bistvu nujno potrebni v današnji družbi, ker očitno ozaveščenost in očitno informiranje o tem, osebah, ki obstajajo med nami še očitno ni dovoljšnja v današnjem času in jih je treba še razširiti take ukrepe, da se bodo razbili predsodki in strah, ki jih vidimo tudi danes tukaj. Eden od takih ukrepov je pa tudi vključujoča raba jezika. Zdej se bom navezala na to, ker je to moje tut moje strokovno področje. Jezik se razvija in jezik ni samo pač tak kot je danes al pa tak kot je bil 50 let nazaj in je ena od rešitev, ki v bistvu to predlagana pisanje s podčrtajem je ena od rešitev, ki obstajajo. Tut jezikoslovci iz Inštituta Frana Ramovša na ZRC SAZU so napisal eno zadevo, ki pomoje najboljš pojasni razlike med zapisom s poštevnico, oklepaji in podčrtaji je bistvena pomenska razlika. Poševnica in oklepaji predvidevajo le dve spolni identiteti ali moško ali žensko, s podčrtajem pa pisci zajamejo cel spekter različnih spolnih identitet. Zato sicer jezikoslovci pravijo, da je ta možnost zapisa sicer novost, ampak da ni razloga, da bi jo že v naprej označili za nesprejemljivo. Hvala za besedo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ta mestni svet, to je replika ne, je poln znanja tko, da sem jaz kar vesel poduka. Bi pa vsem reku eno drugo točko, mogoče nam bo vsem lažje, če bomo začel dejansko živet, to je moje osnovno načelo živeti skupaj in spoštovat vse različnosti. In mislim, da nam to da odgovore na vse, ker jaz si pa ne bi želel, da bi bili vsi isti ne, ampak živeti skupaj in spoštovat različnosti kaže pot kako bo lahko svet sploh preživel. In ubogi tisti, ki so na visokih političnih pozicijah, ki si svoje politične točke nabirajo s spodbujanjem sovraštva, pa kogarkoli. Ne bom zdej omenju tiste twitte ne, koga je treba ustrelit na 100 metrov, od kje ne pa kaj ampak tudi tistih ni več, tudi tam, ki so bili pri vas so šli stran, ker enostavno so bili prehudi za neko normalno komunikacijo. Smo si pač različni, imamo različne politične opcije, kaj drugega tudi, ampak, če ne bomo to sprejel in to kazal do vseh ne potem ne vem kam bomo prišli. Gospod Ciglar. Predzadnji javljen.

GOSPOD GREGA CIGLAR Hvala za besedo. V bistvu se nisem želel javit, pol sem se pa odločil, da se bom javil pri tem, ko sem videl, da se nekateri kolegi iz SDS-a smejijo določenim replikam. Najprej naj rečem, da se mi zdi hinavsko bom kr tko reku, da dons gospa Škrinjar govorite o tem, da vi to spoštujete, da nimate nič proti ne medtem, ko vaša medijska hiša al pa, če rečem Urbanova medijska hiša, ki vas promovira ves čas napada pripadnike te populacije LGBT, o kateri se danes pogovarjamo. Pa ne samo to ne, ves čas tut pravzaprav napadajo neke že pridobljene pravice žensk ne in zato se mi zdi pozitivno in absolutno cela stranka oziroma naš svetniški klub podpira ta akcijski načrt ravno zaradi takšnih zadev ne. Ker mi se v 21. stoletju dons pogovarjamo o pravicah žensk, ki smo jih pravzaprav, ki so jih ženske pridobile oziroma so si jih priborile na našem prostoru so jih dobile šele s socializmom ne, so si jih v času socializma priborile, pa bi jih danes nekateri radi ukinjal ne. Zato je absolutno prav, da imamo tak načrt in ga bom tut podpru. Reku bi še to ne, govoril smo prej o poimenovanjih ulic, naselij in o spomenikih. Jaz sem v tem mandatu predsednik te komisije. Moram reči, da smo se že na prvi seji strinjali večinsko, da bomo poskušali v tem mandatu čim več zastopanost žensk pravzaprav promovirat in tut potem temu sledit pri poimenovanju ulic in tako naprej. Tko, da jaz si pa želim predlogov no, zato ker veste, da smo imeli zdej že tri seje, pa je predlogov prišlo malo ne tako, kot je že župan prej ugotovu. Zdej, če bi se pa še samo zadnje stvari dotaknil, ker ostalega se res ne bom, ker se mi zdi nesmiselno pravzaprav o tem razpravljat ampak, bi pa reku, da se mi zdi pa sploh smešno oziroma ne razumem, da ste ravno vi kolegica Škrinjar izpostavili revščino in revne otroke ne, mislim pač vaša vlada je v štirih letih naredila tako ekonomsko škodo, da je še danes ne mormo, še dons jo saniramo praktično ne in še dons se ukvarjamo z nekaterimi stvarmi. A smem. Glejte, sej vam verjamem, da vam je smešno ampak mislim, da ste po 4. letih vaših ukrepov, rezanju sociale, nižanju plač in tako naprej, kar ste počeli ne, pa še v drugem mandatu, pa sploh ne bi o tem govoru je bilo pa še trikrat hujše ne in mislim, da ste zadnji k lahko govorite o revščini ne. Ker ste v veliki meri odgovorni zanjo.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, ne.. Reku bi zadnji del je popolnoma nepotreben. Če bi ga lahko, bi ga zbrisal iz zapisnika. Bi pa reku. Prav je, prekinit bi ga mogu tko, da se opravičujem, ker bi mogu prekint ne, ampak sem mislu, da bo prej zaključu. Bi pa reku eno drugo stvar gospodu Ciglarju. Jaz vidim, da se tle delimo na leve pa desne opcije ampak spet en poduk človeka, ki je po letih tu v tej sobi med najstarejšimi, to sem jst. Men je nesprejemljivo, da mi govorimo o ljudeh ne, o njihovih dejanjih z imenom in priimkom ampak jih damo pod neko stranko. Tudi v teh strankah, ki so tut tle sedijo ne al pa, ki sedimo smo različnih mnenj. In jaz bi reku, da bi bil zelo vesel, ker smo danes dobro začel, če bi bil nekomu očitek z imenom in priimkom. Vi ste to naredila ne pa kaj je vaša stranka naredila. Jaz nimam nobenih »ljubezenskih« odnosov z SDS-om, to menda že veste ampak kljub temu ne v tem mestnem svetu mislim, da smo daleko višji nivo dosegli kot v parlamentu. Te spoštljivosti, pravim jaz se opravičujem, da nisem prekinu, bi moral prekinit ta drugi del o tej ekonomiji, ko ga še ni bilo ne, ko je hodil še v osnovno šolo sem jaz govoril takrat na Trgu republike. Ampak zavedite se eno stvar, na konc državljani in državljanke imajo vso pravico da odločijo koga hočjo. Ampak, če lahko pridemo spet iz spoštovanja različnosti, v tej sejni sobi tut danes je tako lepa seja, da lahko rečemo nekomu ti si to naredil pa se mi ne zdi prov. Ne, da ga v bistvu daš pod celo stranko, ker pol, pol je izpostavljen zdej ne ve al bo zagovarju stranko, al bo pa reku veste, jaz pa to nisem zagovarju, pa je proti stranki, pa bo šel drugam na zaslišanje. Sej velja isto za vas. Tut, da ne boste mislili ne, vzemte si Rog pa poglejte ne. Vsak ke polnoleten, oseba z imenom in priimkom in zagovarja svoja stališča. Drugač pa, če gremo in še zadnja javljena Nada Verbič. Aha, predzadnja. A, se opravičujem, ker prej nisem prekinu. Gospa Sever, replika gospodu Ciglarju.

GOSPA KSENIJA SEVER Hvala za besedo gospod župan. Lep pozdrav vsem ostalim. Tudi hvala za besede, ki ste jih izreku. Rada bi pa replicirala gospodu iz Levice. Pogovarjamo se o enakosti, o spoštljivosti, ne o napadanju enga, druzga. Zato bi vas prosila, da stranko SDS obravnavate kot stranko, ki je dolgo časa že na sceni. Ljudje smo si različni, pa tudi imamo različne življenjske izkušnje. Ne mi govort o vladi, ki je bila prej naša, vi ste takrat mogoče imeli 15 let. Verjetno niste spremljali dogodkov tako, kot sem jih jaz. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa tut. No, zdej veste zakaj se z gospo Sever dobr razumem ne. Ker, kadar ona tle nastopi govori o svojem imenu in govori o številkah. Na tist se pa bolj zastopim kot danes tole. Gospa Verbič.

GOSPA NADA VERBIČ Jaz sem ponosna na vse vrtce in šole, ki imajo pridobljen certifikat LGBT. Vsi vključeni v LGBT smo deležni več izobraževanja, ker je nekdo nekaj omenjal otroke, kaj imajo oni s tem. Predvsem se izobražujemo v smeri enkosti spolov, strpnosti in spoštovanja vseh različnosti in drugačnosti, kar je seveda prav in dobro glede na vzgojno izobraževalni proces in potrebe, ki se v današnjem času pojavljajo. Jasno pa je seveda, da otroke tudi vzgajamo k strpnosti in drugačnosti, spoštovanju različnosti, kar je prav in nujno in tudi naš vrtec je vključen v certifikat LGBT in ponosna sem na to, da ga imamo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Zadnji prijavljen gospod Čerin.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala za besedo. To, kar bom povedal sicer nima nič, nima zelo direktne zveze s to točko, ima pa, je pa ena taka luškana zgodba pa glavno vlogo ima ženska. In sicer nekateri veste, nekateri ne, da obstaja boginja Equrna al pa Eqorna, različno. To je boginja zaščitnica ljubljanskega barja in voda. In par let nazaj je nek meščan dal pobudo, da bi postavili spomenik tej Equrni, edino kar spominja na Equrno je Galerija Equrna, če veste v Centru Ljubljane na Erjavčevi. No in potem smo na pobudo tega meščana začel raziskovat etnologi, muzeologi, kje bi najdli nek kip, neko sliko karkoli te boginje in jo nismo našli v celi Ljubljani in je dejansko ni ne. Nas pa tako zanima ta boginja, da smo rekli, mormo res postavit spomenik. In sposodili smo si delo Frančiška Smerduja iz leta 1957, ta lepotica ležeča leži v Festivalni dvorani na stopnišču in BTC d.d. se je ob 65. letnici odločila, da pokloni Ljubljančanom to Equrno. Tko, da Equrna bo zagledala luč sveta ob Gallusovem nabrežju, kolega prof. Koželj je lokacijo določil, to bo krasen dogodek, bo tam nad Ljubljanico Frančiškova Equrna. Tko, to se mi zdi ena taka lušna zgodbica ob akcijskem programu. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Vrečko, replika.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Okej. Sam mogoče sam to no. Drugače boginja je Equrna je boginja vode kokr vem in nima prav veliko veze z razen tega, da jo personificira ženska, lahko bi pač bi tut moški, to izhaja iz antične mitologije, kjer so pač bogovi personificirani v določenem spolu tako, da nima prav zares veliko veze s tem, me pa veseli no, da bo Smerdu dobil spomenik, pač da bo še en njegov spomenik postavljen. To se mi zdi pa fino, ker mislim, da vem ker kip je to in je dober.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz zaključujem razpravo pri tej točki. Bi se pa rad zahvalu in tistim, ki ste bili tih, ki ste prišli poslušat in vsem spremljevalcem in zaključek. Ta program s to razpravo je veliko bolj vreden kot prej. Ker smo pokazali, da se lahko pogovarjamo, da imamo lahko različna mnenja. Mogoče bomo pa mi enkrat kot mestni svet ali pa vi kot mestne svetnice in svetniki vzor vsem po tej državi glede spoštljivosti, pa različnosti, pa spoštovanja druzga. Tko, da jst hvala za to točko. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 38.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Akcijskega načrta »Enakost spolov v Mestni občini Ljubljana« za obdobje od 2019 do 2022

Prosim za vaš glas. 31 ZA 2 PROTI. Sprejeto.

In prehajamo na današnjo točko dnevnega reda. AD 9. PREDLOG ODLOKA O PODELITVI KONCESIJ ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE V OSNOVNI ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI V MESTNI OBČINI LJUBLJANA S PREDLOGOM ZA HITRI POSTOPEK Gradivo ste prejeli. Prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Klančar za uvodno obrazložitev.

GOSPA TILKA KLANČAR Hvala lepa. Torej, po novi zdravstveni zakonodaji je potrebno, da lokalne skupnosti pred objavo razpisa za podelitev koncesij sprejmejo koncesijski akt v obliki občinskega odloka. V okviru novega splošnega dogovora je bil v Mestni občini Ljubljana dodeljen 1 dodaten program splošne medicine in 4 programi pediatrije. Ker naš ZD trenutno Ljubljana trenutno ne more zagotoviti toliko novih zdravnikov predlagamo podelitev koncesij za 1 program pediatrije in za 1 program splošne oziroma družinske medicine. Predlagam tudi sprejem po hitrem postopku. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prosim gospo Škrinjar za stališče odbora.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Odbor za zdravje in socialno varstvo podpira sprejem Predloga Odloka o podelitvi koncesij za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Mestni občini Ljubljana po hitrem postopku.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Odpiram razpravo o hitrem postopku. Gospod Horvat, hitri, samo o hitrem postopku. Ni. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 39.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog, da se Odlok o podelitvi konesij za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Mestni občini Ljubljana sprejme po hitrem postopku.

Prosim za vaš glas. 34 ZA 2 PROTI. Sprejeto. GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zdej pa gremo o Predlogu Odoka ne razprava. Gospod Horvat, izvolte.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Lepo pozdravljeni. Predvsem bi si želel dotaknit ne samo koncesije oziroma podeljevanja ampak težav, ki spremlja celotno zdravstvo, ne samo v Ljubljani. Določeni oddelki se zapirajo zavoljo pomanjkanja kadra. Če jaz temu verjamem, da je po hitrem postopku bi tukaj zasledil tudi, da je pripravljeno že, pripravljen že kader oziroma zdravnik, ki bo pediater, ki bo zasedel to mesto. Če pa mi želimo samo koncesije odpirat pa kadra ni potem se je pa treba vprašat, kakšni so pogoji, da ne moremo privabit kadrov. Ker koncesije je zelo lahko razpisat tudi zdravstvena organizacija bo rekla, ja izvolte toliko in toliko, ljudje pa bežijo, se pravi je nekaj zelo narobe. Mi smo na eni prejšnji seji obravnavali pa rekli, pa takrat je župan to mal skril, ne smete govort o zdravstvenem domu, tam je to narobe, ker ljudje bežijo. Ja, bežijo in kako bomo mi sploh na ta izpraznjena delovna mesta pridobili, ker še iz kakšnih težjih stvari ne izvlečemo kadrov. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Horvat hvala za ta uvod, pa bom probu odgovort tist kako jaz čutim. Najprej to vprašanje, ki ste ga vi zdej izpostavu, na tem vprašanju bo visela tudi ta vlada. Na tem vprašanju je prejšnja vlada šla. To je bilo ključno vprašanje. In zadnje desetletje, če spremljamo to, pa se vsi tega spomnemo je zdravstvo en bil problem, drug problem je bil pa drugi tir. Zdravstvo je še vedno ostalo ta problem, jaz sem zdej bral intervju, ki ga je imel gospod Šabeder. Zdi se mi, da ve kaj hoče, vprašanje kako bo do tega prišel. Zdej pa, kar se tiče pa Ljubljane. Mogoče to bolj izpostavit. Pri nas, kot spremljate po Sloveniji še nikjer ni napovedi, da bi karkoli zaprli, da bi šli pa bi rekli pri 1700 zaposlenih, od tega je 450 zdravnikov. Mi ne moremo opravljati svoje dejavnosti. Pri nas je bolj drug problem. Da mi ne delamo za meščane in meščanke. Ne delamo le za meščane in meščanke Ljubljane. Mi delamo tudi za celo regijo. Imamo sosednje občine, ki tudi prispevajo, da imajo njihovi občani kot je Škofljica brezplačno zobno nočno dežurstvo tu na Metelkovi in, če gledate, kadar imamo mi ta naš team building vseh vodilnih, vseh naših zavodih, podjetjih in v mestni občini gospod Rudi Dolšek vstane in reče ne, ko se kolegica Petra Stušek hvali kakšen rekord ima pri turističnem obisku reče, res si dobra ampak lansko leto smo mi imeli 2.600.000 obiskovalcev. Se pravi pri 289.000 Ljubljančanih ZD Ljubljana obišče 2.600.000 obiskovalcev letno in so vsem na razpolago. Potem je bilo vprašanje ne, pojasnjujem zato, da boste vedel ne tut drugi in je vprašanje bilo zaradi prenosa dejavnosti ob sobotah iz Metelkove na UKC. Ni šlo tko kot vi mislite tko enostavno. Mi smo imeli srečanju tu z direktorjem UKC-ja, strokovno direktorico UKC-ja, z našim direktorjem, strokovno direktorico, kajti že ob nedeljah je bila ta dejavnost in smo šli primerjat številke kok so bile nedelje posamezno in kok je sobota. Nekdo je zadnjič pisal in hotu met odgovor – 1000 ljudi pride in kaj se bo zgodilo zaradi te epidemije, kaj se bo zgodilo? Teh ljudi je 150, po statistiki obiščejo nas. In, če že govorimo o epidemiji se zgodi, da boljš da se zgodi v UKC-ju, kjer so vse druge službe kot v Metelkovi, pa jih morš čez vozit. To, kar je zdej vprašanje ne, naš direktor, to vam lahko povem zelo jasno išče zdravnike tudi po bivši skupni državi. Privabit nekoga, ki bo prišel za to plačo, ki je taka kot je, al je to velika al mala, da bo tle delu, pa da ima strokovni izpit. Mora znat slovenski jezik, ni enostavno. Naš predlog je bil, da v bistvu urgiramo, da se poveča število študentov na medicinskih fakultetah tako v Ljubljani kot Maribor, da imamo več teh, ki pridejo, da lahko to zapolnimo, ker poleg tega, kar imamo zdej, zdej pa vzemte tist konc, ki je blizu ne al v Avstriji al Italiji ne in, ki ponudi višjo plačo gre čez ne. Če čmo razpisat koncesije mormo dobit program od države. Program, ko ga dobimo lahko zdejle pridemo. Mi smo najprej z našimi govorili. Prej ste slišal. ZD Jarše, pol dohtrja in ga ni več. Smo dal drugmu ne, a lahko dobiš, ne moreš, sploh pa zdej, ko prihaja ta čas, pa ne veš, pa poletje, pa šole, pa počitnice, pa še kaj druzga. In glede na to ne probamo razpisat, da bomo dobili kader. Vmes je, ne vem zdej vam rečem zobozdravnika smo imel 10 vprašanj ne. Mi bi pa koncesijo, ne morte vi koncesijo ne, če ni programa. Ko bo enkrat program bomo spet najprej naše vprašal, če ni naših bomo razpisal, to je odgovor na to ne. In naš direktor se je zavezu, da bo imel na tistih najbolj občutljivih otrocih ne, da bomo zagotovil še 3 pediatre ne, oziroma 3 programe pediatrov v izvajanju ne, da to lahko zagotovi, ostalo pa ne in ta dilema ne, kaj je koncesija ne. Mi imamo zdej vsaj 50 tožb. 50 tožb na podlagi tega, da smo mi tut s sklepom mislim mestnega sveta skrajšali obstoječe koncesije na 15 let. To, kar je država, zakon odredila. In nas tožijo. In mi ne krivi, ne dolžni zdej pač odgovarjamo nekaj. Sej konc koncev, tut če bo padlo ne. Zna se nam pa zgodit ne, ker sodišče to pač ne dodeljuje vse enmu ne, vsaj tko ko je bilo v Rogu, ker je bilo 5 sodnikov za 8 primerov ne, da bomo imeli lahko 50 različnih sodb, ni jasn ne. Tko, da ta dilema ne zdravstva ne je dejansko na celotni ravni ampak kar se tiče Ljubljane ne, bi jaz mogu zdej potrkat, sem hvaležen našemu direktorju in tudi vsem zdravnikom, da pri nas ni nobene izjave, da bi kje brali, bomo stavkal, pa bomo zapustili, pa ne bomo šli ne. Zaenkrat smo še zanimivi. Je pa še enkrat treba vedet, da mi opravljamo to delo ne za regijo 500.000 ljudi, ne za 289.000. Tok sam v pojasnilo, nič druzga. Gospod Ciglar.

GOSPOD GREGA CIGLAR Hvala lepa za besedo. Zdej stališče naše stranke in tudi svetniškega kluba je glede koncesij mislim, da vsem več al manj že jasno. Socialisti se pač zavzemamo za javno zdravstvo, ki mora biti kvalitetno in dostopno vsem. Danes se pa spet pravzaprav zaradi dobro znanih razmer v zdravstvu pogovarjamo o novih koncesijah oziroma podeljevanju novih koncesij. Mi smo sicer že večkrat povedali, da takšno podaljševanje razumem oziroma je za nas dostopno, zgolj premostitveno, želimo pa si, da bi bil res izdelan načrt, ki bi kmalu napadel in razrešil težavo. Bojim se, da takšnega načrta v resnici nimamo in da bodo te koncesije pravzaprav bodoče postale stalnica, da bo kmalu še tisto malo dobrega v javnem zdravstvu kar je ostalo iz časov socializma praktično uničeno. Sistem pa, pravzaprav nekateri si to zelo želijo ne, da bi ga kmalu zamenjal za privat ameriško različico, ki pa vemo kako funkcionira ne. Ustreza bogatim, najrevnejše pa pusti ležati na ulicah. Tega seveda nočemo, želimo si javno in dostopno, kvalitetno zdravstvo, seveda pa se zavedamo, da je problem večji od zgolj naše mestne občine. Smo pa mnenja, da bi kljub temu lahko slednja na tem področju postavila zgled tako, kot to počne na marsikaterem drugem področju, na primer ravno prej smo se pogovarjali o enakosti spolov. Torej, nove koncesije podpiramo zgolj kot, zgolj premostitveno, nismo pa za to, da se koncesije postanejo stalnica na tem področju. Želimo si čimprejšnje pravzaprav dograditve potrebnih javnih kapacitet. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Ciglar še enkrat, jaz sem bil dost jasen. Jaz mislim, da smo mi zgled za celo državo. To je replika. Po tem, kako delamo in povedu sem, da delamo za 500.000 ljudi. Ne za Ljubljančane, ne samo za Ljubljančane, da ne bo kaj narobe ampak za vse tam v okolici. In druga zadeva kokr jaz vem pa kokr se jaz spoznam na to koncesija je javno zdravstvo. Tudi jaz nisem za privatizacijo ampak za javno zdravstvo. Zdej ne bom, zdej če gremo preglobok je spet od posameznikov odvisno al boljše delaš, če si koncesionar al bolj delaš ne, če si v javni ambulanti zaposlen, predolgo. Gospa Škrinjar, izvolte vi.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa. Naš odbor za zdravje in socialno varstvo je opravil do zdej dva pogovora in to zelo poglobljeno in kvalitetno. Odpravili smo se na UKC, na vabilo direktorja, takratnega direktorja gospoda Šabederja in smo videli pravzaprav v kakšnih težavah in s kakšnimi težavami se UKC, sistemskih težavah se nahaja. Potem nam je na zadnjo sejo prišel predstavit program torej delo, poročilo v ZD Ljubljana direktor ZD Ljubljana. Ob vsem kar smo slišali, smo pravzaprav veseli, da zadeve funkcionirajo tako, kot funkcionirajo. Ker te ljudje se soočajo s sistemskimi težavami. Te sistemske težave bo morala rešit država. Tega ne more občina. Občina lahko samo blaži. Jaz se lahko danes samo sprašujem zakaj nimamo še več koncesij, recimo moj primer je tak in moj mož zanimivo, obadva imava zdravnika v dveh različnih zdravstvenih domovih. Najini zdravnici sta podali odpoved in dobila sva obvestilo naj si najdeva nekoga drugega, ker oni kar odhajajo zdravniki. In gospod Šabeder je povedal, da seveda to se mu je zgodilo na večih primerih in da je uspel večino teh zdravnikov nadomestit. Da se je odpravil po širšem teritoriju in iskal zdravnike. Torej gospodu, torej direktorju zdravstvenega doma vsa pohvala. Zdej, osebno bom rekla tko a ne. Mene prav čisto nič ne briga iz kakšnega izvora je ta zdravnik. Ali je javni, ali je koncesijski, ali je zasebni. Jaz mislim, da imam jaz na svojem računu, kjer se zbirajo moji prispevki dovolj prispevkov, da lahko storitev, če je opredeljena normativno tudi je tudi plačana. Jaz mislim, da je to naloga države, da postavi normative in seveda denar iz mojega računa pride na račun tistega, ki bo zdravstveno storitev opravil. Zdej, zagotovo pa imamo različne prejemke. So ljudje, ki zaslužijo manj, plačujejo manj in so ljudje, ki zaslužijo več in plačujejo več in obstaja nek solidarnostni sklad, iz katerega se pač črpa takrat kadar se na računu človeka, ne po njegovi krivdi nabira manj denarja kot zahteva storitev za njega. Da bi pač zagotavljali zdravljenje kot mu gre. Tako, da mislim, da je edino, kar lahko občina pozove državo, da čim prej te normativne zadeve uredi, kar pa zadeva mene, kot sem že rekla, meni je pomembno, da je storitev kakovostna, da dobim najboljša možna zdravila in da dobim tudi kakovostno obravnavo a ne. To Zdravstveni dom Ljubljana še vedno zagotavlja. Če pa bo to ob tem bo pa še veliko vprašanje, zato je to naloga države, da nekaj naredi.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala. Zaključujem. Pa predno bom zaključil bom še vam odgovoru gospa Škrinjar. Rekli ste, da vam je vseeno ali je zaposlen v ZD ali je koncesionar ali je privatnik. Prvi točke veljajo, tretja pa ne velja, ker tretjo morte plačat. Če greste privatniku morte plačat, da bo zelo jasno. Ne, ne, koncesionar je sicer zaseben ampak je javno zdravstvo. Druga stvar je pa tista, ki je tut rešitev za Ljubljano ne, samo pol bomo naredil neenakost. Mi v tem mestnem svetu, če bi do tega prišlo ne, da bi bilo res stanje nemogoče lahko sprejmemo sklep, da dajemo prednost meščankam in meščanom Ljubljane tistim, ki imajo stalno bivanje v Ljubljani. Kaj to pomeni pol? Za ostal ne je to tragična delitev. Ker bojo rekli iz Medvod, mi smo bili tudi del Ljubljane, pa bodo rekl enak iz Iga, pa bojo rekl iz Škofljice, pa iz Brezovice. In to je enostavno del Ljubljane. Še oni še vedno hodijo v Ljubljano ne. Pa bojo rekli mi hodimo sem v službo. Da ne rečem kaj pomeni za študente, ki imajo sicer svoj ne študentski dom ne ampak, ki vse ne absorbira. Jaz upam, da do tega stanja ne bo prišlo. Jaz se strinjam z vami gospa Škrinjar to, kar ste rekli, da se je treba zahvalit direktorju ne in vodstvu Zdravstvenega doma ne, da situacijo še vedno zelo dobro obvladujejo. Da nimamo težav. Prej smo govorili o Jaršah ne. Čez dve leti bomo skupaj odpirali ZD Jarše. Konec 2022 bo Jarše odprt. To zdej povem ne. Ugotavljam glasovanje po tej točki.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o podelitvi konesij za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Mestni občini Ljubljana.

Prosim za vaš glas. 35 ZA 1 PROTI.

Tudi to smo sprejeli z veliko večino. Hvala za prijaznost. Želim vam dober tek. Vidimo se še 8. julija, potem gremo pa na počitnice. Srečno in lep dan želim.

KONEC POSNETKA ŠT. 20190617_163340

Številka: 90000-14/2019-44 Datum: 8. 7. 2019

MAGNETOGRAMSKI ZAPIS PO ZVOČNEM POSNETKU 6. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA,

ki je potekala v ponedeljek, 8. julija 2019 s pričetkom ob 15.30 uri, v Veliki sejni dvorani Mestne hiše, na Mestnem trgu 1, v Ljubljani.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Dober dan želim. Spoštovane svetnice, svetniki. Predlagam, da pričnemo 6. sejo Mestnega sveta MOL-a. Prisotnih je 37 svetnic in svetnikov. Smo sklepčni, lahko pričnemo z delom. Opravičili so se gospa Lozej, gospod Horvat, gospa Ferenčak. Vljudno prosim, če izklopite mobilne telefone, da ne motimo delo mestnega sveta. Prehajamo na razpravo in predlog dnevnega reda 6. seje MS MOL, ki ste ga prejeli. Po sklicu ste prejeli še predlog za razširitev dnevnega reda z novo 14. točko z naslovom Predlog Sklepa o soglasju k osnutku besedila pravnega posla – kupoprodajne pogodbe za poslovno stavbo na naslovu Kersnikova ulica 4. In po sklicu seje ste prejeli tudi predlog Svetniškega kluba Levice za umik predlagane 11. točke z naslovom Predlog Sklepa o določitvi cen programov predšolske vzgoje v javnih vrtcih in dodatnih ugodnosti za starše. Ostale točke se ustrezno preštevilčijo. Odpiram razpravo o dnevnem redu. Največ 1 minuta. Izvolte gospa Honzak.

GOSPA URŠKA HONZAK O našem predlogu za umik točke z dnevnega reda. Sprejem tega sklepa bo prinesel povišanje cen v javnih vrtcih za 14% in sicer za starše otrok v vseh dohodkovnih razredih. S predlaganim ukrepom se kljub določenim dodatnim znižanjem plačil staršev, delež njihovega plačila povprečno zvišuje iz 26,2% na skoraj 29% izračunanih stroškov programa. Delež, ki se zaračuna staršem je sicer odvisen od finančnega stanja družin, vendar bi predlagano povišanje bolj prizadelo starše, ki spadajo v nižje dohodkovne razrede. V Levici se zavzemamo za enake možnosti vseh otrok in mladim družinam in tistim z nižjimi dohodki bo Mestna občina Ljubljana, če bo predlagani ukrep sprejet povzročila še dodatne socialne stiske. MOL bi lahko skladno z zakonodajo prevzela večje stroškovno breme, s čimer bi znižali znesek na položnici in s takšnim ukrepom bi spodbudili še večji vpis otrok v vrtce. V skladu z navedenim predlagamo, da za pokritje razlike v ceni poiščete druge vire financiranja.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 39.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA Svetniškega kluba Levice, ki pravi: Mestni svet Mestne obične Ljubljana sprejme predlog, da se s predlaganega dnevnega reda 6. seje Mestnega sveta umakne 11. točka z naslovom: Predlog Sklepa o določitvi cen programov predšolske vzgoje v javnih vrtcih in dodatnih ugodnosti za starše.

Lepo prosim za vaš glas. 13 ZA 20 PROTI. Ni sprejeto.

Gremo potem na glasovanje o drugem predlogu: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog, da se predlagani dnevni red 6. seje Mestnega sveta razširi z novo 14. točko z naslovom: Predlog sklepa o soglasju h osnutku besedila pravnega posla - kupoprodajne pogodbe za poslovno stavbo na naslovu Kersnikova ulica 4.

Prosim za vaš glas. 25 ZA. 0 PROTI. Sprejeto.

In zdaj glasujemo o dnevnem redu: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog dnevnega reda 6. seje Mestnega sveta skupaj s spremembo.

Prosim za vaš glas. 21 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa. Sprejeto.

Gremo na točko 1, zapisnik 5. seje. AD 1. POTRDITEV ZAPISNIKA 5. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA Razprava prosim. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 34.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana potrdi Zapisnik 5. seje Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana z dne 17. junija 2019.

Prosim za vaš glas. 35 ZA 0 PROTI. Sprejeto.

Gremo na 2. točko. AD 2. VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIC IN SVETNIKOV TER ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIC IN SVETNIKOV Gradivo ste prejeli po sklicu seje. Pisno vprašanje z zahtevo za ustno predstavitev je poslal SK Levica glede dodeljevanja denarne pomoči MOL. Vprašanja in pobude so poslali gospa Škrinjar glede kriminalnih dejanj, ki naj bi jih zagrešili migranti kompleksa enonadstropnih stavb ob Celovški cesti nasproti Kina Šiška, turistov v Ljubljani, migrantov aziatskega videza. Svetniški klub Levica glede projekta Tivolski lok, parkiranje v Savskem naselju, obveščanje invalidske organizacije, prenove Baragovega semenišča, gospod Igor Horvat glede pločnikov na Mencingarjevi ulici. Gospa Ana Zagožen glede prireditve Nosil bom rdečo zvezdo, sej sem jo čakal v soboto, jo ni bilo, tudi to ne. Gospod Uroš Minodraš glede oglasnih sporočil na avtobusih LPP. Gospa Urška Honzak glede oprostitve plačila turistične takse študentom. Gospa Maruša Babnik glede prometne varnosti za otroke, Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana. Gospa Asta Vrečko glede omejevanja gibanja v stanovanjsko poslovnem objektu Tribuna, Mesarskega mostu, zapor Kongresnega trga v času kulturnega dogodka Festivala Ljubljana. Svetniški klub NSi glede divjih parkirišč. Gospod Jožef Horvat glede poseka dreves ob Šlandrovi cesti. Prejeli ste tudi odgovore na vprašanja s 5. seje Mestnega sveta, prav tako ste prejeli odgovore na nekatera vprašanja gospe Mojce Škrinjar s te seje in sicer glede domnevnih kriminalnih dejanj migrantov kompleksa stavb ob Celovški cesti in migrantov. Besedo za ustno postavitev vprašanja dajem gospodu Milanu Jakopoviču, 3 minute.

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Hvala lepa za besedo. MOL na osnovi Odloka o denarni pomoči ter ob uporabi Zakona o socialno varstvenih prejemkih, socialno šibkejšim občanom in občankam zagotavlja denarne pomoči. Osnovni znesek denarne pomoči Mestne občine Ljubljana znaša 190 eur. Za postopek v zvezi z dodelitvijo denarne pomoči pa je pristojen Center za socialno delo Ljubljana. Odlok o denarni pomoči sicer govori o upravičencih do denarne pomoči iz proračuna MOL, ki z lastnim dohodkom do 30% presegajo minimalni dohodek za posameznega družinskega člana, to je cenzus približno 510 eur. Ob uporabi Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki je vedno v povezavi z zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se pri dodeljevanju denarne pomoči varstveni dodatek ne upošteva kot lastni dohodek. Po naših podatkih nekatere enote CSD Ljubljana tolmačijo zakonodajo tako, da varstveni dodatek štejejo kot lastni dohodek ter prosilce upravičence do varstvenega dodatka, ki se na MOL obrnejo po pomoč zavrnejo, kar pomeni neenotno obravnavo, saj se tovrstna praksa ne izvaja v vseh enotah CSD Ljubljana. Vprašanje se glasi ali ste seznanjeni z različnim dolmačenjem zakonodaje zaposlenih na CSD Ljubljana pri dodeljevanju denarne pomoči? Koliko je bilo zavrnjenih vlog v zadnjem letu zaradi upoštevanja varstvenega dodatka kot lastnega dohodka in na kakšen način boste zagotovili enotno obravnavo prisilca za denarno pomoč, sredstva za katero so zagotovljena iz proračuna MOL? Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Odgovor bo podala gospa Tilka Klančar. Sicer je to vprašanje za parlament, tam kjer ste doma ne. Tam bi to postavil njim ne, ne nam ne, ampak naj bo ne.

GOSPA TILKA KLANČAR Hvala lepa za besedo. Hvala lepa za vprašanje. Spoštovani svetniki, spoštovane svetnice. Mestna občina Ljubljana je v okviru Odloka o denarni pomoči zagotavlja 6 vrst pomoči socialno šibkejšim občanom in občankam. O pravici pa odloča Center za socialno delo. V letu 2018 je pomoč prejelo 6.558 upravičenk in upravičencev. Zavrnjenih je bilo 635 vlog in vloženih 15 pritožb, ena med njimi zaradi upoštevanja varstvenega dodatka. V prvi polovici letošnjega leta je bilo ob primerljivem številu odločb vloženih 6 pritožb, med njimi ena zaradi varstvenega dodatka. Lani je bilo iz naslova denarnih pomoči iz mestnega proračuna dodeljenih preko 1.160.000 eur. Prepričani smo, da pri dodeljevanju mestnih denarnih pomoči sodelavci Centra za socialno delo Ljubljana na vseh enotah postopajo strokovno in usklajeno. Napake se seveda vedno lahko primerijo, kar pa ne zmanjšuje našega zaupanja v pravilnost vodenja teh postopkov. Upravičencem so na voljo tudi vsa pravna sredstva kadar menijo, da so jim bile na prvi stopnji odločanja kršene pravice. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Tle ni kej dodat. Tilka, če lahko dopolnem to, kar je gospod Jakopovič postavil, to se večkrat postavi vprašanje na dnevu odprtih vrat, ko prihajajo s svojimi spremljevalci ne. Zdej, očitno je problem, ali tudi znamo prav napisat, al ne razumejo vse kar se jim pove in potem do teh problemov resnično prihaja ne, da se pritožujejo o različni obravnavi in na različnih CSD-jih, ampak to morate drugje rešit, pri ministrici, ne pri meni ne. Jaz sem mu pa tut to povedal, tako da veste, smo to naprej sporočili a ne.

AD 3. POROČILO ŽUPANA Imate gor o aktualnem dogajanju v Mestni občini. Smo bili spet uvrščeni - CNtraveler nas je uvrstil med 20. najlepših Evropskih mest, ki jih je treba obiskat. Smo bili junija na konferenci. En.občina & En.menadžment izbrani za energetsko najprodornejšo slovensko občino. 18.6. smo odprli stanovanjsko poslovni kompleks Polje IV in nov prizidek O.Š. Vič. Polje IV pomeni 64 stanovanj. 19.6. je bil start kolesarske dirke po Sloveniji na Kongresnem trgu. Odprta je bila razstava Miljenka Licula Oblikovanje za državo. 20. junija smo beležili svetovni dan beguncev in ne migrantov. 20.6. je potekala 3. delavnica evropskega projekta ERBforDAN za uporabnike Golovca. 21.6. se je zaključil 11. Festival v Ljubljani, izvedenih je bilo 48 brezplačnih dogodkov. Število gledalcev je pa 20.000. 22.6. se je s parado končal festival Parada ponosa in v Mestni hiši je bila razstava Prseganje kulture poniževanja. 27.6. smo odprli prenovljeno otroško igrišče v vrtcu Zajčja Dobrava. Junija smo se že 3. zapored uvrstili na lestvico TOP 20 kolesarjem najbolj prijaznih mest na svetu, The Copenhagenize Index, zasedli smo 14. mesto, padli smo za 6 mest. Avtorji menijo, da Ljubljana nedvomno zasluži pozicijo med top 20 kolesarskih mest zaradi nenehnih prizadevanj k novih rešitvam kolesarjem prijaznemu razvoju mesta. Pomanjkljivosti pa so slabo čiščenje snega s kolesarskih stez in to posebej v tej zimi, ko ni bilo nič snega, pa se vprašte kdo je to sporoču naprej ne. In pomanjkanje varovanih kolesarnic posebej za e-kolesa. Še enkrat pravim. Jaz si ne znam predstavljat, da bi delal varovane kolesarnice tu v centru mesta, kajti potem bi morali povsod naredit. Mi smo v Polju IV, v tem našem bloku naredili kolesarnico v prostoru, kjer bi lahko bilo krasno stanovanje in to so dolžna delat podjetja, pa univerze oziroma fakultete. Odprli smo bobrišče v živalskem vrtu. Kdor ni bil 1.7. na ponedeljek, Opera Aida odprti 67. Festival Ljubljana. Naš kolega Brlek je res izvrsten s tem svojim programom ne. Bilo je čez 5.000 obiskovalcem. Potem smo začeli mednarodni mesec brez plastike. Naravni rezervat Mali Rožnik, odstranjevali invazivno tujerodno rastlino. Še to vam povem, da tudi vse tiste strešnike, ki so ostali smo vse pospravili tudi ne z našega zemljišča. 4.7. so se na seji skupščine sešli družbeniki Javnega Holdinga Ljubljana in potem tudi Svet ustanovitve javnih podjetij. Dobili smo, sprejeli smo nov Poslovni načrt podjetja, javnega podjetja Vodovod Kanalizacija Snaga. Načrtovani so tudi pozitivni rezultati 185.000. Poslovni izzid januar-maj je bilo pa Javni holding- plus, Energetika - plus, VO-KA Snaga - minus in pa LPP - minus, 780.000 eur. To je tisti, ki razlaga, da bi še pocenili ne, pri čemer dajemo 13.000.000 subvencije za LPP. Imeli smo koncert naše častne meščanke Svetlane Makarovič. Škoda, ker niste prišli, ker je bilo izvrstno. Tisti, ki niso bili, ostale sem vidu ne. 5.7. smo se udeležili slavnostne seje občinskega sveta Občine Medvode, odprtja nove tržnice. Moram pohvalit javno prof. Koželja, ker je bil avtor tega prostora, Medvode so postale druga občina, mnogo lepša. Dobili so amfiteater za prireditve, dobili so tržnico, ki je izvrstna in dobili so še otroško igrišče z rastlinami, ki jih sami vzdržujejo. Potem, 7.9. bo v Vatikanskih muzejih razstava našega muzeja in galerij, Plečnikova razstava. Danes smo se udeležili odprtja 20. poletne šole Ekonomske fakultete. Jaz sem bil od začetka pri tem. Bilo je čez 400 študentov iz celega sveta. 24., 25. junija smo se v Londonu udeležili 8. neposrednega dialoga županov z Evropsko komisijo župan v glavnih mestih Evropske unije. V Dublinu smo prevzeli na Velo-City konferenco za drugo leto. Na svetovnem srečanju kolesarske zveze, bil je prof. Koželj, ki je imel predavanje. In pa 28.6. smo v Londonu prejeli dve mednarodni priznanji. Prvo nagrado za certifikat LGBT prijazno za najboljšo enakost s prijazno iniciativo. Sem čaku, da bo ploskala Ana ne. In pa za kakovost življenja ne, kjer smo si skupaj s Prago delili prvo mesto - podjetju prijazno mesto. Gostili smo delegacijo Zveze hrvaških društev. Dijake Gimnazije Jožeta Plečnika. Udeležujem se dogodka World Design Talks, delegacijo Evropske vesoljske agencije. Kulturno umetniško društvo celo iz moje vasi, s tem, da spanje in hrano sem jaz plaču. In člane parlamentarne delegacije Črne gore. Mestni svet: 5.6. je ustavno sodišče glede pritožbe Viljama Kovačiča odločilo v treh točkah. Prvič sodbo upravnega sodišča o delu, ki nanaša na volitve za člana mestnega sveta in se ta zadeva v tem delu vrne v Upravno sodišče v novo odločanje s priporočilom, da se opravi javna razprava. Pritožba o delu, ki se nanaša na volitve župana je sodišče zavrglo z 8/1. Eden je bil za to, da se župana kar zamenja na ustavnem sodišču. In tretjič pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakon o lokalnih volitvah pa je zavrnilo. S tem sem jaz tudi zaključil to točko.

AD 4. KADROVSKE ZADEVE Prejeli ste gradivo. Prosim gospoda Čerina, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala za besedo gospod župan. Drage kolegice in spoštovani kolegi. Komisija vam predlaga predpočitniški 1 sklep in 1 mnenje. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Prvič je Predlog Sklepa o prenehanju mandata in imenovanju nadomestnega predstavnika MOL-a v Svet Osnovne šole Bičevje. Razprava prosim. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Lepo prosim. Rezultat navzočnosti: 30.

Glasujemo O PREDLOGU: Mojci Sojar preneha mandat članice sveta Osnovne šole Bičevje. V Svet Osnovne šole Bičevje se za predstavnika MOL-a imenuje Matej Keber. Mandat imenovanega je vezan na mandat sveta šole.

Prosim za vaš glas. 37 ZA 0 PROTI.

In drugič: Predlog Mnenja h kandidaturi za ravnatelja oziroma ravnateljico Osnovne šole Miška Kranjca. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Aleksandru Gubetu, Tadeju Šemetu in Vesni Žnidar Kadunc se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnatelja oziroma ravnateljico Osnovne šole Miška Kranjca. Ravnatelj obstoječi odhaja v pokoj.

Lepo prosim za vaš glas. 36 ZA 0 PROTI. Hvala, tudi to je sprejeto.

Gremo na točko 5. AD 5. PREDLOG SKLEPA O SOGLASJU K DOLOČITVI DELA PLAČE ZA DELOVNO USPEŠNOST DIREKTORICE JAVNEGA ZAVODA MLADI ZMAJI ZA LETO 2018 IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU Gradivo ste prejeli. Prejeti ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Demšič za uvodno obrazložitev.

GOSPA MATEJA DEMŠIČ Dober dan spoštovani župan, podžupani in podžupanja. Spoštovane mestne svetnice in svetniki. Javni zavod Mladi zmaji je 9. 5. posredoval vlogo za izdajo soglasja k izplačilu dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu za direktorico za leto 2018 z vsemi prilogami, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za izplačilo. Svet javnega zavoda je prav tako ugotovil, da direktorica za leto 2018 izpolnjuje vsa predpisana merila in kriterije za izplačilo. V skladu z veljavno zakonodajo so sredstva predvidena v finančnem načrtu javnega zavoda za leto 2019 in bodo izplačana v enkratnem znesku po potrditvi na mestnem svetu. Samo izplačilo za proračun MOL finančnih posledic nima. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prosim gospo Francko Trobec za stališče odbora.

GOSPA FRANCKA TROBEC Odbor je obravnaval Predlog Sklepa o soglasju o določitvi dela plače za delovno uspešnost direktorice javnega zavoda Mladi zmaji in predlaga Mestnemu svetu v sprejem.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak. Statutarno pravna komisija?

GOSPOD MARJAN SEDMAK … /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Nič. Hvala. Razprava prosim. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 36.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o soglasju k določitvi dela plače za delovno uspešnost direktorice Javnega zavoda Mladi zmaji za leto 2018 iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

Prosim za vaš glas. 30 ZA 0 PROTI. Sprejeto, hvala.

Gremo na točko 6. AD 6. PREDLOG AVTENTIČNE RAZLAGE TRETJEGA ODSTAVKA 8. ČLENA ODLOKA O OBČINSKEM LOKACIJSKEM NAČRTU ZA DEL OBMOČJA UREJANJA ŠO ½ ŠIŠKA (OSREDNJI DEL) Gradivo ste prejeli. Prejeli ste tudi poročilo pristojnega odbora in Statutarno pravne komisije. Prosim gospo Ostojić da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA IRENA OSTOJIĆ Hvala za besedo. Spoštovane, spoštovana podžupanja, podžupani, svetnice in svetniki. Avtentična razlaga obravnava območje Celovških dvorov in sicer z njo pojasnjujemo, da storitvene dejavnosti, ki so dopustne v delu kompleksa obsegajo tudi dejavnosti zobozdravstvene oziroma drugih zdravstvenih ambulant. Avtentično razlago predlagamo zaradi problemov pri pridobivanju gradbenih dovoljenj za tovrstne dejavnosti in sicer upravna enota tolmači, da so ambulante zdravstvena dejavnost, ne pa storitve. Ambulante spadajo v zdravstvene storitve v skladu z zdravstveno zakonodajo in kot take so seveda dobrodošle in predvidene v tem območju in predlagamo, da to tako avtentično razlago mestni svet tudi sprejme. Za to smo pridobili tudi pravno mnenje Inštituta za javno upravo, ki je bilo izdelano v maju letošnjega leta. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Prosim gospoda Koželj, da poda stališče odbora.

GOSPOD PROF. JANEZ KOŽELJ Odbor je seveda menil, da je razprava o takih zadevah sramotna za našo pač kakorkoli rečemo zakonsko ali pa upravno pravno ureditev in deplasirana v vseh ozirih. Pa kljub temu je seveda, da bi preskočil eno od takih birokratskih ovir podprl sprejem Predloga avtentične razlage tretjega odstavka k osmemu členu Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za del območja urejanja ŠO ½ Šiška (osrednji del) in predlaga svetnicam in svetnikom, da ga sprejmete.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Če smem še dodat k tistemu, kar smo napisali spoštovane svetnice in svetniki so dobili mislim da na mizo sklep torej Statutarno pravne komisije. Dejansko je problem v dveh različnih tolmačenjih. Po tolmačenju profesorja dr. Pirnata in seveda tudi glede na vse druge kriterije vključno s standardno klasifikacijo dejavnosti sodi ambulantna dejavnost vključno z zobozdravstveno ambulantno dejavnostjo med storitve tako, da pravzaprav bi tle moralo veljat načelo »in claris non fit interpretatio«. Skratka nekaj interpretirat, vendar smo pa ravno tako kot spoštovani podžupan gospod prof. Koželj bili mnenja, da bi zadeve zapletali, ustvarjali nepotrebne konflikte še naprej priporočamo, da Mestni svet to avtentično interpretacijo sprejme. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava prosim. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 37.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog avtentične razlage III. odstavka 8. člena Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za del območja urejanja ŠO ½ Šiška (osrednji del).

Prosim za vaš glas. 32 ZA 0 PROTI. Hvala lepa.

Gremo na točko 7. dnevnega reda.

AD 7. PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM LOKACIJSKEM NAČRTU ZA DEL OBMOČJA UREJANJA ŠO ½ ŠIŠKA (VZHODNI DEL) Gradivo ste prejeli. Po sklicu ste prejeli še poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Ostojić, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA IRENA OSTOJIĆ Hvala za besedo. Spoštovane, spoštovani. Naslednji projekt oziroma predstavitev se nahaja v neposredni soseščini prejšnjega, prejšnje točke in sicer predstavila bom spremembe in dopolnitve občinskega lokacijskega načrta za del območja urejanja ŠO ½ Šiška (vzhodni del). Prostorski akt je v fazi predloga. Dopolnjeni osnutek je bil predstavljen na mestnem svetu v oktobru lanskega leta. Javna razgrnitev z javno obravnavo je bila izpeljana v novembru tudi lani. Pobudnik tega OPPN-ja, tega prostorskega akta je podjetje Šiška rezidence, ki je tudi investitor predvidene gradnje. Prostorski akt je pa izdelal projektni biro Genius Loci. Območje se nahaja v Šiški, v severozahodnem delu Ljubljane. Danes je to približno pol hektarja veliko nepozidano območje, ki se nahaja neposredno ob Rakuševi ulici na južni strani in pa ob cesti Ljubljanske brigade, v bližini severno obvozne ceste meji na transformatorsko postajo bodoče trgovsko središče Špar, ki je trenutno v gradnji in pa na južni strani na območju Celovških dvorov oziroma LPP Remize. Za obstoječo, za lokacijo je že sprejet prostorski akt. Ta je bil sprejet leta 2007. Na levi strani se vidi prostorski prikaz. Predvidena je po njemu je predvidena gradnja 200 stanovanj v treh visokih lamelnih blokih. Dve leti nazaj se je, je zemljišče kupil nov investitor, ki je želel ohraniti tako zmogljivosti kot tudi program, vendar omogočiti boljšo zasnovo oziroma urejenost prostora tako z vidika urbanistične kot tudi arhitekturne zasnove. Zaradi tega smo pristopili k spremembi in dopolnitvi prostorskega akta. Te enake kapacitete so zdej prerazporejene v štiri visoke stolpe in sicer z etažnostjo do 15 etaž. Te omogočajo tako boljšo osončenost, osvetljenost, prevetrenost in pa poglede iz posameznih stanovanjskih enot, kot tudi bolj povezan in pa večji obseg zelenih površin v pritličju. Še prostorski prikazi.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Irena, ne vidi se, oprosti Irena, ostaja ves čas.. dej, ja tko k eni vidmo tle čez tebe ne oziroma mimo tebe ne pa vidmo čist drugo sliko. Dej probi nardit.

GOSPA IRENA OSTOJIĆ No, zdej bo. Tehnične težave. To je lokacija danes. Na levi strani je sprejet akt. Na desni strani je predlog in sicer v z enakimi zmogljivostmi, z enakim programom, drugačna prostorska zasnova. Predvideni so 4 stolpi z višinami P+15 etaž. Od desete etaže naprej se posamezne etaže kaskadno zmanjšujejo in oblikujejo špičaste stolpe kot so prikazani na 3D prikazih. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prosim za stališče odbora, gospoda prof. Koželja.

GOSPOD PROF. JANEZ KOŽELJ Spoštovani župan, kolegice in kolegi. Odbor je podobno kot predlagatelj predloga menil, da je nova urbanistična in arhitekturna zasnova bistveno boljša od tiste, ki je bila načrtovana pred leti na tem območju in zagotavlja ob boljšem izkoristku bi lahko rekel bistveno boljše stanovanjske in bivalne pogoje v območju od prejšnjega odloka o občinskem lokacijskem načrtu, zato predlagam Mestnemu svetu da odlok sprejme.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Ne, hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ker Predlogu Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem in lokacijskem načrtu za del območja urejanja ŠO ½ Šiška (vzhodni del) ni bil vložen noben amandma ni razprave, zato prehajamo na glasovanje. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 33.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet MOL-a sprejme Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem in lokacijskem načrtu za del območja urejanja ŠO ½ Šiška (vzhodni del).

26 ZA 0 PROTI. Hvala lepa. Sprejeto.

Gremo na naslednjo točko. AD 8. PREDLOG SKLEPA O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA DEL ENOTE UREJANJA PROSTORA ŠI–390 Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo dr. Jankovič Grobelšek, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA DR. LILJANA JANKOVIČ GROBELŠEK Ne vemo kaj se dogaja. No, bom kar začela medtem, čeprav imamo pripravljeno, da bi se to. Halo. Pozdravljeni. Imamo pripravljeno, da bi se to moralo odpreti. A lahko kdo pomaga no. Naj kdo pride. Evo, krasno. Super. Sam jaz pa ne vidim, ampak sej je v redu. Torej, predstavljamo vam lokacijsko preveritev za M hotel v Šiški in sam mal. Povedala sem že zadnjič, da gre za nov inštrument v urejanju prostora, ki ga ocenjujemo kot zelo primeren, da lahko v mestnih območjih, torej v grajeni strukturi delamo neke manjše spremembe občinskega prostorskega načrta ali OPPN, ki v bistvu omogočajo neke smiselne investicijske namere, ki jih vedno preverimo. Preverimo skozi postopek, skozi javno razgrnitev, skozi … ///… nerazumljivo … /// nosilce urejanja prostora, seveda tudi skozi Odbor za urbanizem in potem lahko naredimo samo koristi, ko pripravimo take spremembe, da omogočimo neko investicijsko namero. Zdej smo konkretno pri lokacijski preveritvi za M hotel. Kot vidimo naročnik SOFINA, pripravljalec seveda mestna občina in pa izdelovalec MUNDUS iz Brežic. Smo na lokaciji poleg Kina Šiške. Gre za to, da se območje M hotela deli na stolpič, ki ima 9 etaž in potem na nižjo lamelo in tej lameli se omogoča dozidavo še dve etaži, torej nadzidavo, pri čemer pa mora biti oblikovanje nadzidave te lamele. Tukaj vidimo še lokacijo. Tako. Oblikovanje nadzidave te lamele je tako, da ne bo presegalo višine stolpiča oziroma, da se umakne iz etaže navznoter, to je bilo tudi navodilo oziroma priporočilo Odbora za urbanizem, ki so in bodo upoštevana, da se v bistvu potem nekako iz čelne fasade umikajo etažne fasade navznoter, da se nekako še ohrani ta vtis teh terasnih etaž v višjih, v večjih nadstropjih. Obenem je bilo preverjeno, da ta konkretna lokacijska preveritev omogoča nadzidavo, ki ne bo poslabševala bivalnih pogojev, saj je v soseščini dovolj oddaljen stanovanjski objekt. Stanovanjski blok, h kateremu pa je to severna fasada, torej nimamo tukaj problema s kakšno osvetlitvijo in da bo v bistvu taka nadzidava tudi pomenila, da se bo ta hotel, da bodo šli v svojo investicijsko namero, da bodo izboljševali svojo ponudbo. Gre za hotel, ki ima, ki je posloven, konferenčni in turistični s 4 zvezdicami. Delno so ga že prenavljali, zdej ga bodo še v tem delu lamele. In njihova ponudba je taka, da gostje prihajajo v glavnem z avtobusi oziroma z letali. Sami imajo tudi neka parkiranja tako, da tega problema ni in niti nimajo zasedenih teh parkirnih mest. Predlagamo, da se sprejme Sklep o lokacijski preveritvi, ki se nanaša zgolj na to, da se odpravi neskladje prostorskega akta in da se v območju dopusti nadzidava nižjega hotelskega dela, to je lamele za dve etaži do P+6. Zdej piše v OPN-ju do P+5, kar je v bistvu neskladje. Najlepša hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospoda prof. Koželja prosim za stališče odbora.

GOSPOD PROF. JANEZ KOŽELJ Odbor za urejanje prostora podpira sprejem Predloga Sklepa o lokacijski preveritvi za del enote urejanja prostora ŠI-390.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala ne.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava. Ni. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 37.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet MOL-a sprejme Predlog Sklepa o lokacijski preveritvi za del enote urejanja prostora ŠI-390.

Prosim za vaš glas. 37 ZA 0 PROTI. Sprejeto. Hvala lepa.

Gremo na točko 9. AD 9. DOPOLNJENI OSNUTEK ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU 147- NA OBMOČJU VZHODNI OBVOZNICI IN LITIJSKI CESTI Gradivo ste prejeli. Prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Ostojić, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA IRENA OSTOJIĆ Hvala za besedo. Upam, da ne bo tehničnih težav. Predstavila bom Dopolnjen Osnutek Občinskega podrobnega prostorskega načrta 147- območje ob vzhodni obvoznici in Litijski cesti. Naročnik tega projekta in tudi investitor gradnje je Ministrstvo za pravosodje. Prostorski akt je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod. Območje se nahaja v četrtni skupnosti Sostro, tik ob vzhodni obvoznici. Obsega okvirno 5 hektarjev nepozidanih zemljišč na jugu omejenih z Litijsko cesto, na zahodu z vzhodno obvoznico, severu in zahodu za kmetijskimi zemljišči, ki prehajajo proti vzhodu tudi v naselje enodružinskih hiš. Območje je bilo v preteklosti namenjeno izkopu gramoza. Kot je razvidno na historičnih ortofotoposnetkih, kasneje je bilo nekontrolirano zasipano z odpadnim materialom in kljub temu, da je danes ozelenjeno je dejansko to degradirano območje. Pri pripravi prostorskega akta smo za to tudi pridobili odločbo Ministrstva za okolje in prostor, ki je zaradi tega zahtevalo izvedbo postopka celovite presoje o vplivih na okolje in pa izvedbo okoljskega poročila, v katerem se zelo natančno opredeljujejo ukrepi, da se ta degradacija sanira. Po občinskem prostorskem načrtu je območje namenjeno zaporom in pa servisnim vzporednim dejavnostim, ki omogočajo delovanje te inštitucije. Leta 2017 je bilo na podlagi določil OPN-ja in pa seveda investicijske namere Ministrstva za pravosodje je bil izveden javni arhitekturno krajinski natečaj, na katerem je zmagala avtorska skupina arhitektov Petranović, Počivašek in s kolegi. Natečajna rešitev je bila potem usklajena s pripombami natečajne komisije z dodatnimi zahtevami investitorja in pa seveda je bila osnova za izdelavo prostorskega akta, ki je bila potem tudi v samem procesu usklajevana s posameznimi nosilci urejanja prostora, predvsem z DARS-om zaradi zagotavljanja zadostnega rezervata za širitev morebitno širitev avtocestne obvoznice. Sam kompleks zapora je razdeljen na dve prostorski prostorska, prostorski celoti, južni cel je odprt in je vezan neposredno na območje Litijske ceste, v njem je urejen odprti oddelek, izobraževalno središče in pa paviljon za obiske. V severnem delu, ki je pa ograjeno z visokim zidom je pa urejen zaprti oddelek s priporom, s sprejemnim centrom in pa delavnicami. Zunanje površine so integralni del arhitekture in zaradi tega je bila tudi ta natečajna rešitev ocenjena kot najboljša. Oblikuje posamezne manjše prostore, ki tudi strukturirajo sam prostor zapora na manjše prostorske enote. Večje športno igrišče je namenjeno druženju oziroma preživljanju prostega časa je urejeno na severnem delu, v zaprtem delu območja. Športno igrišče urejeno tudi v odprtem delu območja. Prometno se navezuje kompleks zapora na Litijsko cesto, ki bo rekonstruirana. Na njej je tudi rekonstruirana avtobusna, avtobusno postajališče potniškega prometa. In pa v osi priključka je urejeno zunanje parkirišče za obiskovalce in pa zaposlene. Na skrajni vzhodni na vzhodnem robu je urejena tudi pešpot širine 1,80 m za prehod iz Litijske oziroma iz južnih iz južnega dela proti kmetijskim zemljiščem in pa vrtičkom na severnem robu območja OPPN. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prosim gospoda Koželja za stališče odbora.

GOSPOD PROF. JANEZ KOŽELJ Spoštovani župan, kolegice in kolegi, svetnice in svetniki. Odbor je seveda podprl Dopolnjen osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 147 – območje vzhodni obvoznici in Litijski cesti, ker je ugotovil, da lokacija centralnih moških zaporov odgovarja iz vseh vidikov. Iz funkcionalnih, okoljskih in družbenih. Še posebej zato, ker koristi degradirano območje bivše gramoznice skratka sodi v tako imenovani Brownfield redewelopment. In še posebej zato, ker upamo, da bo čim prej izgradnja teh zaporov, da se ne bo ponovno zapletla, razrešila enega od 14-ih državotvornih projektov, ki jih država ni uspela v minulih 15-ih letih zgradit niti enega in predvsem razrešila res, ker sem si ogledal nemogoče razmere v tako imenovanih cesarsko kraljevih prisilnih delavnicah, v katerih so danes moški zapori. In zato predlagam, z veseljem vam predlagam, da ta osnutek sprejmete in seveda date nanga tudi pripombe skozi postopek.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava. Izvolte.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Hvala lepa. Mi predvsem bi v Levici, sicer to smatramo da, se strinjamo s prof. Koželjem glede zaporov na Povšetovi, predvsem pa se nam zdi tukaj problematično zakaj, če bo ministrstvo dalo javno zasebno partnerstvo na žalost mestna občina tu sicer nima vpliva ampak se to zdi smiselno poudarit kljub vsemu, da bi bilo fino, če take stvari ostanejo na ravni javnih investicij. Drugo, kar smo opazil potem je, da so v tem prostorskem načrtu kolesarske steze na ravni minimalnih standardov 1,5, ne optimalnega standarda 2 m in predlagamo, da kadar bo šlo sicer za državne, tudi državne investicije, vendarle MOL proba nekako obdržat svoje standarde 2 metra, se pravi tisto kar po navadi ima MOL zapisano v standardih. Kot drugo, zakaj pa bomo tudi vzdržani sicer. Pri ne glede na OPPN je pa to, kar v drugi fazi predvideva OPPN razširitev obvoznice, s katero se ne strinjamo in zato seveda tudi upamo, da bo investicija lahko sprejeta brez te druge faze, da se bo ustavila v prvi fazi. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Izvolte gospa Babnik, vi ste tam doma ne.

GOSPA MARUŠA BABNIK Ja, seveda. Se opravičujem, sem na slabem glasu. Spoštovani navzoči. Glede na to, da bo četrtna skupnost Sostro sprejela zapornike se nadejamo tega, da v naši četrtni skupnosti ne bo kriminala. Pravijo tako, kjer postaviš en tak zapor po navadi kriminala ni. Jaz močno upam, da bo tako. Na četrtni seji, na seji četrtne skupnosti, sedmi seje četrtne skupnosti 20.6. smo temu predlogu dali pozitivno mnenje, se strinjamo, želimo pa, da se zapor imenuje, ne zapor Bizovik ampak zapor v Dobrunjah. Ker to je pač, to je lokacijsko pač na vasi oziroma delu četrtne skupnosti Sostro, ki se imenuje Dobrunje. Ob tem pa seveda pozivamo MOL, da tudi na ta zeleni dal del čim prej pripelje kanalizacijo, vodovod in vse tisto, kar je potrebno, da bomo enakovredni Ljubljančani. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem razpravo. Pa je današnja seja tako idilična. Zdej čakam to enajsto točko, da mal to idilo razbijemo ne. Pa bom vseeno pokomentiral obe ne predhodnici ne glede tega, kar je bilo rečen tistih 5 minut. Zdej, ne vem zakaj bi se kriminal povečal zaradi zaporov, ker običajno so uni znotraj ne, ne odzuni ne.

… /// … iz dvorane – da se bo zmanjšal, da se ne bo povečal … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Se opravičujem. Drugi del ne. O Dobrunjah absolutno ne ja ne, da preimenovanje bo, to bojo sprejel. Ko govorite o kanalizaciji, jaz ne vem, vi v SDS-u najprej nasprotujete C0 kanalu ne. Ta konec je predviden v aglumeracijah ko je v teh evropskih sredstev, ki jih vi hočete ukinit. Ne, sej. Zdej pa glede vas gospa Vrečko ne tist kar ste rekla ne. To mi je zelo zanimiv ne ampak ta del ceste ne od avtoceste naprej ne je državna cesta tako, da bi se mogla tam zmenit ne. Spet bom reku, da vas bom napotu drugam, v parlament, enako tut za obvoznico. Mi smo svoje povedal ne. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 39.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Dopolnjen osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 147 – območje ob vzhodni obvoznici in Litijski cesti skupaj s pripombami.

Prosim za vaš glas. 36 ZA 0 PROTI.

Aja, še to javno zasebno partnerstvo. Zdej, ne vem kdo so tam javni delavci. Uni, ki čuvajo zapornike uni so pa zasebni ne to, ker to kar piše v časopisih javno zasebno partnerstvo jaz ne verjamem ampak. Gremo na točko 10.

AD 10. PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA S PREDLOGOM ZA HITRI POSTOPEK Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Klančar za stališče odbora, za stališče in za uvodno obrazložitev, se opravičujem. Gledam k odhajajo, kdo odhaja ne.

GOSPA TILKA KLANČAR Hvala lepa za besedo gospod župan še enkrat. Spoštovani svetniki, spoštovane svetnice. Ker gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve Odloka o ustanovitvi Zdravstvenega doma Ljubljana predlagamo hitri postopek. Z aktom se usklajuje naslov zaradi pogostih mednarodnih stikov dodajamo angleško ime zavoda, v skladu z novim zakonom dodajamo manjkajočo dejavnost, manjkajoče dejavnosti in jih usklajujemo s standardno klasifikacijo. Usklajujemo izobrazbo direktorja z novimi predpisi, opredeljujemo način imenovanja vodilnih delavcev zavoda in dodajamo evropske vire financiranja. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prosim gospo Škrinjar za stališče odbora. V mikrofon prosim, drugač ne bo nič v zapisniku.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Odbor za zdravje in socialno varstvo je razpravljal o tem in sprejel sklep, da se podpre hitri postopek.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Tudi Statutarno pravna komisija podpira hitri postopek.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava o hitrem postopku. Ni. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 39.

Glasujemo najprej O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog, da se Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ljubljana sprejme po hitrem postopku.

Prosim za vaš glas. 31 ZA 0 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ In zdej gremo v razpravo o samem odloku.

GOSPOD UROŠ MINODRAŠ Ja, hvala za besedo. V odločanje smo med gradivi prejeli Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ljubljana, kjer predlagatelj gradiva predlaga, da ker gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve Mestni svet omenjeno gradivo obravnava po hitrem postopku. Ob pregledu gradiva ugotavljam, da gradivo ne glede na dejstvo, da Zakon o zdravstveni dejavnosti natančneje prvi odstavek 25. člena jasno predvideva postopek sprejema oziroma odločanja ustanovitelja v primerih, ko pride do spremembe ali razrešitve razširitve dejavnosti javnega zdravstvenega zavoda. Ta vnovič ne vsebuje niti mnenja financerja zdravstvenih storitev, to je Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, prav tako pa gradivo ne vsebuje soglasja Ministrstva za zdravje. Gradivo sicer na sedmi na strani sedem navaja citiram: »Mestna občina Ljubljana je v skladu s 25. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti k načrtovanim širitvam dejavnosti pridobila soglasje Ministrstva za zdravje po predhodnem mnenju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ne glede na navedeno dejstvo pa omenjeni prilogi nista priloženi. Nista niti jasno citirani, ni številčne oznake in citiranega datuma niti mnenja ZZZS niti soglasja Ministrstva za zdravje. Glede na zelo jasno določbo citiranega zakona menim, da je odločanje mestnega sveta MOL o spremembah in dopolnitvah odloka brez navedenega mnenja in soglasja v tem momentu neustrezno oziroma je celo v nasprotju z veljavno zakonodajo, zato postopkovno predlagam, da se bodisi prekine seja mestnega sveta in strokovne službe na mize svetnikov za veljavno odločanje predložijo obe, ponavljam obe omenjeni prilogi. Bodisi se odločanje o tej točki prestavi na naslednjo sejo mestnega sveta.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Predlog zavrnjen. To je totalno spet stališče SDS-a, ki nič ne verjame. Jaz vas kar vabim lepo na oddelek. Vam bojo dal kopije tega. Jaz sem pa prepričan, da ostali del mestnega sveta zaupa strokovnim delavcem. Ker oni so strokovni delavci, to niso politikanti ne. Zaključujem razpravo. Gremo na glasovanje.

GOSPOD UROŠ MINODRAŠ Mam naprej. Jaz se ne strinjam z vami, zato zahtevam

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sej ni treba, da se strinjaš, sej je že v redu.

GOSPOD UROŠ MINODRAŠ Po poslovniku lahko zahtevam glasovanje o postopkovnem predlogu.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ To pa ni bilo proceduralno, ker si šel v razpravo, ne pa proceduralno.

GOSPOD UROŠ MINODRAŠ Okej, potem bi pa nadaljeval razpravo če tle

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kaj bi zdej, proceduralno?

GOSPOD UROŠ MINODRAŠ Naprej razpravo, vidim da postopek, da proceduralno ne bo šlo skozi.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, razpravo si zaključil. Konec razprave. Jaz sem ti že odgovoru. Zdej lahko proceduralno tut damo noben problem ne tak, da jaz nimam težav. Kar izvoljo.

GOSPOD UROŠ MINODRAŠ Sej prej prebral, sem povedu.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kaj, proceduralni predlog?

GOSPOD UROŠ MINODRAŠ Sem dal prej proceduralni predlog, da dobimo na vpogled soglasje in mnenje. Prekinitev seje za 10 minut mislim, če ga imate ga boste takoj zagotovil.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ugotavljam, da je gospod Minodraš dal proceduralni predlog, da se seja prekine dokler se ne priložijo soglasja. Jaz predlagam, da to zavrnemo. Lepo prosim za vaš glas. Glasovanje teče O PROCEDURALNEM PREDLOGU. Ponovitev glasovanja. Še enkrat. Glasujemo O PROCEDURALNEM PREDLOGU gospoda Minodraša, ki predlaga, da se seja prekine, da se prinese soglasje na vpogled. Jaz predlagam, da se to zavrne ne, ker popolnoma zaupam strokovnim službam in tut sam nisem jih gledu.

Rezultat glasovanja. 7 ZA 22 PROTI. Ni sprejeto.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ljubljana.

Prosim za vaš glas. 28 ZA 0 PROTI. Zaključeno.

Gremo na točko 11. Hvala Tilka. AD 11. PREDLOG SKLEPA O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV PREDŠOLSKE VZGOJE V JAVNIH VRTCIH IN DODATNIH UGODNOSTI ZA STARŠE Gradivo ste prejeli. Po sklicu ste prejeli pripombe sveta četrtne skupnosti Sostro in poročilo pristojnega Odbora za predšolsko vzgojo in izobraževanje. Prosim gospo Fabčič, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA MARIJA FABČIČ Hvala lepa za besedo. Spoštovani. K obrazložitvi v gradivu bi izpostavila zlasti naslednje, torej razlogi za povečanje cen. Za starše se cene v vrtcih niso povečale že enajst let, od leta 2008, le 2012 je bila manjša uskladitev 11 eur za materialne stroške 2% k strukturi cene programa in to povečanje je pretežno bremenilo proračun MOL. Starši so plačali manjši del, enako bo tudi po sprejemu predloženega sklepa. V strukturi cen povečujemo tri segmente. Največja razlika je pri plačah zaposlenih, ki predstavlja približno 80% strukture cene, plače v cenah so ostale na nivoju iz jeseni 2007, to je 12 let skoraj čez par mesecev in v predlogu cene so izračunani seveda vse povečani, ki so v teh razen dveh mesecev 12 letih nastale. Razlika znaša nekaj več kot 11 milijonov evrov oziroma 66 eur mesečno na otroka. To je največji del povečanja cene, ostala dva dela gresta na materialne stroške, ker so se fiksni stroški poslovanja povečali v tem obdobju za skoraj 13%, kar s predlogom usklajujemo, vendar v nižji višini. K rasti stroškov prispeva tudi vedno strožji predpisi in smernice za vrtce na različnih področjih kot so sanitarni, energetski, varstvo pri delu in tako naprej. Tretji segment, kjer povečujemo in izboljšujemo pogoje v vrtcih so od leta 2008 nespremenjena sredstva za kritje stroškov živil v vrtcih, kjer so se stroški prav tako povečali za skoraj 15%. V predlogu dajemo nižji znesek, vendar zadosten za povečanje kakovosti, saj bomo z racionalizacijo in javnimi naročili držali nižjo ceno. Poleg sredstev za programe v vrtcih MOL izdatno financira tudi investicije in investicijsko vzdrževanje, ki ni predmet cene programov, saj po pravilniku, po državnem pravilniku ti stroški ne smejo biti vključeni v ceno programov in tudi niso. Tako smo v obdobju odkar veljajo zadnje cene od leta 2008 zamenjali v vrtcih vse azbestne strehe, statično in energetsko sanirali ogromno stavb, v tem trendu tudi nadaljujemo. Obnovili igrišča, igralnice za otroke, izgradili nove več namenske prostore za sproščeno in varno igro otrok. Zgradili smo 104 novih oddelkov in zagotovili prostor za več kot 3000 otrok.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Dodatno.

GOSPA MARIJA FABČIČ Dodatno, hvala. Iz proračuna MOL smo tako v tem obdobju 13. Let namenili preko milijarde, 1.049.000.000 eur. Od tega, 246.000.000 eur za investicije in investicijsko vzdrževanje v vrtcih, kar je verjetno nas postavlja ob bok največjim javnim investitorjem. Dodatno smo pridobili tudi 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz različnih proračunov in evropskih sredstev. Poleg vsega izvajamo v vrtcih nadstandardne programe, ki jih brezplačno ali močno subvencionirano ponujamo za vse otroke v vrtcih. V povprečju se cene programov po izračunih vrtcev povečajo za 19%, da pa bomo starše manj obremenili predlagamo povečanje dodatnega znižanja tako, da se plačilo staršev poveča za 14%. V povprečju bodo krili na mesto z Zakonom o javnih sredstvih na mesto skoraj 39% le 28% stroškov, kar je za 2,7% več kot do sedaj, kar sledi strategiji in ciljem socialne politike MOL na področju predšolske vzgoje, saj si bomo tako, kot je bila praksa zadnjih 12. let tudi sedaj prizadevali plačila staršev ohraniti nespremenjena daljše obdobje. Posledica te mestne politike je izredno visoka, kar 92,3% vključenost otrok v vrtce. Kot dodatno ugodnost za starše ohranjamo tako stanovanjski kredit, kot tudi rezervacijo poleti in ob zdravstvenih težavah otrok med letom. Ugotavljamo po analizi cen v Sloveniji, da bodo plačila staršev tudi po sprejemu sklepa ostala v sredini cen mestnih občin s povečanjem cen s sprejemom sklepa pa bomo vrtcem in otrokom zagotovili optimalne pogoje za delo in življenje. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz bom temu, Marija kr počaki prosim, tle h men pejdi. Dodal samo, poudaru bom še enkrat. Jaz sem bil eden od tistih, ki sem tudi zagovarjal, da se povišajo plače za pomočnice vzgojiteljic tako kot Levica, ki je zahtevala in čakali smo za razliko od drugih občin dokler nismo imeli vse stroške, da smo preverili kaj to pomeni. Vse druge občine so cene sproti povečevale, mi tega se nismo posluževali ampak obratno in to, kar je rečeno naredili smo 104 nove oddelke. In kdo razlaga zdej, ko boste začeli govort, tle si boste dal pač po politično čas kako se borite za uboge

KONEC POSNETKA ŠT. 20190708_153713

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Otroke in starše ko pravi, da bo zaradi nižje cene, če ne bomo to sprejeli, če bi pustili to, da plača občina zaradi nižje cene staršev, da bo več otrok v vrtcih, jaz pa trdim, da ni mogoče. Mi smo praktično v vrhu Evrope z 92,3% otrok v vrtcih. In če nič druzga ne, v tej sobi imate vsaj dve, ki se na to spoznate mnogo bolj kot vsi ostali ne. Eno ravnateljico ne pa eno bivšo šefico ne, ki je zdej v penziji, ki vam lahko razložijo kaj o vrtcih ne kaj več. Ampak ne bo pomagal, ker enostavno zdej je konec idile, zdej bo čas, da se pokaže ne tipičen populizem. Gospa Trobec prosim za stališče odbora.

GOSPA FRANCKA TROBEC Odbor za predšolsko vzgojo in izobraževanje je obravnaval Predlog Sklepa o določitvi cen programov predšolske vzgoje v javnih vrtcih in dodatnih ugodnostih za starše in ga predlaga mestnemu svetu v sprejem. Od sedmih prisotnih so 4 bili ZA in trije PROTI. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala, ni pripomb.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava prosim. Gospa Škrinjar. Prva, ja vidim. Kr, gospa Škrinjar.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa. Najprej vse pohvale za visoko vključenost otrok v vrtce. Drugič tudi vse pohvale za širjenje kapacitet, investicijsko vzdrževanje. Zakon seveda določa o vrtcih, da to, da je to izvorno naloga ustanovitelja občine. Torej tukaj mogoče ni na mestu govorit o tem kako je bilo zelo veliko narejeno na investicijskem področju, ker je pač to naloga občine. Ene jo opravljajo bolje, druge slabše, naslednja točka bo pokazala tudi stanje kapacitet. Ampak, kar pa zadeva ceno v vrtcih pa ste rekli, da so druge občine to dvigovale počasneje, sproti, Ljubljana pa naenkrat. Jaz mislim, da je ta naenkratni dvig vam ne bo tistim, ki ste prepričani, da je to prava poteza prinesla tistega kar si želite a ne. To pa pomeni sprejemanje v družbi takega ukrepa. Na enkratno povišanje je izjemno velik udarec za žepe staršev, četudi imate dobre poteze, kot je recimo večja subvencija tistim, ki imajo v planu nakup stanovanja oziroma imajo kredite za to. Jaz mislim, da je to prevelik udarec naenkrat. Jaz predlagam, da to naredite vsaj v dveh, treh delih, počasi. Niso se vse plače povečale kot prvič a ne, plače so se povečale javnim uslužbencem, nekateri so pa v službi tudi v gospodarstvu. Tam pa ni šlo za neko sistematično povišanje plač. Poleg tega, da se sprevrže vse skupaj na starše povečanje plač tudi ni ravno prav. To bi se morali, to bi morali ob povišanju plač razmišljati prej, ne pa zdej jesti grenkih zdravil po tem, ko so bile, ko je bil ukrep že sprejet. Jaz mislim, da to ni nekaj, kar bo prineslo razumevanje med Ljubljančani in Ljubljančanke. Mislim, da bo to udarec za mlade družine. Ob vseh podražitvah, ki smo jih že, ki smo jim bili že priča bo to grenka pilula. In, če hočete dvigovati rodnost, je treba pač cene vrtcev imeti v nekem obsegu. Jaz bom seveda glasovala proti takemu predlogu, ker je povišanje cen in tako naenkrat, tko na hitro je res neumestno. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Sojar.

GOSPA MOJCA SOJAR Hvala lepa za besedo. Da se ne bi ponavljala po svoji kolegici Škrinjarjevi pa, ker ne bi tut želela bit, imeti populističnih prijemov, kar je gospod župan omenil v medijih, da upa, da jih ne bo. Bi pa rekla takole. Jaz sem se pogovarjala tudi z vzgojiteljicami, z vzgojiteljicami, ki se morda ne ukvarjajo s tem kako se financirajo vse te stvari v vrtcih ampak se ukvarjajo z otroci. Te vzgojiteljice v večini tako, kot je bilo že rečeno pohvalijo vse investicije in vse, kar je bilo dobrega narejenega na vrtcih do danega. Pohvalijo programe, vse to pohvalijo. Ampak to, kot rečeno ni predmet investicije niso predmet, ne smejo biti predmet podražitve, so pa oziroma ugodno vplivajo verjetno na dobro voljo vzgojiteljic, ker imajo boljše pogoje dela. Pri teh podražitvah se strinjam tudi s kolegom iz Levice, da bodo oziroma z vsemi, ki so rekli, da bodo starši pač, to je več kot 10%, kar je več kot 10% se ljudje kar hitro rečemo, to je pa veliko. Pod 10% kar nekako sprejmemo, kar je več nam pa že ni všeč. Jaz bi bila zelo zadovoljna, če bi se pri teh olajšavah, ki se jih staršem dodeljuje zelo pazilo komu se te olajšave dodeljuje. Namreč, kot vemo znajo nekateri krasno vse te obvode, to pomeni ločeno življenje, samohranilstvo, vse to nekako znajo upoštevat oziroma si priskrbet dobro in pošteno, plačajo pa tisti, ki živijo na istem naslovu, niso samohranilci, priznajo, da so v kakršnikoli zvezi že in te pošteno plačajo vrtec. Vsi ostali, ki pa imajo neke bližnjice do plačila ali pa oprostitve plačamo pa vsi Ljubljančani to v končni fazi. Bistveno je pa kar bi mene zanimalo pa je koliko vplivajo na podražitev vrtcev, ali je bilo to izračunano? Vse te notranje podražitve, ki so se od začetka leta nekako zgodile, to se pravi ogrevanje na daljavo, vodarina, odvoz smeti. Ker to verjetno tudi vpliva na to podražitev. Če mi na to lahko odgovorite? To pa, kar je bilo v gradivu napisano primerjalno z drugimi mesti po Sloveniji, kolikšne so cene v Ljubljani, bi pa gospod župan odgovorila s temi besedami, ki jih vi velikokrat uporabite, ko mi damo primerjavo. Nas ne zanimajo druga mesta, nas zanima Ljubljana. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Honzak.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala za besedo. V Levici se zavzemamo za brezplačne vrtce za vse otroke, zato kakršnegakoli višanja cen ne bomo podprli. Pa tudi, če gre po besedah predlagateljev za nujno in minimalno zvišanje cene. Predstavljeno je bilo, da gre le za 14% podražitev in da bodo starši, ki so do sedaj plačevali 26,2% skupne cene programov, od zdej naprej plačevali le manj kot 3% več torej približno 28,9% skupne cene programov. Ampak a gre pri tem res za tako majhno podražitev? Za primer lahko vzamemo tričlansko mlado družino, recimo, da sta starša prekarno zaposlena in s svojimi prihodki sodita v peti dohodkovni razred, po podatkih MOL je v tem razredu največ otrok v ljubljanskih vrtcih. Njuni mesečni prihodki znašajo tako od 1.317 eur do 1.661 eur, torej vsaj zasluži nekje okoli minimalne plače ali malce več, pa vemo, da marsikateri prekarno zaposleni posameznik ali posameznica v Ljubljani ne zasluži mesečno niti toliko. Recimo še, da je njun otrok star dve leti torej sodi v prvo starostno obdobje. Za vrtec je družina doslej plačevala 146 eur mesečno, po novem izračunu pa bo plačevala skoraj natanko 20 eur več, to je 166,32 eur. Letno bo to znašalo skoraj 250 eur višje plačilo za vrtec, kar ni majhen znesek. Ob tem, da je življenje v Ljubljani z visokimi najemninami, pomanjkanjem primernih zaposlitev za nedoločen čas in naraščujočimi cenami storitev za mlade družine že tako skoraj nemogoče. Seveda smo slišali in bomo še slišali, da MOL dodatno znižuje cene vrtcev za starše iz vseh dohodkovnih razredov in jim nudi tudi druge ugodnosti, kar je vsekakor pohvalno. Vendar pa se kljub tem popustom odstotek plačila staršev dviga na skoraj 29%, kar naj bi po besedah predlagateljev sledilo ciljem socialne politike MOL na področju predšolske vzgoje. Zanima nas katerim ciljem to sledi? Ker namreč v strategiji razvoja vzgoje in izobraževanja v Mestni občini Ljubljana za obdobje od 2009 do 2019 je v poglavju, ki se nanaša na predšolsko vzgojo jasno zapisano. Zagotovili bomo, da se delež plačil staršev za vrtec, ki v povprečju znaša 25% cene programa tudi v prihodnje ne bo povečeval. In še v proračunu MOL bomo zagotavljali sredstva, ki bodo omogočala, da se delež plačil staršev tudi v prihodnje ne bo povečeval. Predlagano povišanje je torej v očitnem neskladju s sprejeto strategijo, ki naj bi ji MOL sledila. Ob branju strategije nam je padla v oči še ena zveza MOL in sicer pripravili bomo reprezentativno raziskavo vključenosti otrok v vrtec, ki prihajajo iz manj spodbudnega socialnega ekonomskega in kulturnega okolja. Ugotovili bomo kolikšen delež le teh ni vključen v nobenega od programov in kaj so prevladujoči razlogi za to. Na podlagi podatkov bomo razvili mehanizme za čim večje vključevanje otrok v programe. Sprašujemo se ali je bila takšna analiza dejansko izvedena? Kakšni so bili njeni izsledki in kakšne mehanizme je na podlagi izsledkov razvila MOL. Ravno socialne najranljivejše družine, med katere vsekakor ne sodijo le tiste iz prvega dohodkovnega razreda, ki so plačila vrtca v celoti oproščene bodo takšne podražitve kot je današnja najbolj prizadele. Prav zato bi bila takšna analiza in ukrepanje na njeni podlagi zelo dobrodošli. In da ne bomo ponovno soočeni z očitkom, da je najlažje biti opozicija, da smo populisti in da je lahko biti proti takšnim ukrepom, naj predstavim še en izračun. V ljubljanskih vrtcih je okoli 13.600 otrok. V gradivu je bila predstavljena tudi njihova razdelitev po dohodkovnih razredih, žal pa ne po starostnih obdobjih oziroma oddelkih, ki jih obiskujejo. In če privzamemo, da so vsi ti otroci v prvem starostnem obdobju, kar seveda ni res ampak takrat je vrtec najdražji tako, da smo vzeli najvišjo ceno; in če privzamemo, da so vsi ti otroci edinci, torej, da starši zanje plačujejo predvideno ceno, kar tudi spet ni res bo MOL po novem izračunu cen vrtcev in z vključenimi vsemi popusti letno prejela manj kot 4 milijone evrov več od plačil staršev. Težko verjamemo, da v proračunu MOL, ki je letos vreden celo več kot 400 milijonov evrov teh 4 milijonov ne bi mogli najti. Sprejetje in povišanje cene vrtcev bodo socialno ogroženi še bolj potisnjeni na rob družbe, namesto da bi MOL ostala zgled celotni državi na področju predšolske vzgoje, zato bomo kot rečeno glasovali proti predlaganemu sklepu. Hvala za besedo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Horvat Jožef.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem. Jaz ne bi bil želel, ne bi želel biti populističen. Predvsem bi želel dati zelo koristen in pameten predlog. Mestna občina Ljubljana je za vse vrtce, vse šole najprej zamenjala azbestno kritino. Potem je šla v predlog toplotne sanacije stavb. Mislim, da bi bil zelo pameten predlog, da gre pa še namestiti, ker na vse te objekte kot so šole, vrtci, tudi javna uprava, mislim mestna uprava fotovoltaične celice, ki bi seveda so zdej že ponudniki znana podjetja v Sloveniji znižala stroške vsem tem pravnim subjektom vsaj za 15 ali pa več procentov. Ker, če se zavedamo, da so v vseh teh objektih kuhinje, klima naprave potem pisalni stroji, mislim kopirni stroji, računalniki, razsvetljava, veliko je tega, bi bilo pametno in tudi seveda toplotne postaje, tam kjer niso priključeni na vročevodni sistem, da se naredi ta program, da gospa Lozejeva pripravi ta predlog in da začnemo nižat stroške tudi na tej strani. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Škrinjar replika. Hvala. Jaz se bom odzvala na besedo populistično, ki jo je uporabu moj predhodnik pa tudi prej je bila uporabljena beseda populistično. Lahko rečemo, da je nekaj populistično, če predlagamo, da naj občina naredi čim bolj racionalno oskrbo vrtca, to se reče energetsko sanacijo ali kar koli. Ampak populistično naj bi bilo tudi to, da bi bili vrtci brezplačni. Moram reči, da to idejo zagovarjam že nekaj let in dejstvo je, da so raziskave pokazale, da so otroci, ki so vključeni v vrtce toliko bolj uspešni potem v pri šolanju in življenju. Dejstvo je tudi, da je pisa pokazala to, da imamo dobre rezultate, pa vendar so rezultati slabši tam, kjer so otroci iz šibkejših, socialno šibkejših družin. In ravno te je treba podpreti. Lahko bi se kaj naučili iz ukrepa, ki ga je dala Janševa vlada v mandatu 2004-2008, ko je bil drugi in tretji otrok brezplačen. Namesto, da bi šli v to smer, da bi bilo za vse otroke brezplačen vrtec vsaj od tretjega leta dalje pa gremo v višanje cen. In, če boste stokrat rekli, da je to populizem vam bom jaz stokrat nazaj odgovorila, da je to racionalna rešitev. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ To je bila tebi replika. Jaz sem tko zastopu. Tko je rekla gospa. Logar. To je bila tebi replika ne.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Ne vem, če je bila to replika name. Mogoče samo besedna ampak moj predlog je

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ No, prej je pozabila no, sej je v redu sej vem kaj uporabila je. Gospod Logar razprava.

GOSPOD DR. ANŽE LOGAR Hvala. Sploh ne vem zakaj je razprava o tem a je podražitev vrtcev oziroma nasprotovanje temu populizem ali ne danes tu na seji razprave. Mislim, da je vsak, ki vidi odstotek podražitve vrtcev v Ljubljani šokiran nad relativnim in potem tut … /// … nerazumljivo … /// prirastkom, ki ga bo vsaka družina plačevala z pač predšolsko vzgojo svojih otrok. Mi že dlje časa razlagamo o tem kako imamo demografske probleme, kako je majhna rodnost in kako se ne znamo spopasti s tem kako bi pospešil to našo, ta naš naravni prirastek, da bi imeli družine dovolj otrok ne. In zdej dva problema sta tukaj odprta, ena je stanovanjska problematika, druga je pa tut problematika odnosov z otroki oziroma kaj občina, mesto, država nudi družinam za to, da se družine odločajo, mlade družine odločajo za otroke. In tukaj lahko rečemo, da Ljubljana na obeh področjih nazaduje. Zdej, naredila je še en velik korak nazaj s to podražitvijo, zdej nimamo neke bom reku zelo napredne politike izgradnje novih stanovanj, da bi rešili stanovanjsko problematiko, zdej pa še dražimo vrtce in to zares tak odstotek, ki bode v oči ne. To ni populizem. To je lepo neka normalna razprava tu v mestnem svetu in ne morem past na to past, da zdej pa, če je nekdo reku, da je to populizem pa se mormo vsi opravičevat, ki nasprotujemo tej podražitvi. Glejte, če boste pa gledal tole gradivo ne. Razlogi za izračun predlogov novih cen programov v prvi alineji piše, da se za cene za starše v vrtcih niso povečale od leta 2008. Ja zakaj je pa to potem razlog za podražitev. Zato, ker se cene od leta 2008 niso podražile. A lahko zaključim al vas tko jezi, da me boste prekinjal? Ne rečem, če bi recimo mestna uprava rekla, mi se pa dodaten poudarek dajemo razvoju predšolske mladine oziroma predšolskih otrok in bomo za to naredil to pa to pa to pa to, to pa terja višjo ceno. Ne, vse bo ostalo tako kot je ampak zato, ker se leta 2008 ni podražilo bomo pa za 14% podražili. Spomnimo se enkrat smo imeli razpravo tu v mestnem svetu, ko se je cena ne avtobusne karte povečala za 50%, pa smo takrat rekli, da bo padla število prevozov oziroma uporaba javnega transporta, pa se od takrat srečujemo s tem trendom. Zdej se hvalimo z vključenostjo otrok v vrtce, zdej pa za 14% podražimo in kaj, potem bomo pa ugotavljal, da tudi ta zadeva pada oziroma, da se ta odstotek zmanjšuje, kar je narobe ne. Mesto bi moralo v prvi vrsti iti naproti družinam in jim ponudit take bom reku pogoje, da se bojo čim prej odločal za čim več otrok in, da bo ta oskrba otrok na koncu koncev čim cenejša. Ker lejte, to kar vlagaš v otroka se bo skozi celotno življenjsko obdobje preko vseh dohodnine, davkov, doprinosa vrnilo nazaj v mestno in v državno blagajno. Tako, da je to najcenejša investicija, ki jo imaš lahko za polnjenje svojega proračuna. Recimo, piše največja razlika, da je pri plačah zaposlenih, ki predstavljajo približno 80% cene. Ampak zdej pa poglejte tko. V Ljubljani niso vsi starši otrok, ki imajo otroke v vrtcih javni uslužbenci. Ne, oni so v dvojnih škarjah. Plače se jim niso povečale tako kot javnim uslužbencem, cene vrtcev so se pa jim. Torej, so dvakrat prizadeti. In zaradi tega, ker so se javnim uslužbencem povišale cene torej dražimo vrtec za 14%. Zdej, velik teh problemov ostaja odprtih. Recimo vprašanje posebnih diet, ki jih imajo posamezni otroci. Jaz bi rad recimo, da se o tem predlogu, ko se govori o povišanju cene najde odgovor tudi na to vprašanje. Kako tistim otrokom, ki imajo neke posebne prehranske navade kako rešit ta problem. Vem, da so gospod župan na vas se že obrnil, pa niso dobili nekega jasnega odgovora iz združenja staršev.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ O, pa ja. Slabo veš.

GOSPOD DR. ANŽE LOGAR No, boste mi povedal ne.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Bom.

GOSPOD DR. ANŽE LOGAR Ampak, če bi imeli recimo v tem predlogu jasno predstavljeno kaj bomo naredili, s čem bomo izboljšal varstvo predšolskih otrok, jaz bi na nek način še kupil to podražitev, pa ne za 14% ne, da smo si na jasnem ne, ne za 14%. Tko kot je bilo mislim prej omenjeno tja do 10% je še sprejemljivo ampak glejte taka podražitev je pa ne vem se mi zdi popolnoma nesprejemljiva. Ob tem ne, ob tem, da so se podražile kanalščine, da se je daljinsko ogrevanje podražilo, parkirnina, LPP, vse se je v Ljubljani podražilo po volitvah. Zdej, z določenim zamikom pa vrtci. Ko so mene recimo, ko so se dvignile cene plač v javnem sektorju spraševal novinarji, če kej vem, če bo Ljubljana tudi podražila vrtce ne, ker je bilo, ni bilo nič s strani župana nobene izjave na to temo? Sem reku, da sem prepričan, da se bojo, samo da bo župan to naredu tik pred počitnicam. Prvič zato, ker bojo šli takrat vsi na dopust, drugič pa zato, ker bo tisto javno zgražanje zaradi podražitev vrtcev pri ostalih občinah že potrošeno v tistih prvih mesecih tega leta, ko bodo to podražil. Ker oni so to takoj na začetku naredil ne, Ljubljana je pa tko zgodila mal na kasneje. Zakaj je Ljubljana to naredila mal kasneje? Prvič zato, da je ta efekt, da ni tako evidenten, posebej zato, ker je ta najdražja podražitev, drugič pa zato, ker ima na koncu koncev dovolj denarja ne. Treba vedet, da je od prejšnje vlade za poravnavo dobila 28 milijonov evrov sredstev. 28 milijonov evrov sredstev. Zdej pa, sej veste tisto dilemo ne, topovi ali pa maslo, zakaj namenjaš ta denar? Ljubljana se očitno ni odločila za to, da bi ublažila prirast stroškov zaradi pač višjih plač, ki jih je brez izračunov vlada nespametno sprejela ampak bo vse to prevalila na starše otrok. Torej na tisto v bistvu, tisti, ki ustvarjajo našo prihodnost. In se mi zdi, da je to popolnoma zgrešena politika ali pa bom raje reku odsotnost politike no. To je odsotnost politike. Namesto, da bi šla naproti torej z ukrepi, ki bi spodbujali rodnost, da bi se ljudje čim prej odločal za otroke pa za čim več otrok gre pa celo za stroškovni pregled aha, tok nam manjka, lejte tok rabmo, zdej je pravi cajt za podražitve in gremo ajde. In udari močno zaradi tega, k udariš enkrat, ljudje se bojo mal razburjal, čez 3 mesece bojo pa že pozabil a ne. Ampak še enkrat, ko bo ta računica v teh razredih prišla ne ven se bojo starši začel resno razmišljat no. A je mogoče ni boljš, da jst privarčujem, pa mam mal več pr babici, pa da mal kasnej dam v vrtec pa tko naprej ne tko da. To smo na enem nekem spolzkem terenu in ravno sej pravim ta politika ali pa odsotnost politike pri javnem transportu nam je pokazala kako slabo se to razvije. Upam, da se ne bo tko slabo tut pri predšolski vzgoji. Sam bom pa zagotovo glasoval proti tej podražitvi.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Vrečko.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Hvala lepa. Moj komentar podražitve se v bistvu nadaljuje kot je povedala kolegica Honzak in je omenjala omenila strategijo. Gre namreč tudi za anti emancipatorni nekako predlog, sploh eno sejo po tistem, ko smo sprejemali Predlog Akcijskega načrta enakosti spolov v Mestni občini Ljubljana. Vsi namreč vemo, da skrbstveno delo in vso breme družinsko praviloma pade na ženske in kadar

GOSPOD JOŽEF HORVAT … /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sam moment, sam moment prosim, sam moment prosim, sam moment prosim, lepo prosim. Sej, odgovor, replika pol. kr dejmo. Ne, ne, sej je v redu ne, prosim no, kar nadaljujte. Vsak ima pravico do svojega mnenja, jaz ne vidim problemov.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sej je v redu, sem ustavil no.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Gre za študije, ki so izvedene, da kadar pride do neke hujše gospodarske situacije po navadi so ženske tiste, ki recimo se odločijo ostati doma, skrbeti za starše, družino in tudi za otroke in zato nas skrbi kadar se recimo pride do nekega izpada družinskega proračuna ali do neke zaostritve gospodarstvenih razmer. Seveda tudi je povečano plačilo vrtca zadosten strošek, da lahko to tukaj bojo trpele predvsem zlasti tudi ženske in pa seveda celotni družinski proračun. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Sam moment prosim ne. Tko je bila lepa seja no. Kva se zdej tak. Sej, replika prosim ne, kar. Izvolte gospod Horvat.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala. Želel bi pa na svojem lastnem, pa še ogromno kolegov je, ki skrbijo za svoje otroke, ni samo na ženah. Če vam iz svoje lastne izkušnje povem, sem prišel iz nočne, nisem šel spat, da so bili otroci do tretjega leta doma in sem skrbel za njih, kuhal kosila tako, da mogoče je treba mal spremenit eno podobo, ki so vam jo nastavil. Hvala lepa.

GOSPA MOJCA SOJAR Ja, jaz ne bi to tako zaostrovala kot je bilo zdejle rečeno. Tudi enakost spolov.. jst imam več otrok in nisem bila nikoli se čutila prikrajšano, če sem bila z otroci doma. In sem imela dejavnost, ki sem jo lahko opravljala doma. Ne v takem 8 ur na dan, ampak z otrokom bit je luštno in ne vem zakaj bi tukaj moral govort, da bodo ženske prikrajšane, če bodo s svojimi otroci doma, ker jima lahko mame zelo velik ponudbo, včasih celo več kot v vrtcu. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zdej pa bom še jaz dodal na to ne. Mame doma ne, kaj šele babice pa dedki. Gospa Kociper, razprava.

GOSPA MAŠA KOCIPER Ja, hvala lepa. Vsaka podražitev, še posebej taka, ki vključuje naše otroke, seveda občutljivo vprašanje in nepriljubljena tema in najlažje je seveda tulit v opozicijski rog in se proti taki podražitvi pritoževat na vse pretege. Tudi jaz sem opozicija, pa se ne bom pritoževala, ampak bom podala en drugi pogled. To pa zato, ker vedno enako razmišljam. Ne glede na to, ali sem v opoziciji tukaj, ali sem v koaliciji tam, moji pogledi na ene stvari so vedno enaki. In to je, da se bomo mogli v tej družbi enkrat odločit, kaj si želimo. Ravnokar v parlamentu teče ena taka žolčna razprava o tem, ali si želimo boljšo in bolj kvalitetno javno šolstvo ali si želimo več zasebnega šolstva in tako naprej. Jaz osebno in moja stranka smo za kvalitetno javno šolstvo. Ne, kr za eno javno šolstvo ampak za kvalitetno javno šolstvo. Tko, kot smo za kvalitetno javno predšolsko vzgojo. In če hočemo tako ali šolstvo ali predšolsko vzgojo bo pač treba nekaj plačat in nekaj v to vložit. Sicer bomo bitko proti zasebnim šolam in zasebni predšolski vzgoji pač izgubili. Jaz si želim, da imajo ljudje v javnem sistemu izobraževanja ali predšolske vzgoje iste pravice in iste standarde kot imajo jih drugi. In, če to želimo in, če denarja ni neomejeno je pač treba neki doplačat. Jaz najbolj pa pikasta postanem ko pa poslušam Levico. To pa, to pa res tok da, sem danes mislila ne razpravljat, pa zdej moram. K najlažje je pa dvignit socialno pomoč na 470 eur, nasprotovat dodatku na aktivnost prebivalstva, ki je bila en ukrep v kriznih razmerah, ko ljudje niso imeli dela, potem pa reči še naj bo vse zastonj. Od kod vas sprašujem? Jaz sem tudi za brezplačne vrtce, jaz sem tudi za brezplačno šolstvo. Imam dva otroka, moram kupovat šole, mislim knjige, zvezke, vse tko naprej. Z veseljem jih ne bi. Sam kje je ta vreča? To mi povejte, kje je ta prazna vreča iz katere lahko vsi jemljemo? Pa ne mi rečt, da je treba iz NATO izstopit, pa bo za vse dovolj denarja. Za vse, kar bi vi dali denar ni noben NATO dovolj, da izstopimo. In ko gre za vrtce sem še posebej občutljiva, ker osebno menim, da so vrtci najbolj kvalitetna inštitucija v Republiki Sloveniji. Mislim, da nimamo nobenega drugega inštituta, če tko generično govorim take dobre inštitucije, ki bi bila taka kot naši vrtci. K nam hodijo iz celega sveta gledat kako gledamo v vrtcih in kaj delamo. In kvaliteta se povečuje iz leta v leto. Opazila sem to kot mamica in opažam to zdej od strani gledam na te zadeve. Ampak, če se kvaliteta veča to seveda stane. Če hočemo mi imet v vrtcih zdravo, domačo hrano iz sosedove njive, pol je pač ta zdrava, domača hrana dražja. Kdor gre enkrat na trg v Ljubljani bo to vedu, kot je hrana, ki je kupljena kaj pa vem v Hoferju, Lidlu al pa še kje drugje. Če hočemo imet mi take in drugačne programe, dodatne pedagoške pristope ne, verjetna leta in tako naprej potem to stane. Predvsem pa stanejo plače. Predvsem pa stane tako povišanje plač, precej nedomišljeno se moram strinjat. Naša stranka je proti takemu povišanju nasprotovala, čeprav smo bili za povišanje, ki pač za sabo potegne neke rezultate. Zdej, kaj vse to podražitev prinese je bilo lepo obrazloženo. Jaz nisem iz gradiva zasledila, da bi šlo samo za to, za povišanje, ker so se plače dvignile. Sej je v gradivu lepo obrazloženo kdor je pogledal. Plače zaposlenih so glavni faktor ampak tudi povečani materialni stroški. Tudi zaradi spremenjenih predpisov, glede standardov in tako naprej. Tudi to stane. Živila so bila posebej omenjena. Mislim, da je bilo lepo obrazloženo. In to, da enajst let ni bilo podražitve zame je faktor. Morda za kolega Logarja ni, zame pa je. To pomeni, da prilagoditve niso potekale sproti, morda tudi zaradi takšnih debat, kot je danes ampak v so pač v večjem številu bolj redko. In ko sem jaz bila nekaj let v svetu vrtca, kjer sta bila moja otroka v vrtcu sem enkrat imela priliko videt koliko v skupini otrok, kjer so bili moji otroci plačuje polno ceno vrtca. A ste to kdaj pogledali? Mislim, da je bilo v skupini ne vem koliko 22 ali 20 otrok. Mislim, da so dva plačevala polno ceno, trije tisti drugi razred, tle sem bila tut jaz umes, ker imam kredit. Vsi ostali mnogi nič, mnogi nič, mnogi pa zelo malo. Tko, da jaz mislim, da ta država še vedno zlo, zlo dobro skrbi za tiste, ki so na socialnem robu in, ki imajo resnično težave in ki res rabijo pomoč in zato si bom tudi osebno vedno prizadevala. Me pa zmoti, da se nekomu poveča socialna pomoč, pade v višji razred, zato pride v, da mora nekaj več plačat vrtca pol je pa ogenj v strehi. Ja, čakte, zdej moram pa več plačevat vrtca. Ja, sej morš več, če si dobu pa več socialne pomoči. Jaz ne vem, najboljš bi bilo, da nihče ne bi imel socialne pomoči jaz mislim ne. In dokler nimamo pač vrtca brezplačnega za vse naj tisti, ki lahko pač nekaj prispevajo, če hočemo kvalitetni vrtec. Tisti, ki ne morejo naj bodo oproščeni. In še kako se strinjam z razpravljavko pred mano, ki je pa rekla, da kontrola bi bila potrebna. In s tako kontrolo bi pa ugotovili koliko je tistih v tisti moji skupini dvajsetih, ki pa morda niso upravičeni pa dobijo brezplačen vrtec ali karkoli. Tle je gotovo še nekaj rezerve. In prekarni delavci. Sej, vsi se borimo za prekarne delavce. Tudi taka popularna gesta a ne. Ampak velik teh prekarnih delavcev sem prepričana prikaže svoj ne dohodek, morda čisto realno tak kot je al ga pa morda celo nerealno prikaže in potem ne plača toliko vrtca. Skratka mi bi imeli vse, mi bi imeli najvišjo kvaliteto storitev, najboljše za svoje otroke in vse ostalo. Nič ne bi doplačali, pa nobene jame z denarjem ni nikjer. Pa nobene vreče brez dna. Tko, da tle gre pač za neke prioritete in men se zdi, da je kvaliteten vrtec ena izjemna prioriteta, ena izjemna tut kvaliteta v Sloveniji. To, da je 92% otrok vključenih, ne vem kdo misli, da je lahko še več, ker ene babice pa jih hočejo imet doma pa tko ali drugače. Pa eni starši mislijo, da je zasebni vrtec tisočkrat boljši ne. In, da želijo neki posebnega. Tko, da kje je še ta prostor za več kot 92% tudi jaz ne vem. In še nekaj bi rekla ob koncu. Včasih smo želeli bit druga Švica. Jaz iskreno upam, da glede vrtcev ne bomo druga Švica. Ker ravno zadnjič je bila gospa predsednica Švice na enem obisku, sva klepetale cel večer. Tam so vrtci dve vrste. Eni taki res poceni za tiste uboge ljudi ne, ki delajo od jutra do večera, pa nimajo kam dat, pa zlo, zlo slabe kvalitete. Pa eni taki izjemno dragi zasebni za kake take mamice res na takih položajih ki si lahko privoščijo da plačajo 2.500, 3.000 eur na mesec za varstvo otroka. Vmes pa ni nič. Zato, ker Švicarji pravijo, da prava ženska je doma pri otrocih in ne rabi vrtca. Prava ženska je z otroci, ne pa, da ima otroke v vrtcu. Tko sem tut vašo razpravo mal razumela. Tko, da jaz si ne želim biti Švica, mislim, da imamo odlični sistem. In mislim, da sistem vrtca ne rabi bit tisti, ki bo mene spodbujal k večji rodnosti, ker oprostite ne, desnica vsakič znova ko to poslušam, zame je žalitev, če mislite, da se bi za enega otroka več odločila zato, ker je vrtec cenejši ali pa dražji ali pa šola brezplačna. Odločitev za dodatnega otroka je ena taka kompleksna in pomembna odločitev, da jo meni nobena država z 10% cenejšim vrtcem ne more diktirat. Tko, da jaz sem opozicija pa vseeno ne bom glasovala proti tej podražitvi, morte mislit? Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Replika gospod Čerin.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa za besedo. Temu, kar je kolegica Maša povedala ni kaj za dodat. Čist ničesar in ravno iz teh razlogov bo naša lista seveda podprla to podražitev, dal bi pa vseen par pojasnil k temu, kar je kolegica povedala in sicer res, da je bila zadnja podražitev leta 2008 vmes, leta 2012 je bila pa prerazporeditev, kar je bilo omenjeno v uvodu za 11% materialnih stroškov med plačilnimi razredi tako, da so tisti, ki imajo nižje plače plačevali nič, uni v višjih razredih pa več. In posebi, kar je v gradivu navedeno glede absolutnih zneskov, tisti z nižjimi dohodki bojo plačal 5 eur na mesec več. To je 14% podražitev. O tem govorimo. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Replika gospa Škrinjar.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Ja, replika gospe Kociper, pa tudi gospodu Čerinu.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, ne, sam moment. Sam, gospa Škrinjar, če začnemo govort o tem kar Čerin razlaga bom prekinu. Zdej povem.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Kociper.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kociper, izvoljo.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Gospa Kociper je rekla, da nobena država ne more vplivat za to, da bi se odločal nekdo za otroka z nekimi ponudbami za brezplačni vrtec, brezplačno šolo in tako dalje. Glejte, tukaj ni kaj misliti, tukaj je tukaj so dejstva. Posledica ukrepa drugi in tretji otrok brezplačno v vrtcu. V letu 2007 je prineslo babyboom, ki se je seveda potem.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR A lahko povem? Ki se je seveda potem precej vnesu, ko je nastopila kriza leta 2012 in žal se ta ukrep ni vrnil. Če mislite, da je nekaj, da je denarno stanje povsem brezpredmetno se motite. Težko se ljudje odločajo za otroke, če nimajo za njihovo preživetje. In še nekaj a ne. Niso samo socialno tisti socialno ogroženi problem. Za tiste je še verjetno najmanjši problem, ker imajo pravzaprav res nizko plačilo in 14% k nizki ceni ne prinese veliko. Najbolj na udaru je srednji razred. In dejstvo je, da je to škoda za otroke.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sej bom počas. Za koga replika? Ja. Vsi boste dobil besedo. Gospa Škrinjar, jaz k sem mal starejša generacija sem do zdej mislu, da smo delal otroke iz ljubezni, zdej pa sem se na novo poduču no, vsaj jaz sem takrat zase gledu.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ja, sej je bilo velik ljubezni, pa je bilo velik otrok tut ne. Gospod Ciglar.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Očitno ste pozabila ne. Gospod Ciglar ne.

GOSPOD GREGA CIGLAR Hvala za besedo. Zdej, jaz se tut nisem želel oglasit ampak zdej se pa počutim tko, da se konc koncev moram. Najprej bi rad reku, da upam, da mi ne boste vzel besede.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Bom. Če ne bo tam replika.

GOSPOD GREGA CIGLAR Bo, bo, bo na to replika. Absolutno.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, na konc, če ne bo, če bomo šli drugam bom vzel besedo evo, zdej povem.

GOSPOD GREGA CIGLAR No, ampak tut kolegica je šla drugam, v NATO pa tko naprej k tut ni mel veze z temo ne, ampak v redu. Jaz bi samo dve stvari izpostavu. Prvič to, da so danes zdej in da ste to tut vi izpostavila, socialno najbolj ogrožen je tisti, ki prejemajo socialno in tko naprej krivi za to, da se dons pogovarjamo o denarju in o razporejanju denarja. Mislm, da je pač bizarno in razumem, da dobite pike, ko nas poslušate ampak men se zdi to pohvala za Levico, ker smo pač več kot očitno trn v peti strankam kapitala ampak to je konc koncev naše poslanstvo. Zdej, kar se pa tiče tega financiranja in dobrih šol, da bo malo bolj vsebinski, kvalitetnega javnega šolstva, vrtcev in tko naprej. Seveda, tut mi se strinjamo, da je treba vlagat in tut mi se strinjamo, da je prav, da se vlaga. Ne strinjamo se pa kdo bo vlagal. Treba je bogastvo pravilno razporedit in jaz mislim, da je denarja dovolj samo razporeja se ga napačno ne. Mi smo pač stranka, ki zagovarja, da naj bogati prispevajo mal več in za to se tut na državnem nivoju zavzemamo.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Lepo prosim ne. A vas lohk prosim ostale no. Sej smo tko prijazni ne? Okej gospod Logar replika gospe Kociper.

GOSPOD DR. ANŽE LOGAR Zdej, gospa Kociper je rekla, da dobi pike, če sem prov razumu k majo vaši predlogi ne, ko Levica podaja predloge. Glejte zdej torej kolegica Kociper potem obstajata dve Maši Kociper, ena tu v mestnem svetu, ko dobi pike in ena v državnem zboru, ko podpre vse kar Levica predlaga? Prej je govorila, da se je pridušala nad dvigom teh socialnih prispevkov češ, kako ne? Sej, kaj vse hočte. V državnem zboru pa veselo pritisne in glasuje za.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Lepo prosm, dejmo prosm no.

GOSPOD DR. ANŽE LOGAR Tko, da jst moram priznat, da sem glede vsaj glede tega rahlo zmeden, ker mislm pa, da je v vsakem primeru treba bit konsistenten no. Zdej, če neki že glasuješ, ne morš potem to v enem drugem forumu pa drugim očitat. Zdej, rekla je tudi, da ne bi rada bila Švica ne. Jaz ne vem, učitelj v Švici ima povprečno plačo 7.300 švicarskih frankov na mesec, poštni delavc 5.500 švicarskih frankov. Če učiteljica svojga otroka da torej za 2.500 švicarskih frankov v vrtec ji še vedno ostane 5.000 švicarskih frankov. To se mi zdi lepši denar kot, če 800 eur, ki ga dobi posameznik pa ne vem 120 ali pa 50 eur da za vrtec. Lažje živiš z 5.500 eur kot 750 eur, ne vem men se zdi to logično no. Zdej, moda se komu

zvok, ki napove konec časa namenjenega za repliko

GOSPOD DR. ANŽE LOGAR Zdej, morda se komu v tej dvorani ne, kakšnemu drugemu pa ne, pa še to niste očitno prebral gradiva, v gradivu lepo piše, da je v Ljubljani 60% tistih, ki dajo v vrtec 5. Plačni razred ali višje. Torej, bo njih podražitev bistveno več prizadela kot ste želel predstavit. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz bi prosu še gospod Jakopovič ne. Prosu bi, da se držimo teme. Če pa že govorimo o Švici ne, to kar je reku gospod Logar zlo drži, pozabu je povedat, da stane cena stanovanja najema 3.500 švicarskih frankov ne. Tko, da od unih 5.000 k ostane ne pa nič nič več še za predpražnik. Če kdo pa ne bom pa prnesu podatke. Gospod Jakopovič replika na gospo Kociper.

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Hvala lepa za besedo. Zdej, prej se je govoril o populizmu. Jaz ne vem kako smo se kr naenkrat znašli pri socialni pomoči medtem, ko gospa niti ne ve koliko je višina socialne pomoči. In to je en tipičnih nekako že stalnic, da ljudje, ki ne vejo, ki ne poznajo sistema govorijo o njem. Zdej, Levica in pike tega sploh ne morem komentirat, ker ne vem. V bistvu to je čist neka nova dimenzija populizma. Bi pa rad, ker pač se je že obrnilo na nas. Zdej, zlo težko dolgoletni poslanki, zlo težko dolgoletni poslanki razlagam kako..

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Bol na glas, da te slišjo.

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Ja, zlo težko dolgoletni poslanki razložimo v Levici kakšno je brezplačno osnovno šolstvo in iz kje se financira, jo pa povabim v našo svetniško skupino, pa ji bomo razložili, če pač do zdej v svojem poslanskem mandatu ni ugotovila iz kje se financira osnovno šolstvo, da je bolj ali manj brezplačno. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ja, eni ste pozabil v kateri lokaciji ste. Pomoje je to dejstvo ne. Gospa Kociper odgovor na replike. Komu?

GOSPA MAŠA KOCIPER Jaz imam pravico, da vsem odgovorim skupaj vidim v Poslovniku.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Lahko kr, sam višji prosim v mikrofon, da se sliš. Ja tko, dobr je.

GOSPA MAŠA KOCIPER Tko ja. Lejte pri teh replikah me zmoti. Replika naj bi bila vsebinska razprava o dejstvih, ne pa o tem, da vi poveste, da se z mano ne strinjate in me žalite. Jaz nisem nobenga žalila v svoji razpravi. Oziroma mal sem Levico, ko sem rekla, da sem dobila pike, kar pa ne štejem za populizem, to je pač dejstvo no. In odgovorila bi tistim, ki ste resno razpravljali o nekaterih zadevah. Recimo gospod Logar ne, čeprav ta del ni bil resen. Jaz sem od Levice samo minimalno plačo podprla zaenkrat, tok vem, lahko pa, da vi veste kaj več ne z vašimi viri. Jaz vem samo za to. In podprla bom vse njihove predloge, ki bodo dobri. Zato bom poprla tokrat tudi predlog župana in njegove uprave, kljub temu, da sem opozicija. In, če se ne strinjamo in jaz sem bila danes edina razpravljavka, ki je poleg kolega Čerina, ki me je potem povzel razpravljala v prid predlogu. Če se ne strinjamo, ni treba žalit. Lahko poveste svoje razloge zakaj razmišljate drugače. Če vam pa zmanjka argumentov je pa zgleda žalitev edina možnost no. Ampak jaz pač razmišljam tko kot razmišljam. Imam podatke tko kot mam, če se kdaj zmotim se opravičujem, vsi smo zmotljivi, razmišljam pa tko, da tega predloga ne bom zavrnila. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava gospa Sever.

GOSPA KSENIJA SEVER Spoštovani gospod župan, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem svetnicam, svetnikom in podžupanom. Ko sem prebrala predlog se mi je zdel všečen. 8 let ni podražitve torej bi se strinjala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ 12.

GOSPA KSENIJA SEVER Od leta 2008 sem mislila, hvala lepa. Naši vrtci v Ljubljani so dobri, lepo so urejeni, vzgoja, programi jih podpiram, so zelo dobri. Kar se tiče vključenosti v vrtce 92% je lepo, vendar mislim, da bi mogli strmet k 100%. Otroci, ko dosežejo starost vsaj 4 let bi morali obvezno it v vrtec, kajti tu se socializirajo, se privajajo družbe, nastopajo, dobijo različne vzgojne metode, ki jih potem nadaljujejo v šolah. V razpravah drugih svetnikov pa je bilo kaj pomeni ta podražitev. Vedet mormo, da ta podražitev pomeni veliko. Vzemimo ljudi, ki so v razredu I, J in so dobil lansko leto 4%, letos mislim okoli 5%, recmo, da so dobil 10%, to je 70, 80 eur, letno je to manj kot 1000 eur. Pa vzemimo na drugo stran. Zdejle imajo dva otroka v vrtcu, eden gre v šolo. Ali enga v vrtcu, enga v šolah. Mesec september mi podražujemo. Koliko bojo več plačali? Vzemimo še vse ostale položnice, ki so se letos podražile. In na konc bodimo pošteni kaj bo ostalo na koncu leta? Dobi 70 eur več, plača 68 ali 72. To bo povedala statistika. Na mesec z vsemi položnicami, ne mislim samo vrtca. Res pa je, da tisti starši, ki imajo, so na višjih plačah, par tisoč evrov, to ne bojo gledal kot neko podražitev ampak bojo mogoče bolj zgledal kot dodano vrednost, ki jo bo njegov otrok dobil v vrtcu. Te starši, ki pa so v petem, šestem dohodkovnem razredu bojo pa gledal to kot strošek. Tukaj je mesec september, ko morjo družine mislit na ozimnico, na dodatne obleke, pa tudi inflacija ni zanemarljiva, zato mislim še enkrat, da bi morda bila podražitev nižja, pa nekaj letos, morda čez leto dve ponovno. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Matić.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Hvala za besedo no. Jaz sem tut v opoziciji pa ne bom nasprotoval zvišanju cen pa upam tut, da bom uspel dokončat razpravo brez, da bi me obtoževali, da sem populist al z leve al z desne al s kere koli strani. Če razpravljamo o tem idealu, da bi bili vrtci brezplačni je povsem jasno, da to občine same kjerkoli v Sloveniji ne bojo mogli dosežt. To pač presega to raven. Vemo, da stroški za predšolsko vzgojo pač obsegajo zajeten del proračuna in zdej, ko je gospod Logar prej govoru o tem, da je Ljubljana pred to izbiro oziroma dilemo al bi dajala za maslo al bi dajala za topove. Te dileme jo je Janez Janša pred 11. leti odrešu ne, ker pač je te milijone takrat vzel. Zdej so pršli nazaj ne in zdej ta dilema, ki se pač tuki poraja. Sicer je res prišlo iz obdobja prejšnjega mandata ampak mislim, da je to nekaj, kar je Ljubljana zaslužila in je prav

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Se opravičujem, a ne bi vi to drugje reševal no. Tam v parlamentu, pa se dejte no. A ni škoda naših otrok?

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Škoda naših otrok ja. Zdej, kar se tiče teh podražitev ne. Zdej prej je rekla gospa Škrinjar, da gre tuki za neko grenko pilulo. Hkrati je bilo tudi rečen se mi zdi s stališča v razpravi oziroma v stališču ne predlagatelja, da se bo zasledovalo enako politiko, da se bo zadrževalo to nizko raven cen še naprej. Če so bile prej to grenke pilule pol, če so to zdej grenke pilule so bile prej sladke pilule. Kar neki let je to bila razmeroma zelo nizka cena ne. Zdej se pa jaz neki druzga sprašujem, če je mogoče ta odločitev, da se bo naprej to še vzdrževalo na nizki ravni pametna. To bi veljalo dobro premislit. Ker s stališča staršev mogoče to ni najbolj pošteno. Zdej imamo 11 let, 11 generacij. Marsikateri starši so dal otroka v vrtec, vrtec je zaključil, šel je v šolo. Oni so šli relativno poceni čez. Predstavljimo si nekoga, ki letos vpisuje svoje otroke v vrtec. A zdej bo pa ta plaču za vse za nazaj?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ 5 let.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Jaz mislim, da to ni najbolj pametna politika. Verjetno bi bilo veljalo razmislit, da se cene dvigujejo skladno s tem, ko nastopijo objektivne razmere, da je treba povišat cene. Na ta način bo to najbolj pravično za vse. Če se to zadržuje ne bom reku umetno ampak na nek administrativen način na nižji ravni potem pa naenkrat ta cena poskoči kar za 14% je to res boleče. Verjetno, da stališča enakosti do vseh, ki imajo otroke in v prejšnjih generacijah in v sedanjih ni najbolj prov. Tko, da jaz dajem ta predlog v mislim, da se to resno razmisli ne kako bo pač mestna občina naprej vodila cenovno politiko na tem področju. Pomoje je razumno, da se te zadeve zvišujejo takrat, ko nastopijo objektivne razmere, da jih je pač te cene potrebno zvišat. Zdej, kar se tiče ostalih teh razprav o tem kdo je populist in kdo ni populist. Račun pokaže svoje in na koncu se pač ne izzide. In takrat, ko je pač potrebno določene stvari pokrit jih je treba. Še enkrat po mojem mnenju bi bilo pa bolj pravilno in pravično do vseh, da bi se to pokrivalo sproti in postopoma. Toliko. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Replika. Gospa Škrinjar.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Ja, gospod Matić je zelo razumno opozoru na tist najhujši problem ne. Tukaj se ne gleda na generacije, tukaj se gleda samo na občino. Občina ima svoj čas, svoje obdobje ne medtem, ko pa starši in otroci se pa menjujejo in zdej bo to zadelo samo eno generacijo in to je tisto, kar je narobe. In podpiram njegov predlog, da se naredi neka strategija o tem kako bo sploh ta finančna politika glede vrtcev šla. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ No, bom jst tut repliciru, nisem mislu ne ampak. Tut ta, k bo letos vpisu otroka bo še 5 let v vrtcu ne. Zato pravim ne tut on bo blagodeti fiksne cene mel. Ne bo plaču za vse nazaj, ker ne bo sam za en let ne. Gospa Verbič, razprava.

GOSPA NADA VERBIČ Spoštovani vsi. Ko poslušam tole razpravo sem pravzaprav zelo žalostna zaradi tega, ker marsikdo gradiva niti prebral ni. Nekateri dejavnosti vrtcev pa sploh ne poznate. Razen gospa na levi, ki ni menda Levica ne. Ona je povedala tako kot pravilno razmišlja. Žal mi je tudi zato, ker marsikdo ima otroka v vrtcu tukaj prisotni pa tudi vnuka ali vnukinjo in, da ne poznate vrtcev ali pa, da se niste podučili govorite take stvari, da človeka resnično zaboli. Jasno, da je všečno in lepo slišati, da naj bodo vrtci za starše manj dragi oziroma zastonj. To je krasna izjava za javnost. Mislim pa, da smo vsi tukaj prisotni enotni v želji, da morajo biti naši vrtci, ljubljanski vrtci še naprej deležni visoko kakovostne storitve, kakovostnega izobraževanja in vzgoje. Tukaj sem slišala na strani SDS-a se pogovarjate kar naprej o vzgoji. Vrtci smo vzgoja in izobraževanje že zelo dolgo časa. Da je treba otrokom nuditi najboljše možne pogoje za njihovo rast in razvoj mislim, da je to jasno. Ja, kako pa naj jim nudimo, če ni sredstev. In popolnoma logično je, da je cena, ki jo plačujejo starši že enajst let enako ne zadošča več za naše potrebe. Kako to ni logično in jasno? Imamo standard in nočemo ga zgubit. Našim otrokom hočemo nuditi najboljše in največ kar zmoremo in znamo. Ja, a to ni vaša želja? Dejstvo je, da se stroški povečujejo in rastejo. Povsod, tudi v gospodinjstvu. A plačujete enako? Tako, kot ste pred enajstimi leti? Omenjeni so bili stroški prehrane. Če gledate jedilnike naših vrtcev, ekološko, lokalno pridelano, bio hrana in tako naprej. Veste koliko stane? Naši otroci imajo pravico dobit največ in najboljše. Razen, če se vam ne zdi, da je tako prav. Ne bom naštevala vsega, kar piše v gradivu in, če bi si ga prebrali bi seveda vedeli, ker bi bila predolga. Moram pa poudarit, da naša občina za vrtce, za predšolsko vzgojo zelo dobro, odlično skrbi. Pohvaliti tudi župana, ker je v vseh teh letih županovanja namenjal vrtcem posebno pozornost in dovolj sredstev. Otroci so bili deležni kvalitetne vzgoje in optimalnih pogojev bivanja na vseh področjih. Naša občina je izredno socialno naravnana, kar se vidi iz vseh teh dodatnih ugodnosti. Rezervacije, obogatitveni programi. Financiranje, sofinanciranje taborov, letovanj, zimovanj in tako dalje. Če bi to prebrali, bi vedeli. Zato je treba predlog podpreti, predvsem zato, da bomo lahko nudili otrokom še naprej tako kvalitetno in kakovostno vzgojo in izobraževanje in, da bomo naše poslanstvo vrtci lahko opravljali tako dobro še naprej. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Vuk. Gospa Honzak, replika.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala. Zdej, če si želimo, kar verjeten si želimo vsi najboljše standarde in najboljše zadeve za naše otroke v vrtcih, potem upam da vsi skupi ne bomo podprli predloga, ki je pod naslednjo točko. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Horvat.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala za besedo. Predvsem bi želel gospe Verbič rečt, da jaz poznam, 32 let poznam delo v vrtcu. Živim z vrtcem, marsikaj sem naredu, ker je tudi kdo zaposlen tam in meni ni treba solit pameti, kako se dela, kakšna je vzgoja, živim s tem. Želel bi pa vprašat zakaj se pa te podražitve niso zgodile lanskega 1. septembra?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sej bom jst povedu to.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Ker, hrana se je podražila tudi prej. Tko, da potem se vprašamo o timing-u ne, tko kot ste vsi tukaj želel poudart stopenjsko. Ja, bi bilo zelo lepo lansko leto upoštevat povišanje hrane mislim cen hrane, pa še mogoče kakšnih drugih stroškov, letos pa mogoče plače, pa potem še podražitve odvoza smeti, vode, vse ostalo. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Vuk, zadnja prijavljena. Seveda, do jutra, kar se mene tiče ne.

GOSPA MARTINA VUK Hvala lepa. En lep pozdrav, vseen čutim potrebo in neko dolžnost, da se oglasim pri tej temi se mi zdi pomembno zato, ker vrtci, kot je bilo slišati iz razprav se vsi strinjamo so ena od ključnih ustanov v Sloveniji. Ena ključnih javnih storitev, ki jih izvajamo in ponujamo in na katero smo lahko upravičeno ponosni in, ki imajo izjemno pomembne učinke na širšo družbo, na skupnost kot celoto. Jaz bom vseen nekoliko bolj celovito to zastavila, ker se mi zdi potrebno in pomembno povedat pač, kako ta naš sistem deluje. Ne bo zdej to kot podučevanje, vzamte to kot tista dejstva, ki so pomembna, da se umestimo v prostor in, da se zavemo kakšen pomen pač ti naši vrtci imajo. Da niso nastal in ne delujejo kar sami od sebe kr tko v zraku..

KONEC POSNETKA ŠT. 20190708_163714

GOSPA MARTINA VUK In, da je izjemno pomembno kaj vlagamo, kako vlagamo, kako z njimi upravljamo, kakšen kader je tam in tudi kakšne so prostorske in druge možnosti, ki so na voljo, zlasti pa kakšna je vsebina in kakšni so odnosi tam notri in to nič ne nastane samo od sebe. Torej, če se strinjamo, da je izjemno pomembna kakovost našega sistema vzgoje in izobraževanja in naši vrtci, to ni odveč tisočkrat poudart, naši vrtci niso varstvo. Naši vrtci poleg varstva nudijo cel program, cel korikulum, ki je izjemna dodana vrednost. In ta cel korikulum, ta cela vsebina zahteva izjemno usposobljen kader. Ta kader stane seveda, ker je prov, da so ljudje za svoje delo pošteno plačani. Drugi del so torej normativi in standardi tako glede kadra kot seveda prostorski. Usposobljenost in to, ta dodana vrednost nam pomeni to, da je ogromno otrok vključenih v vrtce. Zato, ker vidimo, da vrtec ni nuja, ker nimaš otroka kam dat ampak je vrtec izjemno kakovostno preživljanje časa otroka, ki se kaže, to ste pa vsi, tut gospa Škrinjarjeva, tut vsi ostali izpostavljal. To nam kažejo raziskave. Otrok, ki ni vključen v vrtec ampak je njegova prva vključitev neka skupinska šele v šolo, v katero se mora vključit v primerjavi z otrokom, ki je vključen v vrtec sta dva svetova. Sta. Zato je cilj stoprocentna vključenost otrok v vrtec. To je končni cilj. Do tega cilja je pa treba pridet. Če pogledamo primerjavo. Ljubljana ima nekaj manj kot 93% vključenost otrok v vrtce, cela Slovenija v povprečju ima približno 84% vključenost otrok v vrtce. Tukaj govorimo torej o starosti od enega oziroma 11 mesecev do šestih let. Cilji, ki jih dosegamo na ravni Evrope so za prvo starostno obdobje že zdavnaj preseženi torej to je do 3. leta, tam so cilji 33% vključenost otrok. Mi to že zdavnaj, zdavnaj presegamo. Za drugo starostno obdobje, 3 do 6 let je pa cilj, ta bolonjski cilj 95%. Tukaj smo mi že tako rekoč tam. Ampak kako druge države dosegajo? Pa pejte pogledat vse ostale države, ki imajo višjo vključenost otrok v vrtce od nas. Dosegajo tko, da dajejo obvezno izobraževanje od 3 leta starosti naprej. In dajejo vrtec, to kar mi rečemo s korikulumom v šole zato, da dosegajo vključenost v šolo. Mi si pa tega ne želimo, ker s tem kakovostnim delom, ker standardi in normativi, ki jih imamo določene dosegamo vse te cilje ne, da bi mešal med sabo, ne da bi otrokom, staršem in celi skupnosti dajal občutek, da ni ne da so te obveznosti, da je neki bolj strogega, da so a ne omejitve ampak puščamo ta prosti čas, ki je vključen pač s to vsebino. In ne, in zdej te drugi učinki, kot sem prej rekla a ne so pa tudi to usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, poklicnega in družinskega, če ga želite. Na tem področju, ki ne smejo bit nikol zanemarljivi. Kdaj je pr nas narasla zaposlenost žensk s tem, ko se vzpostavili vrtci. Vrtci so bili tisti, tista dodana vrednost, ki je omogočala polno zaposlitev žensk. Spet tuki, če se primerjamo pejte pogledat katerokoli drugo primerljivo državo. Če pogledamo kakšna je tam zaposlenost žensk, bistveno, bistveno nižja je od naše zaposlenosti, da ne govorimo o polni zaposlenosti, torej 8-urnem delovniku. Večina žensk, ki ima mlajše otroke je zaposlena s krajšim delovnim časom. Lahko je to izbira, ko pa to ni izbira potem se pa moramo pogovarjat kako odpravljat te ovire. Ko je izbira je to izbira. Večinoma pa ni izbira. Zdej pridemo seveda do cene. Ceno imamo določeno, določen imamo pravilnik, na kakšen način se ta cena izračunava spet v povprečju, zdej govorim na državni ravni. Eno tretjino cene v povprečju plačujejo starši, dve tretjini cene plačujejo občine oziroma znotraj tega deleža en mali delček tudi država, ker pač država subvencionira drugega in tretjega in vse naslednje otroke. To je edini vložek države pri vrtcih na ta način. In zdej od prvega septembra bo država tudi financirala razliko v ceni razvojega oddelka, vrtca do navadnega oddelka vrtca, kjer bodo starši pač plačevali tko kot vsi ostali tudi strošek občine bo enak kot za vse ostale oddelke, to ceno bo od 1.9. financirala država. Če pogledamo Ljubljano, podatki za Ljubljano ugotovimo, da je ta povprečen delež, ki ga plačujejo starši kar nekaj nižji od državne ravni kljub temu, da lahko ugotavljamo socialno strukturo staršev v Ljubljani nekoliko boljšo v povprečju kot je na ravni cele države. In zdej, ko gledamo kakšni so možni ukrepi a ne, kje je manevrski prostor za manevriranje glede te cene, kako se v bistvu približevat na temu, da vendarle vrtec ne bo predstavljal tisti strošek, ki bi lahko postavljal odločitev staršev na tehtnico ali dati otroka v vrtec ali ne, to mora biti res ključno vprašanje, tukaj se strinjam z vsemi. Ne smemo nikoli pridet do tega, da bi strošek vrtca bil tisti, ki odžene starše od tega, da bi otroka vključili v vrtec ampak iščejo neke druge možnosti ali se pa celo odločajo za pač ne sploh nikamor ne vključit a ne. Ampak ti ukrepi so lahko zelo različni in tuki v Ljubljani je neki takih ukrepov. Večina teh ukrepov je univerzalnih je že vpeljanih a ne. To je tisto osnovno znižanje za vse starše že od polne cene še dodatno znižanje kot je splošno znižanje. A ne, to je obogatitveni program kot je v zadnjem letu ko lahko pač se oddelek odloči kam bo namenil tista sredstva, ki so omogočena. In to so še nekateri drugi, zdej kot vidim iz predloga se bo to še nekoliko tut o temu predlogu spremenilo zato, da se to breme nekoliko porazdeli. Je pa vendarle se treba strinjat, da 14% je visoka podražitev ne. To, to je visoka podražitev, to sigurno daje v razmislek ali je pač to pravilno. Jaz tuki verjamem, da predlagatelj ne, mestna uprava, da ste izračunal, da veste zakaj je do tega prišlo, da iz teh obrazložitev sledijo pač ti razlogi in da tut v prihodnje boste znal pač na ta način to branit, da pa ne bomo šli zdej v vsakoletna povišanja kljub predlogom. Dal bi se strinjat, da mogoče postopnost je lahko boljša varianta, ampak če ta postopnost pomeni zdej 14, pa potem vsako leto nova povišanja potem verjetno s tem nismo dosegli velik. Skratka jaz se ne strinjam, da brezplačni vrtec je utopija. Ni utopija. To je cilj, h katerem mormo vsi strmet. Da bo pa jutr uveljavljen brezplačni vrtec za vse pa verjetno tut se lahko vsi strinjamo, da ni možno ne. Se pravi treba je najti načine, ki so tudi novi viri prihodkov absolutno, ker iz enih virov pa pač ta vrtec mora biti financiran. Kako postopoma priti do tega, da bomo imeli univerzalno dostopen, za vse brezplačen pa še vedno enako ali še bolj kakovosten vrtec. Do takrat je pa treba sledit pač temu kar mamo in se zavedat, da vendarle

zvok, ki napove konec časa namenjenega za razpravo

GOSPA MARTINA VUK vložki v vrtce so tisti, ki so pomembni in ki prinesejo dodano vrednost. Tko, da v svetniškem klubu socialnih demokratov temu predlogu ne bova nasprotovala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Jakopovič, replika.

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Hvala lepa. Težko se ne bi strinjal s kolegico iz SD-ja. Mogoče bi pri vsej tej želji po 100% vključenosti v vrtec zgolj spomnil, ker prihaja iz Ministrstva za delo in je prebila nekaj časa pred vsaj pol leta na tem ministrstvu, da otrok, ki ni vključen v predšolsko vzgojo do 4. leta je upravičen do 20% povečanega otroškega dodatka. Tko, da to je najbrž ena od zadev, ki jo je ob vsej tej želji po 100% vključenosti tudi treba upoštevat. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Horvat, replika.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Jaz bi se gospe Vukovi zahvalu za tisto klasifikacijo, za tisti, vsi tisti otroci, ki niso v vrtcu, da so kako je že rekla nekak čudni al ne dosegajo standardov, no jaz bi, nisem vedu, ker jaz nisem hodu v vrtec, da tko da se ji zahvaljujem za klasifikacijo. Hvala.

… ///… iz dvorane – nerazumljivo …///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Čakte no. Jaz tut nisem hodu v vrtec, pa se mi pozna, ker nisem hodu v vrtec no tko, da je v redu. Gospod Čadež, zadnji prijavljen ne, da ne boste zdej tam, kdo je.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Hvala za besedo, lepo pozdravljeni. Jaz bi rad, če se da na nek način to zadevo povzel pa najdu eno sodelovanje med nami. Po navadi se nam očita, da se zelo slabo sodelujemo z drugimi pol. Lejte, sigurno, da podpiramo kvaliteten vrtec, ki je v Ljubljani, stavbe, programe, še bolj bi podprli več domače hrane slišim, da so težave pri nabavi, ker tist, ki dobavlja zelenjavo mora imet tut banane, slovenski kmet jih po navadi nima potem pa, dobi posel za celotno obdobje nekdo, ki pač prekupčuje ampak pustmo zdej to. Skratka hočem poudart, smo za kvaliteten vrtec, naj se razvija zadeva, naj gre zadeva naprej. Je pa zdej problem kako to financirat. Na prvo žogo bi reku brez, da dajo starši dodaten denar.

… ///… iz dvorane – nerazumljivo …///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz ne.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Okej. Ja se ne da. A veste, da v tem primeru, v Ljubljani se pa da. Tko, da bi bila.

… ///… iz dvorane – nerazumljivo …///

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Nekdo mi nagaja. Vglavnem, da se zadevo rešit, če je vaš izračun, da bodo starši s temi povečanji prispeval okrog 4 milijone evrov, vam jaz povem takoj rešitev. Ni treba, da dajo niti evra in ta denar bo občina, Mestna občina Ljubljana dobila, ga že ima. Pobrala je lani 4,2 milijona glob v mestnem redarstvu. Samo prestavimo to tja in smo vsi srečni. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Konc razprave. Hvala za vsa vaša mnenja. Zanimivo, tle v tej sobi sedijo tako predstavniki vlade kot predstavniki parlamenta. Razprava je bila sočna, zanimiva in, če dobr razumem razen tistih, ki bi dali vse zastonj v Levici ne, kaj bi jaz takoj podprem, sam naj povedo od kje. Levica bi dala tudi zastonj Rog, pa naj uporablja kdor hoče in takih zastonjkarskih kosil ne lahko ponuja samo tisti, ki jih ne zna skuhat. Zdej vam bo povedu o tem zakaj ta timing, da boste vedl to, pa bom povedu kako teče to 12 let pri nas, tle mam kolegico. Jaz sem jo imenoval. Kako smo se 12 let pogovarjal o vsaki potrebni podražitvi. Če rečemo 14% v teh 11. ali 12. letih, to je približno 1,2% na leto. Zakaj ne sproti? Tko kot je zdej gospod Čadež zaključil ne, pa bi mi prišli pred 12. leti rekli 500 jurjev podražitev. Pa bi reku, pa to vzemte od glob ne redarjev, pa bo vam še kej ostalo. In tko se vedno najde neka postavka, k nekje vzameš, nekje daš ne ampak moja je zadeva, da jaz gledam spodnjo črto. Kaj so prilivi v blagajno in kaj so odlivi. Zakaj to, jaz sem napovedu za novo leto, da se bo mestna občina odločala o podražitvi, ko bo naredila vse analize z novim šolskim letom. Zelo jasno in glasno, ko so me provociral ne, ali boste vi podražili vrtce, ker je podražila Brezovica, Škofljica s tem, da na začetku tega mandata je župan Škofljice reku veš kolega, jaz sploh vrtcev ne rabim. Čak, kako ne rabiš? Moji grejo vsi v Ljubljano in sem rešu problem. In veste, teh 8 mesecev, od 1.1., ko bi lahko podražili takrat ko drugi bi skočili. Do 1.9. bomo delal rebalans v tej sobi za 2.700.000 eur za vrtce. Jutri so plače vrtcev. 4.000.000 mesečno dajemo za 2600 vzgojiteljic in vzgojiteljev + regres, k je še enkrat se pravi 52 milijonov dajemo za plače. Jaz sem prvi zagovarjal tist J sektor. Ker konc koncev spet bomo rekl kako naj dela tist dobr z otrokom, če ne skrbi al pa, če ma skrbi, da ne bo preživel. Jaz mam tut rešitev to, ki smo jo uradno predlagal. Zelo jasno in glasno na združenju mestnih občin, naši državi, našemu parlamentu, naši vladi, da nej nardi tri različne kategorije povprečnine. Da tisti, ki imajo vse te javne sektorje, govorim zdej o vrtcih, govorim o gasilskih brigadah, govorim o knjižnicah dobijo 630 eur. Da tisti, ki imajo del tega dobijo 600 in ostali, ki nimajo nič kere druge občine ostanejo na tej številki kot je. E, to bo pa težko zdej sprejet. Ker zdej pa štejejo ne. Škoda k ni parlamentarca Logarja, ki bi reku odsotnost politike al pa prisotnost politike ne pametne ne, da bi slišu to, zdej pa štejejo ali mestne občine, ki imajo 800.000 prebivalcev ne pomenijo več kot 100 ruralnih občin, ki imajo skupaj ne 200.000 prebivalcev. Veste, smo šli gledat. Tam je kolega Kučič, direktor gasilske brigade. Vsak mesec 500.000 za plače. Kolegica, ki vodi knjižnico 700.000 dajemo za plače. In pol boste pršli in vas kr vidm ko pridete na otvoritve. Mi bi pa radi meli zdej v Jaršah poleg ZD še knjižnico, pa bi mel še dnevni center za starejše, pa dnevni center za mlade pa tko naprej. Vse bomo naredil. Edin en majhen problem je. Kje? Vaš Logar ne je reku – sej dnar je v blagajni, lani je mesto dobilo 28 milijonov od države. Ni dobilo. Lani je mesto iztožilo 28.500.000 milijonov od države in zdej tožimo spet za 1.300.000 zaradi napak na strani države, ker so nas prikrajšali. In če kdo zdej razlaga v 400 milijonih k je proračun ne, pa kaj pa je 4 milijone ne. Dejmo pogledat kolk po 4 milijone bi vi zašenkal. Dejmo vrtce zastonj 4 milijone, dejmo prevoz zastonj, ker dajemo 13 milijonov. Tle ste mi očital v tej sobi, da smo dvignil subvencijo za LPP od 6 na 13 milijonov. Zakaj že? Ker ne znamo poslovat. Pozabili ste pa vmes ne, da ta Ljubljana dobiva druge, izjemne možnosti. Od Biciklja, od peš hoje, peš cona, zdej se pač avtobus ne vozi čez tromostovje. Mogoče bi bilo več potnikov, če bi šel čez tromostovje, pa bi lahko gledu kaj se dogaja na Wolfovi, pa na tromostovju, pa kaj dela župan tle na oknu. Zato sem reku, da je to ceneni populizem. Sej se lohk gremo. Se opravičujem tistim, ki niste bili proti podražitvi ne ampak uporabljam ne. To je tak ceneni populizem kako je fajn … /// … nerazumljivo … ///. Sej bo Levica pa SDS se bo vzela pod roko, bojo šli ven pa bojo rekl mi skupaj v opoziciji smo bili proti podražitvi. Ne enkrat sem kolegico vraču izračune k je delala za vsako stvar. Nekdo je reku prej dieta. Vsak naš vrtec ima dietno hrano. Tam vprašte Nado, za vsakega otroka skrbimo posebi. Da nima kakšnih alergij in podobno ne. In sem jo ne vem kolikokrat vraču, smo iskal tisto razmerje, kaj je pravo. To, kar je gospa Vuk rekla drži, 28,9%. Jaz mislim, da je en drug podatek, moj zadnji podatek je, da je v Sloveniji povprečno v vrtcih 80% otrok, ne 84%. To je od vas podatek, ki ga imam ne. Evropa nas postavlja na vrh, hodijo h nam gledat skandinavci. Tamle mate Nado Verbič pa naj vam pove. Zdej boste vi men razlagal o kvaliteti. Ko govorimo pa še o tem. 104 novih oddelkov smo naredil. Vsak vrtec hoče met nova igrala. Za vse otroke. A vam povem kako zgleda k pišejo starši županu pa pridejo na dan odprtih vrat. Mi bi pa tut tak mel k ma ta vrtec od Pedenjped carstvo al ne vem kako se imenuje ne, ki pa je zdej dobu in zlati svinčnik in nagrado Evrope. Mi imamo tut ravnateljico, ki je predsednica evropskih ravnateljev v vrtcu. Se pravi, da se od nas v bistvu zdej drugi učijo. In zdej delamo cirkus od tega. Vsak let smo imel isto ne. Ravnatelji pridejo s podražitvijo oziroma predlogom novih cen, Marija to preračuna in pol smo rekl aha, zdej pa je treba podražit na 500 jurjev. A smo rekl isto to zgodbo ne. 500 jurjev pa ni tak znesek. Ah, kr pust, mu bo občina pokrila. In tko je šlo po 500 jurjev. In smo pokrival po 500 jurjev. Jaz ne bom govoru o teh podražitvah. To k vi pravte, niti Snaga, niti energetika, nič ni zdej v tej podražitvi. Jaz ne bom govoru o investicijah. Ampak nekdo je pa reku fotovoltaika, če sem dobr zastopu gospod Horvat. Pa mi delamo za vse vrtce energetsko sanacijo, kolegica Žekar je to vodila a ne, Alenka Lozej vodi, imamo praktično vse naše javne objekte energetsko saniranje. Dobili smo pol denarja od Petrola, nekaj nepovratnih sredstev, dala je mestna občina je dala 15% in smo od tega naredil 20 milijonov zdej obnov lani, letos energetsko saniral objekte. Petrol se poplačuje iz prihrankov, če ni prihrankov nič ne dobi. Kar pomeni, da ne bom zdej razlagu, da smo zdej priskrbel namesto 270.000 dreves ne, ko smo to sanacijo naredil. Veste zakaj je ne, sej to je bilo, da ne bi kdo narobe mislu pričakovano. Jaz sem to pričakoval, sem tut napovedu ne. Sej, kak je fajn rečt ne, ti, ti, grdi župan ne, mi smo v opoziciji to, da ti pustiš cene iste kot je, ti si pa cene dvignu, pa si dvignu cene Žal ne, ja res je ne, pa vsi hočjo te naše Žale zdej ne. Gospa Sever me fehta za povečanje pokopališča, gospod Podobnik ne za povečanje pokopališča. Uni rečejo v Štepanjskem naselju zakaj ga mi ne dobimo, na Viču bo gospa … /// … nerazumljivo … /// skočila mi ga tut hočmo. Ampak mi smo dal za pokopališče 15 milijonov evrov. Cene smo pa res dvignili strahotno visoko 10% po 10. letih. In jaz še vedno zagovarjam to, da enostavno ne, ne dvigujemo cene. Z novim letom so dvigovale občine cene, smo šli gledat vsako občino posebi. Tut to je prineslo 10, 12%. Lani dvignli, so rekl mi ne zdržimo. Seveda ne zdržijo. Sej, men bi bilo tut lažji 1. januarja dvignt. Ampak a vi veste kaj sporočam pol staršem ne? Oni odločjo se za otroka pod temi pogoji, ki jih ima v razpisu. Ve, koliko ga stane vrtec in zdej bom jaz sred leta, šolskega leta mu dvignu ceno vrtca, e ne bom. In sem tut povedu 1.9., da ve ko se bo vključil. Kdo razlaga 100% otrok v vrtec ni možno. Pozabte, ne bo je. Jaz vam povem, da en kup staršev ima otroke k tut v šolo ne hodjo. Doma so, pa hodjo na izpite. Pač so se tko odločil ne. Nekdo je reku prej, kdo ma rajš otroke, mama al oče ne, kdor doma ostane ne. Mislim, da je kolega Kordiš skrbel za svoje tri punce ne takrat, ko je bil mlad ne. Je doma ostal. Veste, nimam nič proti, vi lahko nažigate ampak men se te moji smilijo. A vi mislite, da je njim lahko z mano. K pride pa preračuna. Nekdo je reku prej plače so šle v javnem sektorju, ne pa v zasebnem. Ma ne mi govort o zasebnem sektorju, na 30% v Ljubljani. A veste in to je tist, ko ne upoštevamo kaj hočmo. Sej jaz bi na eno tako razpravo, da kr rečemo ne, okej kaj damo zastonj. Jutr bo prišel gospod Čadež pa bo reku ne, zakaj pa tok glob poberete? Ja, za vrtce gospod Čadež. Ker … /// … nerazumljivo … /// 19% smo bili na 14%. Pa damo nekaj verjetno iz glob, jaz ne vem, ker gre v skupni žakelj, ne vem kako se deli to. Pa zakaj je tok visok NUSZ, pa zakaj uno. Sej ta dilema je vedno lahko. Zakaj pa mi zdej plačujemo priklop na kanalizacijo. A ni čudn a ne. Je treba tut plačat priklop na kanalizacijo. Tamle je bilo pa rečen ne v eni točki prej nekdo reku ne. K smo o zaporih govoril. Ne pozabit, da kanalizacijo v naši ČS Sostro. Jaz sem povedu, da sem bil zdej na cesti z krajani Sostra, tisti, ki so pršli, kje naj gre ta nova cesta. Zdej sprašujejo oziroma drugač bom reku, da boste vedel kako to teče, ta opozicija ne. Sklep ČS soglasno sprejet. Pozivamo občino, da čim prej naredi novo cesto obvoznico. Krasno. Čist soglašam. 6 let je ta četrtna skupnost in te kraji so mi nagajal. Ustavil projekt obvoznice ne, se ustavil 6 let. 6 let, med njimi tut gospod Oven, ki je v nadzornem odboru. Delal so celo peticijo, so šli na ministrstvo, da so ustavil tist projekt, zdej pa rečejo čim prej naredit. Jaz bi vse naredil jutr. 206 projektov se ta trenutek izvaja. Vas vabim, da greste pogledat kako delamo O.Š. Poljane, pa Vodmat, pa povejte mi gospa Vuk. Vi pelte vaše te naše mestne svetnice. Ktera občina je nardila preverkov vseh svojih šol pa vrtcev ali so statično varni. Mi in mi jih tut vse šole, ki so statično nevarne prenavljamo, da bojo za naše otroke statično varne. In to je tist, kar je najslabš. Vsi bomo začel to besedo za ali pa proti za naše otroke gre. Res gre za naše otroke. Ampak naj se ve, spomnte se še s tem bom zaključu ne. K nekdo je reku aha, gospod Logar. Zdej je reku ne, stanovanjska politika. 3.5 eur je povprečna cena kvadratnega metra v neprofitnem stanovanju. Tut stroškov vzdrževanja ne mormo pokrit. Pa ne pozabte ne v unih časih k smo bili na volitvah, k je razlagu gospod Logar kako bi on rešu zdravstvo v Ljubljani ne. Je reku a župan bo pa sam objekte gradil ne. Ja, župan bo pa sam objekte gradil k ne zna ljudi zdravt. Naš direktor je mel potni nalog, da je hodu po Jugoslaviji, išče nove dohtrje. Je šel iskat jih, da bo prpelu tiste, k jih lahko prpelje ne. Ampak to vprašte se v parlamentu kaj razpravljate. Ne tuki. Tko da ne da bi bil, sej bi lahko vsem odgovarju, sem si pisu ne. Gospa Sojar pravi lumpe ne polovit. Ja, CSD, ampak pr nas morš met stalno bivanje v MOL, da dobiš tistih 131 točk za vrtec. Kdor nima stalnega bivanja dobi manj točk in čaka na vrsti. In danes je manj kot 168 al koliko maš otrok še ne?

GOSPA MARIJA FABČIČ 268.

Ampak 268 otrok čaka na vrtec, od tega je 145 izven ljubljanskih občin. Sem prov reku?

GOSPA MARIJA FABČIČ Ja.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razlika so pač dobil vabila, eni so že trikrat odklonil. Tko, da vsi naši otroci, otroci ljubljanskih staršev bojo imel vrtec. Zdej si zbirajo že vzgojitle, ne sam enot. Tko, da lepo prosim, ko boste pritisnil tipko ne tudi vi, ki zagovarjate brezplačni vrtec sam prneste ne, ni treba več ampak sam za plače prneste 52 milijonov evrov v Ljubljano, evo bom jaz dal predlog, da je brezplačni vrtec. Se opravičujem, ampak enostavno ne tut mojim ne tak ne. Ugotavljam navzočnost po točki. Rezultat navzočnosti: 39. Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o določitvi cen programov predšolske vzgoje v javnih vrtcih, dodatnih ugodnosti za starše.

Bom si pa to zapomnu ne za naprej, da vse postopoma povečujemo vsake tri mesece ne. Tko, da ta predlog bom vam bom to vrnu nazaj, ko boste razlagal ne. Da bom vas upoštevu ne.

Prosim za vaš glas. 22 ZA 14 PROTI. Evo spet ena prilika k se desna pa leva pol združita ne vsaj v neki stvari.

Gremo na 12. Točko. AD 12. PREDLOG SKLEPA O MANJŠI NOTRANJI IGRALNI POVRŠINI V JAVNIH VRTCIH MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA ŠOLSKI LETI 2019/2020 in 2020/21 Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Fabčič za uvodno obrazložitev.

GOSPA MARIJA FABČIČ Sprejem predloga predočenega sklepa za naslednji dve šolski leti daje javnim vrtcem možnost za sprejem maksimalnega števila otrok na podlagi sedaj veljavnih predpisov. Predlagani sklep ne velja za vse prostore, za vse oddelke v javnih vrtcih v celoti temveč le za posamezne oddelke v vrtcih. Dejstvo je, da je v starih stavbah zatečeno stanje, saj so bile zgrajene po tedaj veljavnih predpisih. Vendar pri adaptacijah in novogradnjah zagotavljamo najmanj minimalno, če ne večjo igralno površino. Tako smo delali pri vseh 104 novih oddelkih v Ljubljani in med potekom zadnjega sklepa smo v zadnjih dveh letih uredili 10 večnamenskih prostorov v enotah in s tem tudi nadaljujemo. V primeru nesprejetega sklepa bi morali vrtci oblikovati oddelke z zmanjšanim številom otrok, povečala bi se čakalna lista. Povečala bi se cena na otroka, saj je sočasno število strokovnih delavcev v oddelku predpisano. Zaradi zmanjševanja števila oddelkov bi prihajalo tudi do odpuščanja strokovnih delavcev. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Trobec, stališče odbora prosim.

GOSPA FRANCKA TROBEC Odbor za predšolsko vzgojo in izobraževanje podpira predlog sklepa o manjši notranji igralni površini v javnih vrtcih v letih 2019/20 in 2020/21 in ga predlaga mestnemu svetu v sprejem. Sklep je bil sprejet s 6 glasovi za od 7 prisotnih.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Statutarno pravna komisija ni imela pripomb soglasno.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava. Gospa Škrinjar.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Glejte pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in normativih, prostorskih normativih v vrtcih v 68. členu pravi: »vrtci, ki so delovali do dneva uveljavitev tega pravilnika mora najmanj 3 m2 igralne površine na otroka zagotoviti najkasneje 3 leta po začetku popolne uveljavitve Zakona o osnovni šoli. To je do leta 1997 oziroma 3 leta od takrat, ko bodo vstopili v šolo vsi šestletni otroci. Lejte od leta 1997 je minilo skoraj 20 let ne. In seveda ta, ne da je minilo skoraj 20 let, je minilo 20 let ja, nažalost, še več kot tok, 22. In ta ukrep je bil namenjen seveda vrtcem in občinam šibkejšim občinam. Jaz sem osebno vidla vrtce ob katerih bi se človek zjokal, pa te vrtci seveda niso bili v Ljubljani. Bili so v majhnih, revnih občinah. Tko, da se mi zdi, da so tut že tam sanirali svoje prostore. To, pa da bi to v Ljubljani naredili je pa že skrajni čas. Poglejte, 22 let. To je preveč, res preveč. Jaz ne bom mogla podpret tega sklepa. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Škrinjar. Glede na prejšnjo točko ne. Pomoje se delate norca iz mene ne. Ker najprej ste proti vsem podražitvam, kolegica Fabčič je dobro razložila, da bom še enkrat ponovu, tiste vrtce, ki jih imamo še v blokih ni možno naredit večje igralne površine razen, da mamo manj otrok not. Kar pomeni manj otrok na dve vzgojiteljici po oddelku ne pomeni spet višji strošek, višje plačilo staršev. Ja, oboje pa ne gre. To k si vi predstavljate ne. Tko, da sam da ste proti. Sej nimam problema ampak sam, da ste proti. Razložte mi kako lahko v enem bloku. Čist primer lahko vzamem, v enem bloku povečamo igralno površino razen, da na otroka razen, da zmanjšamo število otrok. Izvolte. Ni replike, odgovor pa lahko na repliko mate ja. Minuta.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Glejte, seveda ne morte tistga bloka popravt, ker verjetno težko rušte stene med prostori in povečujete kvadraturo. Lahko pa zgradite drug vrtec in to je oziroma nadomestne prostore zagotovite in ni nobenega problema potem več kar se tiče staršev in plačevanja. Starši niso soudeleženi pri investiciji. To je samo investicija občine in tuki je odgovor. Naredite kapacitete dodatne ne. 22 let je ne.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ No ja, to je dodatna norost. Pa mate pravico do tega. Jakopovič. Jakopovič, prosim.

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Hvala lepa. Zdej, sama fleksibilnost normativa lokalnim skupnostim omogoča, da največje dovoljeno število otrok v oddelku vrtca presežejo. Država in občine tako rešujejo problem pomanjkanja prostih mest v vrtcih, čeprav izsledki raziskav opozarjajo, da z vsakim dodatnim otrokom oddelku ob nizkem številu strokovnih delavk in delavcev v njem kakovost vzgojnega procesa v vrtcu pada. Ob tem se uveljavljanje normativa, po katerem bi moralo biti v vrtcu 4 oziroma vsaj 3 m2 igralne površine na otroke na ravni države in občin vključno z MOL nenehno odlaga s prehodnimi zakonskimi določbami in odloki. Posledično to pomeni, da notranja igralna površina v vrtcih redko doseže 3 m2 na otroka. Zato so otroci v premajhnih prostorih, ki ne zagotavljajo pogojev za optimalno kakovost vzgojnega procesa v vrtcu. Zdej, prizadevati bi si morali za dosledno upoštevanje normativov v zvezi z igralno površino in tako otrokom zagotoviti čim boljše razmere za vzgojno izobraževalni proces. Ključna pogoja za izdajo soglasja ministrstva, ki je tu potrebno sta dejstvo, da ima vrtec zaradi pomanjkanja prostora odklonjene otroke ter, da ima občina načrt aktivnosti za zagotovitev predpisane igralne površine določene v 19. členu Pravilnika, ki vključuje opredelitev ciljnjega datuma in načrtovan delež vključenih otrok v vrtce. Zdej, mogoče naštejem nekaj ukrepov strategije razvoja vzgoje in izobraževanja v MOL od 2009 do 2019. Do leta 2010 bomo v MOL zagotovili dovolj prostorskih in drugih zmogljivosti, da se bodo lahko v kakovostne programe predšolske vzgoje v vrtcih vključili vsi otroci iz MOL, katerih starši oziroma skrbniki bodo to želeli. Drugo: v MOL si bomo prizadevali, da bomo do leta 2019 oblikovali oddelke, ki bodo čim bližje spodnji meji predpisanega normativa v številu otrok v oddelku. In še ena: vrtcem, ki ne dosegajo vsaj 3 m2 igralne površine na otroka bomo to zagotovili do leta 2010. Zdej, kljub temu, da se poudarja, da se trudi približat normativom zdej, noben teh ciljev ni izpolnjen in se zadeva prelaga na naslednji dve leti. Pričakujemo lahko večji vpis v vrtce tut glede na to, da se gradijo nove soseske, bodoči otroci pa se večinoma se na vprašanja odgovarja kam se bodo pač otroci vključili, da se bodo lahko vključili v obstoječe javne vrtce, ki pokrivajo območje. Iz samega gradiva k točki predviden načrt aktivnosti s cilji, datumi, ciljnimi datumi ni razviden. Prav tako glede na to, da se sklepi o zmanjšanju igralne površine sprejemajo že vse od leta 2015 naprej v Levici nismo optimistični, da se bo stanje dejansko izboljšalo. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Tole bom popolnoma zanikal, ker to je spet pamflet, zdej bom pa reku grdo pamflet, ker sta se zdej našle dve leva in desna opozicija. Tale razprava je kot bi stran vrgli čas, ker ni nič ne prebral, ne poslušu. V teh dvanajstih letih smo naredili 104 oddelke. 104 oddelke, imamo 3500 otrok več v vrtcih, kot je bilo leta 2008. Drugič, vsi otroci … /// … nerazumljivo … /// vključeni v vrtce ljubljanskih staršev, imamo še tudi druge. Teh 150 ljubljanskih čaka, al niso dost stari al pa nočjo v tisto enoto kjer je, ampak si zmišljujejo kaj hočjo. Tko, da vi kar nadaljujte s tem ne. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 37.

Glasovanje poteka O PREDLOGU: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o manjši notranji igralni površini v javnih vrtcih Mestne občine Ljubljana za šolski leti 2019/2020 in 2020/2021.

Prosim za vaš glas. 25 ZA 9 PROTI. Sprejeto.

Gremo na 13. Točko. AD 13. PREDLOG LETNEGA PROGRAMA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH V MESTNI OBČINI LJUBLJANA ZA LETO 2019 Gradivo ste prejeli. Prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Fabčič za uvodno obrazložitev.

GOSPA MARIJA FABČIČ Hvala za besedo. Še enkrat spoštovani svetniki in svetnice. Lansko leto je bil sprejet nov Zakon o izobraževanju odraslih, ki na novo določa, da morajo občine sprejemati letne programe izobraževanja odraslih tako, kot smo predočili v gradivu. Razvidno je, da v letošnjem letu za različne programe namenjamo na mestni ravni skoraj 570.000 eur, ki so že predvideni v sprejetem proračunu in rebalansu za leto 2019. S tem se določa številni brezplačni in raznovrstni izobraževalni program in druge dejavnosti, ki jih sofinancirajo in financirajo tako mestna uprava kot javni zavodi in pregled kaže izrazito velik obseg in raznovrstnost programov, decentralizirano razporejenost po Mestni občini Ljubljana in izjemno veliko število vključenih udeležcev okrog 33.000. S čimer zagotavljamo večjo vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje, dvig splošne izobraženosti in s tem tudi večjo zaposljivost. Menimo, da uspešno sledimo ciljem iz nacionalne resolucije in področnih strategij, predvsem pa se uspešno in hitro odzivamo na potrebe občanov MOL. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala. Gospa Trobec, stališče odbora prosim.

GOSPA FRANCKA TROBEC Odbor za predšolsko vzgojo in izobraževanje podpira predlog letnega programa izobraževanja odraslih v mestni občini od sedmih prisotnih je glasovalo za 7 članov.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Statutarno pravna komisija ni imela pripomb pravne narave.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala, razprava. Gospa Škrinjar.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa. Zelo bi pohvalila ta program. Ljubljana namenja temu delu izjemno pozornost in izjemno kvaliteto tako, da vse pohvale. Bi si pa želela v bodoče še več finančne pismenosti. Slovenci smo v povprečju slabo finančno pismeni in tak program bi seveda tudi pripomogu. Seveda bom glasovala za to. GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Sojar.

GOSPA MOJCA SOJAR Hvala lepa za besedo. Jaz sem se pa samo že na začetku ustavila pri imenu Letni program izobraževanja odraslih v Mestni občini Ljubljana, ker se mi zdi malo zavajajoč. Namreč te programe pripravljajo samo javni zavodi MOL oziroma drugi izvajalci za gasilce recimo. Iz tega naslova je pa men nekako tko slišno, da so to programi oz. izobraževanja, ki jih lahko tudi drugi izvajalci za občane pripravljajo. Tega pa to ni predvideno v tem letnem načrtu.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Važno, da so za občane. To pa je za občane. Delajo pa naši in je prav, da imamo javni zavod. In dokler bomo imeli javni zavod, ki je izvrsten potem pač ne bomo druge najemal.

GOSPA MOJCA SOJAR No, jaz mislim, da so tut drugi izvajalci izvrstni in bi lahko ravno tako pripravili kakšne programe izobraževanja.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ampak prednost ima javni zavod. To morte vedet. Vsaj upam, da to vsaj podpirate. Noben zasebnih ne more dobit prednost pred javnim zavodom.

GOSPA MOJCA SOJAR Potem bi mogu bit pa naslov tega letnega programa malce drugačen.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, je pravi. Gospa Medved prosim.

GOSPA IDA MEDVED Hvala lepa za besedo gospod župan. Lep pozdrav vsem prisotnim. Sem navdušena nad vsem tem izvajanjem vsem izobraževanjem, ki jih nudi Mestna občina Ljubljana, imam pa en.. nekaj pogrešam. In sicer mogoče bi naredil neko delavnico o medgeneracijskem sodelovanju. To sodelovanje je slabo. To lahko trdim. In mladim je potrebno povedati, da smo tudi tukaj mi, starejši in brez nas njih pač ne bi bilo. Samo primer, poglejte, če greste med 12.00 in 14.00 uro na avtobus, vsi sedijo samo mladi. In striktno gledajo v mobitel, tut eden ne dvigne oči, da bi vidu okrog sebe, mogoče pa kdo rabi sedež. Da ne govorim, da ne povem neko svojo anekdoto. Ko sem bila na avtobusu pred dvemi leti se dve dekleti pred mano pogovarjata in sta ugotovile, da so vsi nad 60 let za na Žale. S tem bo seveda dost delovnih mest. In nisem mogla bit tih in ju vprašam – poslušta dekleti, a se vama zdim jaz za na Žale? Ja ne, to nisva mislile vas. No to je bil pač odgovor. In tak medgeneracijski odnos je lahko trdim, da imamo zelo slabi in ne bom zdej dajala, pametovala kje naj začnemo in kako naj bi to naredil vendar smatram pa, da je potrebno to izvajat. Želim si samo en tak kulturen medgeneracijski odnos. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz nisem imel take izkušnje ampak pr nas je tega velik. Zdej govorim odnos do starejših, domovi starejši, vrtci, dnevni centri za starejše, šole, tko da tega je velik dela in v principu, ko gledam te programe, ko gledam pol zapiske teh srečanj ne so pa obratno čist pozitivni. Drgač mate pa vedno, mate tut kakšnega starejšega, ki je kaj reku. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Gospa Sever, izvolite, obrazložitev glasu.

GOSPA KSENIJA SEVER Ja, hvala lepa. Predlog Letnega programa bom podprla zato, ker je zelo pester, raznolik in mislim, da lahko vsi ljubljančani najdejo kar želijo oziroma v katero smer bi radi šli. Pri tem pa bi rada še pohvalila vse četrtne skupnosti, ki zelo dobro oglašujejo in to se vidi kako so obiskani predvsem računalniški tečaji, pa tudi učenje tujega jezika. Hvala in želim, da še tako naprej razvijate te programe.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Sedmak se bo oglasu, da imamo sam eno pomanjkljivost. Premal moških je za ples, ki se učijo plesat. Rezultat navzočnosti: 33.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog letnega programa izobraževanja odraslih v Mestni občini Ljubljana za leto 2019.

Prosim za vaš glas. 38 ZA 0 PROTI.

Zadnja točka današnjega dnevnega reda. AD 14. PREDLOG SKLEPA O SOGLASJU K OSNUTKU BESEDILA PRAVNEGA POSLA – KUPOPRODAJNE POGODBE ZA POSLOVNO STAVBO NA NASLOVU KERNISKOVA ULICA 4. Gradivo ste prejeli po sklicu seje s predlogom za razširitev dnevnega reda. Prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Remih za uvodno obrazložitev.

GOSPA SIMONA REMIH Spoštovane svetnice, spoštovani svetniki, spoštovani župan. Mestnemu svetu v sprejem predlagamo Sklep o soglasju k osnutku besedila pravnega posla kupoprodajne pogodbe za poslovno stavbo na naslovu Kersnikova 4. 5. odstavek 29. člena Zakona o stvarnem premoženju države in lokalnih skupnosti določa, da mora mestni svet podati predhodno pisno soglasje k osnutku besedila pravnega posla nad vrednostjo 500.000 eur. Poglavitna rešitev predlaganega sklepa je soglasje mestnega sveta k osnutku besedila prej omenjenega pravnega posla, ki ga je potrebno pridobiti pred objavo javne dražbe. Kupec bo znan po izvedeni javni dražbi, prav tako končna prodajna vrednost nepremičnine. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Žekar, stališče odbora.

GOSPA JELKA ŽEKAR Torej Odbor za ravnanje z nepremičninami je obravnaval predlog sklepa in tudi soglaša z njegovo vsebino.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Nobenih pripomb pravne narave. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala. Razprava. Izvolte gospa Vrečko.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Hvala za besedo. Mene sam zanima glede na to, da imajo na Kersnikovi tut prostore precej nevladnih organizacij. Me zanima kako se bo po podpisu kupoprodajne pogodbe z bodočim kupcem ravnalo z njimi? Al bojo odvisni od njega ali že imajo kake predhodne pogodbe z MOL za druge nadomestne prostore, če so v teh?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Najprej, da boste vedel zakaj je prišlo do tega odločitve. Stavba je stara, potrebna prenove in ŠOU je menda svoj delež večinski delež prodal oziroma je v zaključku faze. Ker je on prodal smo mi rekl bomo tut mi prodali in preden ste vi to vprašal smo vse napisal, da v primeru prodaje bomo poskrbeli za nadomestne prostore. Zadovoljivo? Ugotavljam navzočnost. Ispade tko, da sam vi v Levici skrbite za nevladnike. 27.000 prostorov imamo brezplačnega, pa to med njimi ni Rog, ker je že tko uzurpiran.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o soglasju k osnutku besedila pravnega posla – kupoprodajne pogodbe za poslovno stavbo na naslovu Kerniskova ulica 4.

Prosim za vaš glas. 26 ZA 0 PROTI. Sprejeto. Hvala lepa. Lepe počitnice. Kdaj se vidmo Aleš? Septembra? 23. septembra se pa vidmo. Srečno, uživajte.

KONEC POSNETKA ŠT. 20190708_173714

Številka: 90000-15/2019-56 Datum: 30. 9. 2019

MAGNETOGRAMSKI ZAPIS PO ZVOČNEM POSNETKU 7. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA,

ki je potekala v ponedeljek, 23. septembra 2019 s pričetkom ob 15.30 uri, v Veliki sejni dvorani Mestne hiše, na Mestnem trgu 1, v Ljubljani.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Spoštovane svetnice in svetniki. Predlagam, da pričnemo 7. sejo Mestnega sveta MOL-a. Navzočih je 32 svetnic in svetnikov. Odsotnost opravičila gospa Martina Vuk in gospod Janez Koželj. Smo sklepčni. Lahko pričnemo z delom. Vljudno prosim za izklop mobilnih telefonov, da ne motimo eni druge. Prehajamo na predlog dnevnega reda 7. seje MOL, ki smo ga prejeli s sklicem seje. Odpiram razpravo o dnevnem redu. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 37.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog dnevnega reda 7. seje Mestnega sveta.

Prosim za vaš glas. 31 ZA. 1 PROTI. Sprejeto.

Gremo na točko 1, zapisnik 6. seje. AD 1. POTRDITEV ZAPISNIKA 6. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA Razprava o zapisniku. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 36.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana potrdi Zapisnik 6. seje Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana z dne 8. julija 2019.

Prosim za vaš glas. 34 ZA 0 PROTI. Sprejeto.

Gremo na 2. točko. AD 2. VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIC IN SVETNIKOV TER ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIC IN SVETNIKOV Gradivo za to točko ste prejeli s sklicem seje. Pisnega vprašanja z zahtevo za ustno postavitev ni poslal noben svetnik oziroma svetnica. Poslali pa so gospa Ana Zagožen glede ločevanja odpadkov na Pogačarjevem trgu. Gospa Mojca Škrinjar glede objavljanja pobud četrtnih svetnikov na spletni strani ČS. Gospod Janez Stariha glede prenove odseka Dunajske ceste pri Bežigrajskem dvoru, označevalnih tabel pred vhodi v šolsko območje osnovnih šol. Dostopa na pokopališča s kolesi, izgradnje parkirišča P + R Stanežiče. Svetniški klub Levica glede lastništva otroškega igrišča v ČS Šiška. Zapiranja enot Pošte Slovenije po Ljubljani. Uvedbe brezplačnega prevoza LPP do rekreacijskih točk, oskrbe na domu, podaljašnje linije št. 1 in omejitve hitrosti na delu Slovenske ceste. Gospod Igor Horvat glede uvedbe brezplačne krožne linije LPP v Centru mesta. Gospa Ksenija Sever glede postavitve cestnih grbin v Kladeh. In vrtičkov v naselju Vižmarje – Brod. Gospod dr. Dragan Matić glede prilagoditve avtobusne linije LPP št. 21, porasta števila golobov v mestnem središču, prostorska stiska Osnovne šole Vrhovci, parkirišča na območju Žal. Gospod Jožef Horvat glede parkiranja v Nadgorici pri cerkvi. Gospa Urška Honzak glede obnove Bratovševe ploščadi in prepovedi vožnje na Bratovševi ploščadi. Gospod dr. Zvone Čadež glede parkiranja reševalnih vozil pri Onkološkem inštitutu. Gospod Gregor Slabe glede podpisa pogodbe med vlado Moskve in MOL. Gospa dr. Asta Vrečko glede neurejenega podhoda pri želežniški postaji in svetniški klub NSi glede ažurnosti spletnih strani ČS. Prejeli ste tudi odgovore na vprašanja s 6. seje Mestnega sveta, prav tako ste že prejeli odgovore na nekatera vprašanja svetnikov s te seje in sicer na vprašanja svetnikov in svetnic gospe Ane Zagožen, gospe Mojce Škrinjar, gospoda Igorja Horvata, gospoda Janeza Starihe, svetniškega kluba Levica.

AD 3. POROČILO ŽUPANA Tega je velik. Odzad, mamo? Mamo. Aktualno dogajanje v obdobju od 8. 7. do 23. 9. 2019. Med 11. 7. in 3. 8. je na Ljubljanskem gradu potekal Film pod zvezdami. Obiskalo ga je več kot 60.000 gledalcev, razprodanih je bilo kar 9 projekcij. Od 6. do 8. 8. je v atriju slovenskih železnic potekalo Kinodvorišče. Med 19. in 14. 8. pa 5. Mednarodni festival kratkega filma. Potem pa še od 26. do 29. 8. še letni Kinodvor na Kongresnem trgu. Odprli smo predelavnico za ročno izdelavo papirjev v okviru projekta Applause. Od 1. in 4. 8. je na Kongresnem trgu potekal turnir svetovne serije v odbojki na mivki. Torej čestitke našim odbojkarjem tudi v Stožicah. Danes zmagamo pol gremo pa v pol finale. Potem je bila prva mednarodna tekma v odbojki na vodni gladini in sicer, to je prvič na svetu tu pod Ribjo brvjo. Potekala je žalna seja ob smrti nekdanjega župana Mihe Košaka. Naši redarji so sodelovali v preventivni akciji »Hitrost«. Prvo pametno košarkaško igrišče v Tivoliju v sklopu akcije Gorana Dragića Podam, da igram. 19. 8. ob 100. obletnici priključitve Prekmurja, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom smo odprli Prekmurski trg. Spomenik bo odprt do 1. 3. 2020. To je terminski plan izbranega umetnika. 23. avgusta smo sprejeli vrhunske športne plezalke na čelu z Janjo Garnbret s številnimi medaljami iz svetovnega prvenstva. 28. 8. na Gallusovem nabrežju izjemno lep spomenik Ekvorne boginje Ljubljane in Barja umetnika Smerduja. Pojdite si pogledat kdor ni videl. Potem smo imeli Mednarodni glasbeni festival Noč v Stari Ljubljani in morska leva v živalskem vrtu ponovno zaplavala v obnovljenem bazenu. Avgusta smo se uvrstili v ožji izbor za naziv Evropska prestolnica pametnega turizma 2020. Poteguje se 9 mest, navedena so gor, 8. 10. razglasitev. Avgusta je bila predstava v Slovenskem mladinskem gledališču »Naše nasilje in vaše nasilje« izbrana najboljša predstava tekmovalnega programa na 32. festivalu v Črni gori. 1. 9. prižig večnega ognja ob spomeniku Sinovom Rusije in Sovjetske zveze, ki so umrli na slovenskih tleh v prvi in drugi svetovni vojni. 2. 9. obiskali nekatere osnovne šole. Sam sem jih 9. Potem še podžupani. 3. 9. smo odprli prenovljeno igrišče na Osnovni šoli Sostro. Tudi novo igrišče so dobili učenci Osnovne šole Kolezija. Odprli smo Grajsko vinoteko Strelec. Če kdo še ni obiskal, naj lepo gre dokler je še sonce ne. Krasna terasa. Zaključil se je 67. Festival Ljubljana, ki je letos podrl vse rekorde. Primerljiv med tremi najboljšimi v tem delu Evrope. Spominska slovesnost ob obletnici Bazoviških tigrovskih žrtev. Na Rakovniku uredili novo že ene 61. postajališče Bicikelj. Praznovali smo Dan ČS Posavje, Rudnik. Potem 6. festival zdravja. Teden športa je potekal. Nacionalni mesec skupnega branja. Mednarodni festival Vilenica. ART expo. Kar je zelo pomembno. Župani 25. občin Ljubljanske urbane regije smo podpisali sporazum o sodelovanju pri projektu skupne kandidature za naziv Evropska prestolnica kulture 2025 ter odprli pisarno v Stritarjevi ulici. Tu bi rad poudaril, da smo se zavezali v tem sporazumu, da bo tretjina vseh kulturnih dogodkov po vsebini izven Ljubljane. No in že 16. 9. je Občina Grosuplje prišla s projektom, da bo v okviru tega projekta naredila svoj Kulturni dom v občini. 14. 9. je Lutkovno gledališče Ljubljana na desetem bienalu ustvarjalcev Slovenije v Mariboru osvojilo kar 9 nagrad za 4 uprizoritve. In pa v Zagrebu nagrado za najboljšo predstavo Festivala in nagrado za vrhunsko izvedbo naš animator Brane Vižintin. 6. 9. je potekala mednarodna konferenca Pametna mesta. Številni dogodki na Evropskem tednu mobilnosti. Čestitke naši mestni svetnici Jelki Žekar, ker je vodila te dogodke. Tu v tej sobi je bila okrogla miza s prisotnotjo tudi Violete Bulc. Smo edino mesto v Evropi, ki smo dvakrat prejeli prvo nagrado za najboljšo izvedbo Evropskega tedna mobilnosti. 17. 9. smo proslavili 100. obletnico Waldorfske šole evropske no in Ljubljana ima samo 27 let tako, da se nisem mogu odločit a je Kordiš glede na proslavo premlad za stoto obletnico ali prestar za 27. obletnico. 18. 9. smo na Krojaški položili prvega od 21. spotikavcev. 19. 9. v prezalnem centru odprli plezalno steno, plezalni vrt. Sajenje dreves ob 75. obletnici Partizanskega pevskega zbora v Parku prijateljstva. Nato smo imeli mednarodno konferenco izgnancev in beguncem žrtev fašizma in nacizma 1920-1945. Na Golem smo se udeležili spominskega srečanja na obletnico ustanovitve 10. Ljubljanske brigade. 21. 9. smo praznovali 10. obletnico Kina Šiška. 22. 9. Zeljada izvrstna v Polju. Potem zbiramo še razpis za podelitev nagrad Marjana Rožanca. Najvišje nagrade do 4. 10. Enako se lahko do 4. 10. študent lahko prijavi za razpis za štipendije za nadarjene. Do 5. 10. imamo razstavo Sto let šole za slepe in slabovidne. In pa poudarjem še enkrat za vse lepo prosim, to se mi zdi najbolj pomembno. Do 20. 10. še vedno zbiramo vse pobude za četrtne spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta. 20. 10. je tisti rok. Po četrtnih skupnostih sporočite svojim sodelavcem, svojim sosedom. Mednarodno sodelovanje 10. 9. sem v Moskvi z županom, kolegom Sergejem Sobjaninom podpisal program sodelovanja Moskva – Ljubljana za naslednja 3 leta. In pa bili smo tudi na odprtju spomenika padlim Slovencem na ruskem ozemlju med prvo in drugo svetovno vojno, ampak to ste že vse videli pa prebral v medijih ne. In pa naša direktorica je bila na srečanju direktorjev in direktoric Mestnih uprav evropskih prestolnic od 18. do 20. 9. v Helsinkih. Gostili pa smo študente poslovnih ved, podžupana mesta Celovec, županjo ameriškega kraja Twisp. Nuncija nadškofa, delegacijo iz mesta Ukrajina, Ivano Frankivsk, veleposlanika Republike Slovenije v Kopenhagnu, udeležence evropske energetske konference, veleposlanika Gruzije. Udeležence poletne šole mladih ambasadorjev, Evropskega kodeksa proti raku. Delegacijo iz Shanghaja, delegacijo iz Podgorice. Udeležence konference za učitelje in ravnatelje. Člane odbora za Okolje iz nemške zveze. Udeležence Pohoda za mir. Udeležence Sprehoda za spomin. In pa UEFO na čelu z predsednikom Aleksandrom Čeferinom.

AD 4. KADROVSKE ZADEVE Gradivo ste prejeli po sklicu seje. Prosim gospoda Čerina za uvodno obrazložitev.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala za besedo gospod župan. Cenjene kolegice in kolegi. Komisija vam v presojo predlaga 2 sklepa in dvoje mnenj. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Prehajam na obravnavo predloga in sicer prvi predlog je o prenehanju mandata in imenovanju nadomestnega člana Odbora za gospodarske dejavnosti, turizem in kmetijstvo. Razprava prosim. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost po celotni točki: 34.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mini Pišljar preneha mandat članice Odbora za gospodarske dejavnosti, turizem in kmetijstvo. V Odbor za gospodarske dejavnosti, turizem in kmetijstvo se imenuje Janez Stariha. Mandat imenovanega je vezan na mandat mestnega sveta MOL.

Prosim za vaš glas. 30 ZA 0 PROTI. Dobro delo želim.

Razprava o Predlogu sklepa o imenovanju treh predstavnikov MOL-a v Svet svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana. Ni razprave.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: v Svet svetovalnega centra se imenujejo Darja Bučar, Darja Golob, Milan Jakopovič. Mandat imenovanih traja 4 leta.

Lepo prosim za vaš glas. 37 ZA 2 PROTI. Sprejeto.

Potem gremo na tretji Predlog mnenja h kandidaturi za ravnateljico vrtca Trnovo. Razprava prosim. Ni.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Suzani Antič se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico Vrtca Trnovo.

Prosim za vaš glas. 38 ZA 0 PROTI. Opravičeno, izjemna ravnateljica.

Gremo na 4. Predlog Mnenja h kandidaturi za direktorico Javnega zavoda v Varstveno delovni center Tončke Hočevar. Razprava? Ni.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Bredi Božnik se da pozitivno mnenje h kandidaturi za direktorico Javnega zavoda Varstveno delovni center Tončke Hočevar.

Prosim za vaš glas. 39 ZA 0 PROTI. Sprejeto. S tem smo tudi to točko zaključili.

Gremo na točko 5. Saša, kar prideš k meni? Al boš stala? Kar hočeš. AD 5. POROČILO O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA LETO 2019 OD 1. 1. 2019 DO 30. 6. 2019 Gradivo ste prejeli. Prejeti ste poročilo pristojnega Odbora za finance ter zainteresiranih delovnih teles Odbora za zaščito, reševanje in civilno obrambo, Odbora za ravnanje z nepremičninami. Odbor za lokalno samoupravo, Odbora za gospodarske dejavnosti, turizem in kmetijstvo. Odbora za gospodarske javne službe in promet. Odbora za stanovanjsko politko, Odbora za zdravje in socialno varstvo ter Odbora za varstvo okolja. Prejeli ste tudi popravek poročila. Prav tako ste pred sejo prejeli primerjavo realizacije prejemkov in izdatkov med polletnimi poročili o izvrševanju proračuna MOL po ekonomski klasifikaciji od 2012 do 2019 ter stanje zadolženosti MOL in njenih pravnih oseb od 31. 12. 2010 do 30. 6. 2019. Prosim gospo Sašo Bistan, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA SAŠA BISTAN Hvala za besedo. Spoštovane svetnice in svetniki, spoštovani župan, podžupanja, podžupani in sodelavci. V poročilu, ki je pred vami za obdobja od 1. 1. do 30. 6. 2019 so prihodki realizirani v višini 140.5 milijonov evrov oziroma 34.63 %, odhodki po višini 141.7 milijonov evrov oziroma 35.47 %. V primerjavi z realizacijo preteklega leta je realizacija pri prihodkih za cca. 2 % točke nižja, pri odhodkih pa za cca. 2 % točke višja. Ob polletju beležimo tudi kapitalski transfer Tehnološkemu parku v višini 0,5 milijona evrov in odplačilo kreditov v višini 5.6 milijonov evrov. Na dan 30. 6. 2019 smo koristili 6 milijonov likvidnostnega kredita. Dolgoročno se še nismo zadolžili, to načrtujemo v drugi polovici leta. Iz gradiva je razvidno, da je MOL ob polletju zadolžen na 89.5 milijonov evrov. Poglavitni razlog za takšen odstotek realizacije ob polletju je seveda sezonski vpliv gradnje, kar se tudi odraža v realizaciji pri investicijskih odhodkih, ki je 20.88 %, investicijskih transferjih 29.59 % ter posledično pri realizaciji transfernih prihodkov v višini 17.37 %, saj se mnogi projekti sofinancirajo iz državnih in EU sredstev. Zahtevke za povrnitev sredstev pa lahko uveljavljamo le na podlagi izvedenih storitev in plačanih računov izvajalcem. Vsi proračunski uporabniki so v tem obdobju realizirali 147.8 milijonov evrov odhodkov. Zneskovno najvišjo realizacijo v polletju dosegata Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet v višini 40 milijonov evrov in Oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje v višini 36.6 milijonov evrov. Najnižjo pa inšpektorat v višini 3.470 evrov. Odstotkovno pa najvišjo realizacijo beleži Oddelek za zdravje in socialno varstvo 51.74 %. Najnižjo pa Oddelek za šport 7.68 %. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Prosim gospo mag. Lozej, da poda stališča Odbora za finance.

GOSPA MAG. MOJCA LOZEJ Dober dan. Hvala lepa za besedo. Odbor za finance podpira sprejem Poročila o izvrševanju proračuna Mestne občine Ljubljana za leto 2019 za prvo polletje in ga predlaga Mestnemu svetu v sprejem. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala za besedo. Lep pozdrav članom in članicam. Statutarno pravna komisija je ugotovila, da se predložena gradiva opirajo na ustrezne zakonske in statutarno in poslovniške predpise. Pač pa bi rad tukaj dodal, da smo razpravljali tudi o dejstvu, da je večina zakonskih podlag v bistvu objavljena samo v obliki, ki se imenuje neuradno prečiščeno besedilo. Tako, da smo bili mnenja, da bi kako bi rekel državni zbor Republike Slovenije pomembno prispeval k pravni varnosti v naši državi, če bi neuradna prečiščena besedila bolj sprotno spreminjal v uradna prečiščena besedila. Neuradno prečiščeno besedilo je namreč samo informativni delovni pripomoček glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava. Gospa Sever, izvolite.

GOSPA KSENIJA SEVER Spoštovani gospod župan hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim v dvorani. Obravnavamo poletno poročilo za leto 2019, ki je v Odloku proračuna na strani prihodkov bilo v višini 421 milijonov, nato rebalans in sprejeti proračun skoraj 406 milijonov evrov. Prihodki so realizirani v višini 34.63 %. Ko pa pogledam podrobneje prihodke in sicer na kapitalski strani ne morem mimo dejstva, da so velike planirane postavke realizirane pod 10 %. Tukaj naj omenim komunalne prispevke, od 57 milijonov evrov le 4.2 milijona evrov, kar pomeni samo 4 %. Prodaja stavbnih zemljišč od plana 24 milijonov evrov manj kot 9 %. Zelo skromno črpanje evropskih sredstev. Če nekaj več kot 14 % od donacij v višini 3 milijone 700 evrov nič. Vem, obrazložitev, da je to zaradi poznega začetka del, vendar so ta sredstva v proračunu samo na teh štirih postavkah planirana skupaj v višini 120 milijonov evrov. Mislim, da bomo že zaradi teh postavk imeli rebalans in pa tudi zaključni račun bo verjetno okoli 7, 8 % nižji kot vsako leto. Zaskrbljujoče pa je, da ker bodo prihodki manjši se bo to zelo izražalo na strani odhodkov, predvsem na strani investicij, ki so planirane v sklopu različnih del, na nekaterih postavkah tudi po 4 različne investicije, ki sigurno ne bodo izvedene. Če primerjam letošnje in lansko polletno poročilo ugotovim, da je letos realizacija skoraj 2 odstotka manjša, primanjljaj je letos 1,2 milijona evrov medtem, ko smo lansko leto imeli ob polletju skoraj 7 milijonov evrov presežka prihodkov nad odhodki. Da pa ne bom samo grajala, pa moram pohvaliti realizacijo izobraževanje, socialno varstvo in zdravstvo, servisiranje javnega dolga, seveda pa je na drugi strani so postavke, kjer je realizacija premajhna, na primer na postavki varovanje okolja in kulturne dediščine ter drugih investicij okrnjena. Še bi lahko naštevala vendar več ob rebalansu proračuna. Mislim, da se bodo odstopanja med načrtovanimi prihodki in odhodki zaradi nerealnega načrtovanja pokazale že v rebalansu proračuna za leto 2019 in na končnem poročilu za leto 2019. Polletno poročilo ni realna slika poslovanja, ker tudi plačila za že dokončana dela glede na terminske roke, pogodbe niso izdana pred 30. 6. 2019. Več bom o posameznih postavkah razpravljala ob rebalansu proračuna. Hvala za besedo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa gospa Sever. Jaz vas vedno rad poslušam ne, ker nimam kaj dodat razen pri tem zadnjem delu bi pojasnu ne kot recimo ena postavka komunalni prispevki zdej že 12 milijonov ne in rezultat 8 mesecev je pozitiven v korist mestne občine. To, kar ste ugotavljali na izobraževanju je še večja razlika kajti letos smo dali za prenovo šol in vrtcev … /// … nerazumljivo … /// pogodbe za 100 milijonov evrov. In smo mi vse naše šole odprli 2. septembra. Z statično sanacijo, govorim Poljane, Vodmat, Oskar Kovačič tako, da se bo to poznalo ja kot ste rekli v drugem polletju. Hvala. Gospod Horvat Jože.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala za besedo, lep pozdrav vsem. Kot je gospa Ksenija že načela nekatere stvari kot je slabo načrtovanje na prihodkovni strani. Tudi mene je zmotilo, da so zelo nizko pobrani komunalni prispevki. Potem slabo nam gre prodaja zemljišč in stavb, ki so bila načrtovana ali so tukaj moram reči zelo nerealno ocenjena vrednost, ki ne pritegne kupcev. Tudi v moji soseščini, kjer živim je zemljišče ozko z daljnovodi obremenjeno se prodaja za 150.000 evrov. To je zame totalno nerealno. Vem, da boste se zgovarjali koliko je cenilec ocenil ampak pada že od par teh dražb naprej oziroma ponudb, ko se znižuje tako, da tukaj mislim, da je to res nerealno. Potem evropska sredstva nam uhajajo. Se pravi to, ko enkrat zamudiš roke je to nepovratno. In se mi zdi, da moramo malo več storiti kot smo do sedaj. Potem pa tudi veliko je tega slabo načrtovanih predvsem pa vodenih projektov. C0, še ostale zgodbe, kjer stojijo zadeve, posledično finančni prilivi se ne dogajajo in z boljšim in pametnim vodenjem bi se potem lahko stvari boljše odvile. Ni to kritika kar počez ali pa na pamet ali pa kakorkoli pridobivanje kakšnih točk. Je le dobronamerno opozorilo, da bi se izogibali teh stvari in začeli tudi, ko bo rebalans načrtovati malo bolj realno. Verjamem, da je treba za evropska sredstva prijavit projekte ampak vsaj v nekem realnem okviru ko se lahko zgodijo. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz vem. Odgovoru sem na tri točke. Ker mislim tko, ker pravte ne, da predrago prodajamo. Ja, drago prodajamo, poceni kupujemo in bomo čakali kajti na žalost mi nimamo toliko zemljišč v mestni lasti kot recimo Helsinki, kjer je kar 64% zemljišč mesta v lasti občine. Pri nas ne dosežemo 15. Ko govorite nam EU sredstva odhajajo ne samo eno mi povejte ker smo šli, ker smo ravnokar bo objavljen podatek ne v tej zadnji prespektivi smo daleko prvi v tej državi kaj smo dobili. In pa slabo vodene projekte bom pa jst vrnu žogco ne, da vas v ČS Črnuče pa mal prosim ne naj mi en pove kako naj se vodi projekt, ki ima pravnomočno gradbeno dovoljenje. In naj mi en pove ne zakaj tisti, ki so prejeli plačila za ne samo za zemljišče, ki je naše ampak tudi za čas izgradnje se pravi za tisto, ki rabimo ob tem prejeli denar na svoj račun ne zdej nasprotujejo konkretno gospod Kosmač, konkretno gospod Gambič. To bi lahko tudi četrtna skupnost ampak to vračam žogco dobronamerno, nič slabega nisem mislu.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Jaz sam, da se predstavim, to je verjetno ČS Posavje?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, to je gospod Kosmač je Črnuče. Ampak gospa Sojar, izvolte.

GOSPA MOJCA SOJAR Hvala lepa za besedo. Verjetno bomo res v rebalansu proračuna bolj natančno govorili o nekaterih stvareh še ampak vseeno poročilo polletno je pa tudi neka slika, po kateri lahko vidimo kam približino občina oziroma kako pelje svoja dela in svoje posle. Seveda smo najprej prebrali to, da je bila gradbena sezona do maja slaba. Jaz tega ne spremljam zelo natančno. Upam, da se je v treh mesecih zdej res veliko naredilo, ker zdej bo pa spet dež. Tko, da ne mormo računat, da bo gradbena sezona trajala do decembra. Mene je pa v tem poročilo zmotilo še nekaj drugega, o čemer moja predhodnika nista govorila namreč zelo veliko na odhodkovni strani so velike številke pri mnogih postavkah potem pa je tam navedeno samo, da je bil en majhen delček lahko tut navedem recimo pri nekaterih stvareh sem si zapisala samo študije. Zaenkrat samo študije.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Konkretno povejte.

GOSPA MOJCA SOJAR Konkretno povem. Recimo prenova magistrata samo zaenkrat študija poraba je bila količnik je 19.6. od vsega zneska. Investicijsko vzdrževanje upravnih zgradb je spet za študije je bilo danih 9.000 evrov, poraba je bila 5.16. Ampak vsi ti zneski napihnejo proračun. Notri pa so. Hočem rečt, da so delno zavajojoči. Če vemo, da bomo v letošnjem letu imeli samo študijo potem se mogoče lahko napiše samo znesek študije ne pa celoten projekt oziroma veliko več. To so majhne realizacije z velikimi številkami na začetku. Potem recimo zmotilo me je tudi, da je bilo zelo malo spet samo izdelana študija za kolesarsko infrastrukturo. Namenjeno denarja ni bilo tako malo ampak samo 10% je bilo porabe za študijo. Ravno tako za objekte za rekreacijo recimo površine za rekreacijo tudi piše, da bodo projekti izvedeni jeseni. 1.700.000 sredstev poraba 328.000. Potem že omenjeno je bilo, da slabo črpamo sredstva iz evropske skupnosti s katerimi bi verjetno lahko tudi še kaj drugega naredil kot naredimo. Pa tudi bi želela odgovor recimo na postavki kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo. Realizacija je 0. Mala dela četrtnih skupnosti realizacija 0. Za nekatere recimo ne bom našla, kje sem si zapisala. Tudi ni razlage zakaj je taka slaba realizacija. Potem, če pogledamo pri športu, ki tudi zaenkrat še ni bil omenjen. Mislim, da je šport v tem polletnem poročilu zelo malo denarja dobil oziroma porabil. Omenjena in zapisana je dvorana za Curling. Realizacija 0. Pri kopališču v Vevčah je realizacija 13. Pri Iliriji so tudi samo študije, 10 % od tega, kar je bilo načrtovano za Kopališče Ilirija. To so velike razlike za moje dojemanje. Recimo za Stožice je bilo tudi načrtovanih 355.000 evrov, realizacija 0. Hipodrom, hipodrom Stožice je tudi samo študija, realizacija 0. Pa tudi recimo mestne panožne športne šole. Mesto Ljubljana se kar rado pohvali s tem kako veliko naredi za šport, za te mestne panožne šole je bilo predvidenih skoraj 2 milijona sredstev, realizacija je bila malo manj kot 50.000 eur. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Sojar, brez zamere ampak vodenje projektov vam ni blizu ne. In bom probal razložit k govorite o študijah ne. Začeli ste s prostori. Kot veste, mi smo z državo zamenjali prostore, dali smo bivšo občino Bežigrad, da vse spraznijo, njihov rok se je premaknil in mi moramo narediti študijo, če čmo vedet kaj bojo tle delal. Dokler ne grejo ven pa ne moremo nič delat. Potem ste govorili o kolesarskih stezah. Zakaj je cel projekt? Cel projekt je za to not, da ko se študija konča, da lahko razpišemo dela. Zdej, če bi se šli po projektih ne, magar če mal provokativno vprašamo, vi veste koliko projektov trenutno poteka v Ljubljani? 206. Živih. In, če gremo o teh kolesarskih stezah recimo ne, to kar je bilo sam študija v prvem polletju ne, začnem z Vodnikovo cesto, ki bo odprta ta mesec, pa lohk naredim Litijsko cesto, ki je bila odprta ta mesec, pa lahko govorim o Poljanski cesti ne, ki je cestišče odprto, ni pa končano in takrat, ko se nek projekt konča ne, mi plačujemo po situacijah, ko se izvede ne, če nimamo tega celega zneska not v proračunu tut v razpise ne moremo it. Ko govorite ne poraba evropskih sredstev malo sem prej razlagal gospodu Horvatu, pa še vam bom povedal, tudi strošek je mali. Ker, če ne dobimo računa, ga ne moremo dat naprej. Danes smo plačali za teh 17 avtobusov na plin, ker je bilo v soboto predstavljenih novih avtobusov za mestno vožnjo smo plačali 5.5 milijonov. Ko smo plačali 5.5 milijonov na rok, k je dans bil rok smo lahko dal vlogo, da dobimo nazaj 3.400 milijonov od Eco sklada + čez 1 mesec ddv. In, če tega ni not ne, zato pravim je študija samo ena od faz, ker mormo imet vse skup. Pravte bazen Vevče ste povedal ne. Bazen Vevče je zaključen razpis za izbor projektanta, ne vem kolk vlog je prišlo. Čakamo komisijo pod vodstvom prof. Koželja, da zberem najboljši projekt. Potem se gre v drugo fazo ne podpis pogodbe, plačanje pogodbe za izvedbo projekta. Enako je z Ilirijo. Tko, da hvala za opozorilo ampak za tle mamo pa res, to so odgovori. Hvala lepa. Zaključujem. Ugotavljam navzočnost. Mi je žal. Prosim?

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Absolutno sam, da je. Pa še za vse skupaj ne, jaz ne gre več niti za župana, jaz imam popoln mir ampak videl boste ne pol, k bo enkrat tega mandata konc, take operativne ekipe ne kot je take vodje zdej, naša direktorica Urša Otoničar, je ni v državi. Z vsakim podjetjem se lahko primerjamo. Je ni v državi. Karkoli vprašte zdejle tamle k sedijo za svoje področje vam garantiram. David? Dej, da tebe mal. Igrišče na Stožicah. Kdaj bo odprto? Ta mesec oziroma oktobra. Igrišče, študija je bila.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Nogometno igrišče Stožice, sta bili igrišči, dve igrišči se delata. Oprostite igrišči. Ugotavljam navzočnost po celi točki: 31. Obrazložitev glasu, izvolte gospa Honzak.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala za besedo. V Svetniškem klubu Levica nismo sodelovali pri pripravi proračuna, tudi predlogi in pomisleki naše bivše mestne svetnice niso bili upoštevani takrat, zato ona ni podprla Odloka o proračunu, tudi naš svetniški klub ni podprl Odloka o rebalansu proračuna. Poročilo kaže ponavljanje istih problematik kot ob prejšnjih letih, naj omenim samo nerealno načrtovanje prihodkov ob začetku leta, kar se kaže v njihovi nizki realizaciji. Nato smo tut mi že opozarjali in poslušali danes v razpravi zato tega poročila ne bomo podprli. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prijazno.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Poročilo o izvrševanju proračuna Mestne občine Ljubljana za leto 2019 od 1. 1. 2019 do 30. 6. 2019.

Prosim za vaš glas. 24 ZA 9 PROTI. Sprejeto.

Gremo naprej. Točka 6. AD 6. PREDLOG SKLEPA O ODVZEMU STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA – NA NEPREMIČNINAH ID ZNAK: PARCELA 1732 200/241, PARCELA 1722 1707/252, PARCELA 1721 300/2, PARCELA 2636 2226/6, PARCELA 1753 756/2, PARCELA 2636 598/4, PARCELA 2636 598/3, PARCELA 2636 598/7, PARCELA 2636 2226/5, PARCELA 1732 200/173, PARCELA 1732 200/288 IN PARCELA 1732 200/292 Gradivo ste prejeli. Prejeli ste tudi poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Jasno Tušar za uvodno obrazložitev.

GOSPA MAG. JASNA TUŠAR Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni. Predlog Sklepa o odvzemu statusa grajenega javnega dobra ima pravno podlago v 247. členu Zakona o urejanju prostora, ki določa, da se grajenemu javnemu dobru status lahko odvzame z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi Sklepa pristojnega občinskega organa po uradni dolžnosti izda mestna uprava ter v 27. členu Statuta Mestne občine Ljubljana. Gre za odvzem statusa grajenega javnega dobra na 12. nepremičninah in sicer v katastrskih občinah Štepanja vas, Trnovsko predmestje, Gradišče I, Vižmarje ter Bežigrad. Nobeno od navedenih zemljišč ni predvideno kot javno dobro, saj so poti urejene na drugih nepremičninah. S sprejemom tega sklepa bodo nastali pogoji za razpolaganje z navedenimi nepremičninami. Bodisi za prodajo ali za menjavo. Sprejem Sklepa za proračun lahko pomeni potencialni prihodek zaradi prodaje teh nepremičnin. Predlagamo, da sprejmete predlog. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Igor Horvat, prosim za stališče odbora.

GOSPOD IGOR HORVAT Ja, pozdravljeni vsi skupaj. Hvala za besedo. Spoštovane svetnike hm svetnice in svetniki. Odbor za urejanje prostora se je tokrat dobil na korespondenčni seji in je sprejel naslednji sklep. Odbor za urejanje prostora podpira sprejem Predloga Sklepa o odvzemu statusa grajenega javnega dobra na nepremičninah, ki jih je nanizal gospod župan in sklep je bil sprejet s 4 glasovi ZA in 0 PROTI od 5 navzočih.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Statutarno pravna komisija ni imela pomislekov statutarno pravnega značaja. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava. Izvolte, gospa Vrečko.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Najlepša hvala za besedo. Mene samo zanima, ker ni bilo v gradivu pojasnjeno oziroma, če lahko zdej, če je kdo izrazil interes za nakup za te parcele oziroma ali je zakaj trenutno se ukinja ta status javnega dobra? Samo to, hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Status javnega dobra se ukinja tam, kjer ni potrebe, da bi imel, da bi imel ta status. Zdej, tle gre za več parcel ne, praktično po celi Ljubljani, niti ne vem katera, bi moral pogledat ne. Tudi vsak ima pravico izrazit interes. Po tem običajno gre za tisto, če je nekdo v kaki hiši ne in, če hoče kupit, ker je pač neka pot varovana več zajet kot je recimo pločnik ne. In tam, ko naša strokovna komisija ne oziroma na Oddelku za urbanizem potrdijo potem pač gre to v ukinitev. Tko, da pravim za te parcele. Gospa Sojar, izvolte.

GOSPA MOJCA SOJAR Hvala lepa. Jaz bi pa samo prosila za eno pojasnilo od prej, ko ste reku. Ker se mogoče tudi na to navezuje, da kako ste reku, da.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Da poceni kupujemo pa drago prodajamo.

GOSPA MOJCA SOJAR Za koga poceni?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Vprašanje je trapasto.

GOSPA MOJCA SOJAR Za mestno občino ali za kupce?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Brez zamere ne, koga pa jaz predstavljam? Dejte mi še to povedat?

GOSPA MOJCA SOJAR V redu. Zato ker.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, dejva še, lejte.

GOSPA MOJCA SOJAR Predstavljate mestno občino.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ja, in potem kupujemo poceni za mestno občino. Mi kupujemo zemljišča za cesto, tam, ki je zazidljivo po 30 eur na meter, tam, ki je kmetijsko po 8 eur, to je maksimum, zato imamo tut spor ne, eden od sporov na recimo na Pot ob Savi, ker je gospod, ki je sprožil spor gospod Mozel zahtevu za svojo zemljo višjo ceno kot drugi dobijo. In mi smo vsem isto plačal. Prodamo pa drago tista zemljišča kot je recimo to, če bo šlo v prodajo, ker se ukinja po čim dražji ceni. Ker drugač bi ta proračun bil prazen.

GOSPA MOJCA SOJAR To se pravi, ne upoštevate pa prodajalcev, da bi tudi prodajalci želeli prodat po višji ceni.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Absolutno, lahko. Lahko, sam naj najdejo kupca.

GOSPA MOJCA SOJAR To ni smešno, ker se na nas obračajo ljudje oziroma sprašujejo od kje mestni občini številke s katerimi bi radi odkupili njihova zemljišča? Ker ko bodo ta zemljišča nekoč pozidana al pa kako drugače v uporabi bodo zelo pridobila na vrednosti.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Sojar, vi niste zastopila no. Pa bom še enkrat vam ponovu ne. To, da se na vas obračajo imate enostavno rešitev. Kar vi kupte, pa dražji prodajte. Pa zdej grem za hec ampak mi zemljišče, ki kupujemo kupujemo za tist namen, ki je javni interes. Javni interes je pa lahko samo cesta, se pravi ne more biti pozidano pa da boste drago prodala, je lahko vrtec ali šola ne, spet ne more in je lahko park. In zdej, če me kdo vpraša ne, tut postopek razglasitve nam je dal do zdej vedno prov ne. Če nekdo vpraša, da recimo kupmo zemljišče za park, to ne more bit pozidano, da bo dobilo ceno, to kar razlagate ne popolnoma čisti populizen, nepotreben v tej sobi.

GOSPA MOJCA SOJAR Prov, vi to vedno vzamete kot populizem.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Mal razmislite no, dejte mi povedat, dejva še enkrat to razpravo naredit.

GOSPA MOJCA SOJAR Dejva še enkrat, kaj pa nabrežina? Recimo pri Malem grabnu.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ja, kaj je z njo?

GOSPA MOJCA SOJAR Za kvadratni meter 2 evra.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zdej ste pa mal spet zašla.

GOSPA MOJCA SOJAR Prov. Sej lahko končava.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, bom pojasnu ne bom pojasnu, ne da ste mal, ogromno ste zašla. Brežina pri Malem grabnu al pa bom reku Gradaščici ne kupuje država za protipoplavne ukrepe in država plačuje ne in tut ta brežina ne, ki je ne, sej bi mogu bit un vesel dat zastonj zemljo, če se že tko pogovarjava zato, da bo pred poplavam rešen in to pač mi ne kupujemo ne. Okej. Pol pa naj bo poplava no.

GOSPA MOJCA SOJAR Ne, ne ne ne to.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, ampak tut pustmo cenitev Aleš da je ne. Ampak Mali graben rešujemo poplave. Ljubljana je bila dvakrat pod vodo, jaz sem vesel, da je država dobila 34 milijonov evrov za te poplavne zadeve na razpis dobila gradbeno dovoljenje in, če je ona ocenila na podlagi cenitve 2 evra je 2 evra. Vsak tist, ki proda po 2 evra mora bit vesel, ker je imel velik večjo škodo. Vi niste bili v tej sobi, k smo se odločil, da vsem tistim, ki nimajo črnih gradenj ob poplavah poleg zavarovalnice, poleg države še mi pomagamo s prispevkom, ker po zakonu lahko pomagamo samo za uničeno opremo, nismo mogli za stavbe. Tako da, ker nimate kaj rečt pol pa še državo. Dejte še državo tlele vprašat, še za tist sem jaz kriv verjetno ne. Ugotavljam navzočnost: 36.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o odvzemu statusa grajenega javnega dobra – na nepremičninah ID znak: parcela 1732 200/241, parcela 1722 1707/252, parcela 1721 300/2, parcela 2636 2226/6, parcela 1753 756/2, parcela 2636 598/4, parcela 2636 598/3, parcela 2636 598/7, parcela 2636 2226/5, parcela 1732 200/173, parcela 1732 200/288 in parcela 1732 200/292.

Prosim za vaš glas. 28 ZA 0 PROTI. Hvala lepa za prijaznost.

Gremo na točko 7. dnevnega reda. AD 7. PREDLOG ODREDBE O DOPOLNITVI ODREDBE O DOLOČITVI JAVNIH PARKIRNIH POVRŠIN, KJER SE PLAČUJE PARKIRNINA Gradivo ste prejeli. Prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim nazaj gospo Tušar, OGDP, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA MAG. JASNA TUŠAR Pravni temelj za sprejem Predloga Odredbe o dopolnitvi Odredbe o določitvi javnih parkirnih površin, kjer se plačuje parkirnina predstavljata Statut Mestne občine Ljubljana in pa Odlok o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana, ki v III. odstavku 10. člena določa, da Mestni svet določi javne parkirne površine, kjer se plačuje parkirnina in čas v katerem se ta parkirnina plačuje. Razlog za sprejem dopolnitve odredbe je ugotovitev, da je potrebno zaradi ureditve novega parkirišča pri pokopališču Polje na Zadobrovški cesti tudi to parkirno površino vnesti v seznam, kjer se plačuje parkirnina in ob enem določiti čas, v katerem se pobira ta parkirnina. Torej na parkirišču pri pokopališču Polje, kjer bodo lahko parkirala osebna vozila se po predlogu odredbe bo plačevala parkirnina od ponedeljka do petka od 7:00 do 17:00 ure. Tu znaša višina parkirnine 0,60 eur za prvi dve uri ter 0,60 eur za vsako naslednjo uro. Dodana je tudi možnost parkiranja za abonente, fizične osebe, kjer je pa višina parkirnine 25 eur/mesec. Sprejem odredbe za proračun MOL ne prinaša dodatnih oziroma spremenjenih finančnih posledic glede na sedanjo ureditev. Predvidevamo pa, da se bo iz tega naslova povečal prihodek iz pobranih parkirnin javnemu podjetju v ocenjeni višini 563 eur. Predlagamo, da sprejmete predlog odredbe. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prosim gospo Žibert za stališče odbora.

GOSPA JULKA ŽIBERT Odbor za gospodarske javne službe in promet podpira Predlog Odredbe o dopolnitvi Odredbe o določitvi javnih parkirnih površin, kjer se plačuje parkirnina. Sklep je bil sprejet s 3 glasovi ZA, noben glas proti od 4 navzočih. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Nobenih pripomb statutarno pravnega značaja. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava. Gospod Horvat, izvolite.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala za besedo. Bom tko začel. Za vsaka zdravila se uporablja majhna žlička. Ne prevelika in zdaj, če kar vem se gradi P + R oziroma se bo gradil, dajte me popravit v Zalogu oziroma tam, pri Hoferju, ki naj bi zajemal te dnevne delovne migrante. V ko bo polni operativni uporabi se pravi, da bodo lahko puščali parkirali avtomobile, prestopali na mestni avtobus tko kot zdej počnejo na pokopališču oziroma tle pri pokopališču Polje bi bilo dobro nekako ustavit konje do takrat in rečt, če je ta ukrep P + R zadovoljiv, zmanjšal smo težave s parkiranjem, tukaj se je odprlo, sej mogoče je tukaj nek prihodek, ki bo polnil mestno blagajno ampak razumem občino, razumem pa tudi starejše ljudi, ki se pripeljejo od kod in niso tako vešči hitre hoje, da bi v eni uri ali pa tko opravil, mogoče bi bila ena ura parkiranja na začetku brezplačna ravno za voljo teh starejših ljudi potem pa nadaljnje tudi 60 centov in pa spet 1 eur oziroma neki tako je predvideno. Tako, da vse te ukrepe za zagotovitev nekega parkiranja vzdržnega bi jaz počasi peljal, ne pa takoj na polno. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Odgovor bo podal Tone Podobnik, predsednik ČS Polje. Ker to je njihova zahteva, bo razložu zakaj.

GOSPOD TONE PODOBNIK Smem? Prvo bi reku to ne, hvala lepa za prisluh željam krajanov in sklepu sveta četrtne skupnosti. Pri nas želimo, da je režim tak kot je zapisan, da je dve uri 60 centov in vsaka naslednja ura 60 centov. Tistih 15 minut brezplačnega je zato namenjeno v kolikor je parkirišče polno, da lahko dotični zapusti parkirni prostor. Krajani so zato, da je tak režim. V nobenem primeru seveda ne morejo pristat na to, da bi bilo to parkirišče tako kot je vse ostalo, da služi predvsem dnevnim migrantom. Parkirišče je namenjeno tistim, ki imajo opravek na pokopališču, naj si bo to ali dnevni obisk ali pa ob pogrebih. Stanje na našem koncu je katastrofalno kar se tiče parkiranja in ta edino to parkirišče bo omogočilo nek red ne. In mi pozdravljamo tudi sklep, ki je predlagan. In je bil soglasno sprejet. Bom reku drugače celo, zahteva ljudi in sveta ČS je enotna, da želijo tak režim. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Drgač je pa. Hvala lepa. Sej to bi tut jaz povedu ampak se bolj sliš ne, če Tone pove. Drgač je pa tam parkirišče pri bodočem Hofru, ki se začne letos gradit je plačan že komunalni prispevk pri zdravstvenem domu ne, ki je pa prosto ne, ampak je treba naredit par korakov do avtobusne postaje ne. Tko, da je to. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 40.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odredbe o dopolnitvi Odredbe o določitvi javnih parkirnih površin, kjer se plačuje parkirnina.

39 ZA 0 PROTI.

Gremo na točko 8. dnevnega reda. AD 8. PREDLOG ODLOKA O PODELITVI KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE V OSNOVNI ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI V MESTNI OBČINI LJUBLJANA S PREDLOGOM ZA HITRI POSTOPEK Gradivo ste prejeli, prejeli ste tudi poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Klančar za uvodno obrazložitev.

GOSPA TILKA KLANČAR Hvala lepa za besedo gospod župan. Spoštovani svetniki, spoštovane svetnice. Kot že 2x letos vam v skladu z novo zdravstveno zakonodajo tudi zdaj dajemo v sprejem koncesijski akt za podelitev koncesije v osnovnih zdravstveni dejavnosti. Gre za 1 program splošne medicine, ki se bo prenehal izvajati konec tega leta zaradi upokojitve dosedanje koncesionarke. Ker so postopki za podelitev koncesije zelo dolgotrajni predlagamo hitri postopek za sprejem tega akta. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prosim gospo Škrinjar za stališče odbora.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Odbor je sprejel dva sklepa. Prvi se glasi Odbor za zdravje in socialno varstvo podpira sprejem Predloga Odloka o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Mestni občini Ljubljana po hitrem postopku. In drugi sklep Odbor za zdravje in socialno varstvo podpira sprejem Predloga Odloka o podelitvi koncesije za opravljanja javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Mestni občini Ljubljana. Oba sklepa sta bila sprejeta s 6 glasovi od 8 navzočih.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Statutarno pravna komisija ugotavlja, da je Predlog za hitri postopek utemeljen in Statutarno pravna komisija nima pomislekov glede same vsebine odloka. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Najprej razprava o hitrem postopku. Ni. Razprav o vsebini? Gospod Horvat, izvolte.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala lepa. Mogoče bi tukaj rabu mal več informacij, da se razloži a je ta koncesija, ki preneha v javni zdravstveni mreži se pravi Zdravstveni dom Ljubljana ali je zasebni in ali se ta koncesija podeljuje navzven ali bo tudi znotraj tega? Hvala, bi prosu tole.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Še kdo? Zaključujem, ugotavljam navzočnost. Tilka pridi nazaj prosim te pa odgovori. Rezultat prisotnosti, prosim glas. Gospodu.

GOSPA TILKA KLANČAR Ja, torej gre za en program splošne medicine, ki se izvaja v javni mreži, je program plačan iz sredstev zdravstvenega zavarovanja in drugače koncesije niti ne bi mogli podeliti. Se pa program lahko izvaja v javnem zavodu ali pa pri zasebniku, ki ima koncesijo. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sam še to Tilka. Za paciente je to ista zadeva ne, to je treba povedat ne.

GOSPA TILKA KLANČAR Ja, to je javna služba.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ja, ne k je bilo tako vprašanje, da se bo

GOSPA MOJCA SOJAR Rečeno ali ali, to se prav ne vemo ali se bo

GOSPA TILKA KLANČAR Vemo, vemo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Prej bi kolegu pojasnu, sej je v redu. Glasujemo najprej o predlogu sklepa.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog, da se Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovnih zdravstveni dejavnosti v Mestni občini Ljubljana sprejme po hitrem postopku.

Prosim za vaš glas. 34 ZA 0 PROTI. Sprejeto. Hvala lepa.

In potem glasujemo še O DRUGEM PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravsteni dejavnosti v Mestni občini Ljubljana.

Prosim za vaš glas. 34 ZA 0 PROTI. Sprejeto.

Gremo na točko 9. AD 9. PREDLOG SKLEPA O ZMANJŠANJU VREDNOSTI NAMENSKEGA PREMOŽENJA IN KAPITALA JAVNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA MESTNE OBČINE LJUBLJANA Gradivo ste prejeli. Prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Slavko Janžekovič za uvodno obrazložitev. Kje maš pa direktorja?

GOSPA SLAVKA JANŽEKOVIČ Ni mogu glede na vreme in.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Okej, v redu je.

GOSPA SLAVKA JANŽEKOVIČ Hvala lepa za besedo gospod župan. Prav lepo pozdravljeni vsi prisotni. S predlagamim Sklepom o zmanjšanju vrednosti namenskega premoženja in kapitala Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, MOL kot ustanoviteljica sklada na podlagi določb Zakona o javnih skladih zmanjšuje vrednost namenskega premoženja sklada za 73.000 eur. Predmet zmanjšanja je nepremično premoženje in sicer posamezni del z ID znakom 1728-206-11 s souporabo skupnih sanitarij na podstrehi stavbe Breg 8, Ljubljana. Hvala za besedo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Lozej, stališče odbora.

GOSPA MAG. MOJCA LOZEJ Hvala lepa za besedo. Odbor za finance je soglasno sprejel predlog predlaganega sklepa in ga predlaga mestnemu svetu v sprejem. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Statutarno pravna komisija nima pripomb statutarno pravnega značaja. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 35.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o zmanjšanju vrednosti namenskega premoženja in kapitala Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana.

Prosim za vaš glas. 38 ZA 0 PROTI. Hvala lepa. Sprejeto.

Gremo na točko 10. V redni seji zadnja. AD 10. PREDLOG SKLEPA O SOGLASJU K OSNUTKU BESEDILA PRAVNEGA POSLA – KUPOPRODAJNE POGODBE ZA NEZAZIDANO STAVBNO ZEMLJIŠČE PARC. ŠT. 3274/8 K. O. 1725 AJDOVŠČINA IN PARC. ŠT. 2220/5 K. O. 2636 BEŽIGRAD Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Remih za uvodno obrazložitev. Tle pa mamo pobudo za nakup zemljišča ne? Al ne? Dokler ne bo razpis ne.

GOSPA SIMONA REMIH Ne mormo vedet do konca, dokler ni dražbe. Spoštovani svetniki, spoštovane svetnice, spoštovani župan. MOL Mestnemu svetu v sprejem predlagamo Sklep o soglasju k osnutku pravnega posla kupoprodajne pogodbe, katere ocenjena vrednost presega 500.000 eur. 29. člen Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti namreč določa, da mora mestni svet podati predhodno pisno soglasje k osnutku besedila takega pravnega posla.

KONEC POSNETKA ŠT. 20190923_154429

GOSPA SIMONA REMIH Predmet pravnega posla sta nezazidani stavbni zemljišči s parcelo 3274/8 K.O. Ajdovščina v izmeri 563 m² in parcelna številka 220/5 K. O. Bežigrad v izmeri 381 m², skupaj 944 m². Ocenjena vrednost obeh zemljišč znaša 802.400 eur brez 22% DDV-ja. Končni kupec ter dosežena najvišja cena bosta znani po izvedeni javni dražbi. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Žekar, stališče odbora.

GOSPA JELKA ŽEKAR Odbor za ravnanje z nepremičninami je obravnaval predlog sklepa in predlaga Mestnemu svetu, da ga sprejme.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Statutarno pravna komisija ni imela pripomb statutarno pravnega značaja, hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava. Gospod Jakopovič.

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Hvala lepa za besedo. Zdej, tuki mamo mejčken problem z nepopolnim gradivom že svetniki v četrtnih skupnostih so nas seznanil, da so mel na sejah sveta težave pri predstavitvi gradiva, ker nekak ni jasno o čem se glasuje zaradi nepopolnih informacij. Zdej. Gre za pas cca. 200 m ob Dunajski cesti, če nekako izhajamo iz tega. Na koncu smo prišli do neke informacije in sprašujem a to drži, da gre za zemljišči, ki sta zelo pomembni za projekt Emonika. Zdej, če to drži se sprašujemo a gre tukaj mogoče za možnost tut špekulativnega kupca, ki bo zdej kupu te dve zemljišči, investitor v Projekt Emonika bi pa potem nujno mogu kupit te dve zemljišči. Hkrati pa se sprašujemo zakaj ta zemljišča niso zanimiva za potrebe Mestne občine Ljubljana, ker gre za pas neposredno ob Dunajski cesti recimo bi lahko ta pas bil ključnega pomena za morebitno širitev peš površine, dodatnega kolesarskega pasu tako, da bi prosil za te informacije. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Bom kr jst, sej bom lahko. Gre za Emoniko, izklicna cena po 850 eur po m². kupi lahko kdor če ne, ravnokar včeraj sem imel v tej hiši tut srečanje z gospodom Csányi ne, direktorjem OTP banke, ki razvija naprej projekt Emonika. Ali bojo kupil ne vemo, mi smo to že mel pred leti ne dogovorjeno, da prodamo Emoniki ne ampak spet skozi javno dražbo. To zemljišče ne more bit za kolesarsko stezo in pa pločnik, to je za tisto brežino, ki je bilo prej vprašano. To je gor, tist ob robu ne k gre tko, da je to odgovor. In je zelo jasno. Ne vem kaj ni bilo tu jasno ne. Ne vem, sej pravim nekomu ampak, a sem pojasnu?

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ No, sevede še vedno obstaja možnost špekulativnega nakupa. Dobrodošel, kar ponudte jurja. No.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, ne, sej mate priliko, ponudte jurja pa služte da dobite dva jurja al pa zgubite vse. Ja. Jaz druzga ne znam povedat. Povejte mi način kako lahko v tej državi kej prodajamo brez javnega razpisa? Pa kaj bi naredil z mano?

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Ne, sej a veste v bistvu sej se zgolj sprašujemo ne. Tuki gre za možnost.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Povejte mi način? Pa kaj je mimo javnega razpisa. Sam nej mi en to razloži?

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Ne, sej ne gre za način prodaje mimo javnega razpisa. Gre za to, da je to pač, če prav razumem potem bo zdej nek investitor v Emoniko po kupu ta zemljišča.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Če jih bo 5 bojo licitiral bomo prišli na 1.500, ful lepo za mestno občino pa naš proračun.

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Okej, hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Če pa najdete kakšen način ne vi v Levici ne sam z njem ne kako se lahko dela mimo zakona. Dobro, gospod Matić.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Hvala za besedo. Dobr bi bilo mogoče, če bi mel res kakšno informacijo več, v tem primeru zdej vemo kdo je ta potencialni kupec. Ena je še tut proceduralna zdej jst ne vem v Poslovniku ne vem, če obstaja kakšna možnost, obstaja možnost razprave ampak tole tuki na današnji seji se je že večkrat pokazal, da gre za nekvrsten dialog ne. Vi pač sproti pojasnjujete, pol se zapletate v dialog z posameznimi svetniki. Moj predlog je proceduralne narave ta, da se držimo pač poslovnika, da en govori potem pa, da imamo na koncu strnjeno razpravo z obeh strani. Zdej, kar se tiče teh cen ne sem tu jst hotu vprašat, to je provzaprov ne jurja, to je 1.400 eur/m² + DDV, to je že cena recimo jah, ne to kot dobrega stanovanja, pa ne v Ljubljani ampak vendar tko, da je to ta podatek zdej kdo je kupec nam razkrije več kot smo vedl prej. Se pa pridružujem temu, kar je povedu gospod Jakopovič, zdej ne vem kako je s tem varovanim pasom ob cestišču, ki je bil pred leti že v tem smislu ohranjen, da bo morda nekoč tam tut možnost za širitev mogoče ne pešpoti al pa kolesarske mogoče. Tramvaja ali karkol drugega ne. Zdej, če se s tem to da nekomu drugmu potem bi verjetno ob sprostitvi teh mestnih upadnic in zagotavljanju nekih drugih modernejših načinov javnega prevoza znala bit nevšečnost ne tko, da na tem mestu bi verjetno le kazalo opozorit tut na to okoliščino, ki bo pač prišla s tem, če bo ta zemlja odtujena oziroma ne bo več last Mestne občine Ljubljana. Toliko z moje strani, hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zdej, gospod Matić, men tut Poslovnik omogoča odgovor na vsa vprašanja, zato se držim tega ne in tut tle bom odgovoru. Najprej to je strokovno utemeljeno, ne gre, ne more se to pustit za bodočo širitev, ker pol bi mogl v bistvu vse podrt na desni strani vključno z jurčkom na Gospodarskem razstavišču in dela stavbe Gospodarskega razstavišča. Se prav to zemlja je bila že v planu pred 11. leti, 12. leti, da bo šlo to za razširitev Emonike. To je ena stvar. Druga stvar, povedu sem, da je izklicna cena pri nas 850 eur, kje ste vi dobu 1.400, 1.500 ne znam povedat ampak naj bo po vaše ne, če bomo dosegli 1.500 bom sam vesel. In tretjič, še enkrat, nej mi en od vas pove, kako lahko to prodamo brez javne dražbe? Potem pa prosim ne tak ne. Ne, jaz bolj pojasnit kot sem pojasnu ne znam povedat ne. In filozofirat mogoče bi bilo zato. Mi imamo službe, ki so narisali tudi potencialno širitev Dunajske ceste ali za rumeno linijo 6 pasovnico. In to nam omogoča od železnice pa do gor avtoceste bi moral na desni strani podrt 14 starejših objektov. In tam bi bilo omogočeno te objekte, če bi prodal, da bi lahko gradil pa višjo etažnost ne. Tega po mnenju zdej spet ne bomo rabil še nekaj let, ker gre po filozofiji čim razširimo cesto ne je več prometa ne, se pravi obračamo zgodbo in to vi tut dobr veste. Prosim?

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ampak tramvaj al pa rumeni pas za avtobus je isto. Ja ampak, potem bomo dal pa dva pasova za gor in dva pasova dol za avtomobile. Sej mamo rumeni pas za vstop, sej za izstop iz mesta ni problem.

zvok, ki napove potek časa, namenjenega za razpravo

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sem končal. Ugotavljam navzočnost. Čas je poteku. Rezultat navzočnosti: 38.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o soglasju k osnutku besedila pravnega posla – kupoprodajne pogodbe za nezazidano stavbno zemljišče parc. št. 3274/8 k. o. 1725 Ajdovščina in parc. št. 2220/5 k. o. 2636 Bežigrad.

Prosim za vaš glas. 35 ZA 4 PROTI. Sprejeto. S tem smo izčrpali dnevni red 7. seje Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana in bomo šli kar, ker smo v dobrem tempu ne, na 2. izredno sejo Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana.

Številka: 90000-17/2019-6 Datum: 1. 10. 2019

MAGNETOGRAMSKI ZAPIS PO ZVOČNEM POSNETKU 2. IZREDNE SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA,

ki je potekala v ponedeljek, 23. septembra 2019 s pričetkom ob 16.38 uri, v Veliki sejni dvorani Mestne hiše, na Mestnem trgu 1, v Ljubljani.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Bomo šli kar, ker smo v dobrem tempu ne na 2. izredno sejo Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana. Ne bom ponavljal, lepo prosim. 42 je podpisanih prisotnih tako, da lahko nadaljujemo sejo in sicer s točko dnevnega reda, ki pravi.

AD 1. PREDLOG SKLEPA O SPREMEMBI DRUŽBENE POGODBE DRUŽBE BEŽIGRAJSKI ŠPORTNI PARK ŠPORTNI MARKETING D. O. O. Gradivo ste prejeli s sklicem seje. Prosim gospoda Kolenca, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPOD MARKO KOLENC Spoštovane mestne svetnice, mestni svetniki, spoštovani župan. Družba BŠP pridobiva gradbeno dovoljenje na Ministrstvu za okolje in prostor po integralnem postopku. Ker 3. oktobra poteče veljavnost družbene pogodbe je družba BŠP posredovala predlog na Mestno občino Ljubljana, da se veljavnost pogodbe podaljša na 180 mesecev ter, da se veljavnost obdobja za dokapitalizacijo družbe podaljša na 15 let. Ker je v interesu, da se projekt prenove Bežigrajskega športnega parka zaključi predlagam, da sprejmete predlog sveta. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Marko, sam mal počak prosim. Mamo še čas ne? Ja. Glede na prej vprašanje ne gospa Sojar ne vas, pa mislim, da je prov, da vse obvestimo. Tole traja zdej že 11 let. Pred 11. leti je bil narejen mednarodni natečaj anonimen, komisija je soglasno zbrala ta prvi projekt. Po 11. letih se dogaja čudna situacija, da članica komisije, ki je dvignila roko za ta projekt in je zdej predsednica društva arhitektov piše odprto pismo, da projekt ni dober. In ko sem ji reku, se opravičujem, če drug razume, vas ne zastopim, je rekla ja, sem se premislila. Drugi, ki je pisu odprto pismo je konkurent v tem projektu, ki je dobu drugo nagrado, naš znani arhitekt. V tem trenutku ta intervalni postopek, mi smo dal vsa pojasnila kar se tiče mesta, mi smo trije smo partnerji v tem projektu, … /// … nerazumljivo … ///, mestna občina in pa Elektronček pojasnila kar se tiče uvozov-izvozov hrupa, Zavod za varstvo kulturne dediščine je dal pisna soglasja oziroma kaj mora biti narejeno in nekako se pričakuje, da bi bil projekt gradbeno dovoljenje letos izdano. Drug problem, ki je tam za Koroško cesto med Fondovimi bloki pa stadionom so eni vrtički. Tisti, ki se mimo vozijo vete tisti vrtički, to traja na sodišču tut 11 let. 1 sodni cenitelj je dal prov mestni občini, drug lastnikom Fondovih blokov, torej lastnikom stanovanj v Fondovih blokih. Kaj bo sodišče odločilo ne znamo povedat. Tko, da jst tut predlagam ne, da to podaljšamo ne, ker če ne podaljšamo pogodba razpade ne in bi mel gospod Pečečnik vse elemente ne, da toži za tisto gotovino, ki je vložu. In on je lastnik procentov?

GOSPOD MARKO KOLENC Skor, če ni čez 60?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, ni 60, mi mamo 29, pa 13, on pa 58 al 59, zdej pa res ne vem, ampak tu približno. Okej. Hvala lepa. Gospa Lozej, stališče odbora?

GOSPA MAG. MOJCA LOZEJ Hvala še enkrat. Odbor za finance je podprl sprejem predlaganega Sklepa in ga predlaga Mestnemu svetu v sprejem. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Statutarno pravna komisija ni imela pomislekov pravnega ali statutarnega značaja.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava. Gospod Jakopovič.

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Hvala za besedo. Jaz bi mogoče se vrnu čist na začetek in zdej veljavna družbena pogodba velja do oktobra 2019. To se ve točno dve leti. V njej je bilo določeno, da se, da družba preneha delovati v primeru, če realizacija izvedbe projekta ne bi bila mogoča zaradi nepridobitve gradbenega dovoljenja. Torej, družbeniki že dve leti vedo, da mora skupščina družbe Bežigrad Športni park sklicana v septembru letos in ta točka bi mogla bit uvrščena na dnevni red redne seje, ker izredna seja se skliče le, kadar pogojev za redno sejo ni. To je 53. člen Poslovnika in lepo prosim za utemeljene razloge za sklic izredne seje. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Odgovor v repliki ne. Kolega Kolenc je povedu vodstvo BŠP-ja, je pač oni morjo dat predlog, so dal predlog pred 14. dnevi zato je to tko ne. Gospod Matić, izvolte.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Hvala za besedo. Že vrsto let mestni svet odobrava, da MOL kot deležnik družbi BŠP vedno znova in znova pristane na podaljševanje roka veljavnosti družbene pogodbe. Nazadnje je bilo to leta 2017 za dve leti, saj kot je bilo rečeno. BŠP prvič ne uspe dobiti gradbenega dovoljenja in drugič ne zmore razrešit spora glede lastništva zemljišča, na katerem naj bi se del projekta izpeljal. Tako naj bi se zdaj vse skupaj podaljšalo še za 3 leta. V imenu svetniškega kluba socialno liberalnih samostojnih svetnikov izjavljam, da ne bomo podprli tega sklepa. Naše nasprotovanje pa poudarjam ne izvira iz tega, ker bi bili proti projektu. Lahko, da je slednji čisto v redu, v to se ne spuščamo. O njegovi primernosti bodo odločale pristojne službe zlasti Zavod za varstvo kulturne dediščine in ARSO oziroma sodišče, ki odloča o tem čigava je parcela 312/0 k.o. Bežigrad. Povsem nesprejemljivo pa je, da Bežigrajski štadion, ki je eminentni kulturni spomenik vsa ta leta ko traja ta titranski boj med MOL-om in Fondovci oziroma bitka za gradbeno dovoljenje ostaja zanemarjen in prepuščen propadu. Posledično je ta Plečnikova arhitekturna stvaritev, ki se nahaja sredi najlepšega mesta na svetu za njegove prebivalce nedostopna. Čeprav je bila ves čas pred tem namenjena javni rabi ter športnim prireditvam in bi morala tudi danes služiti vsem nam vsaj v namen rekreacije. Pa že 12 let ne služi ničemur razen vse splošnemu zgražanju. O bednem izgledu Bežigrajskega štadiona ne gre izgubljat besed, saj se o tem lahko prepriča vsak, ki gre mimo. In trditi, da je stadion vzdrževan, ker se kosi trava je cinizem in nič drugega. Pa sploh ne bi bilo treba, da je tako kot je. Pred dvemi leti sem predlagal Mestni občini Ljubljana naj v dogovoru z obema ostalima solastnikoma izpelje minimalno sanacijo, ki bo odpravila sramotno stanje oziroma preprečila nadaljnje propadanje in omogočala uporabo štadiona v rekreativne namene. Takrat je MOL odgovorila, da se jim začasna prenova ne zdi potrebna, saj verjamejo, da se bo začetek prave celovite prenove začel v nekaj mesecih. No, po dveh letih smo točno tam, kjer smo bili prej, le štadion je v slabšem stanju kot je bil. Gradbeno dovoljenje za minimalno obnovo, ki bi rezultiralo v tem, da se prepreči propadanje in postane stadion v sedanjem obsegu in funkciji dostopen in uporaben za prebivalce Ljubljane bi bilo relativno enostavno pridobiti. Na drugi strani pa tovrstna obnova ne bi ovirala ali motila izvedbe kasnejšega projekta, ki ga načrtuje gospod Pečečnik. Kar je najbolj žalostno pri vsem skupaj je torej dejstvo, da je MOL z obema ostalima solastnikoma šolski primer neprimernega lastnika kulturnega spomenika. Zakon o varstvu kulturne dediščine namreč lastniku nalaga, da za kulturni spomenik skrbi in da ga vzdržuje. BŠP pa ta predpis v tem delu krši in ravna v nasprotju z javnim interesom. Po navadi imamo pri zanemarjanju kulturne dediščine, ki je prepuščena propadanju opraviti s tremi tipi lastnikov. Velikokrat je vzrok nerešeno lastniško vprašanje, to je neraščičeno dediščinsko vprašanje oziroma mnogoštevilni dediči, od katerih so nekateri v tujini ali neznano kje. Drugi primer je, da so lastniki na begu pred roko pravice nepremičnina pa je pod hipoteko zaradi dolgov in tretji najbolj pogost primer je, da so lastniki socialno tako šibki, to je, da imajo tako majhne penzije oziroma osebne dohodke, da niso sposobni vzdrževati kulturno dediščino oziroma kulturni spomenik, ki ga imajo. V slučaju lastnikov Bežigrajskega štadiona ni videti, da bi ti lastniki sodili med te tipične primere, vse te družbenice, BŠP oziroma vsi trije lastniki se nahajajo v Sloveniji, na znanih naslovih, niso v stečaju, težko bi lahko trdili, da gre za socialno ogrožene primere oziroma propadle firme, Joc Pečečnik je vsaj tako poročajo mediji že vrsto let, eden najbogatejših Slovencev, njegovo premoženje se meri v stotinah milijonov. OKS ima 9 milijonov proračuna letnega, MOL pa ima letos rekordno visok proračun in je to drugi največji proračun v državi. Da v moji pobudi po začasni nujni prenovi pa sploh nisem osamljen. Podobno je pred mano že leta 2015 predlagal sam ljubljanski podžupan in ugledni arhitekt Janez Koželj, za katerega mi je žal, da danes ni tukaj med nami na tej seji. Koželj je stroške prenove, ki bi rezultirala v tem, da bi citiram: »MOL stadion namenila treningu, rekreaciji in raznim prireditvam na prostem« takrat ocenil na 700.000 evrov. Govorimo o 700.000 evrov, ki bi sprali sramoto s Plečnikovega štadiona in to verjetno res ne bi smel biti prevelik zalogaj za 3 finančno zelo dobro stoječe lastnike. Zlasti MOL in OKS sta ustanovi, ki bi morali zasledovati javni interes in bi morali strmeti k spoštovanju zakona. Če na primer ljubljanska mestna oblast šteje, da je v javnem interesu, da v sklopu prenove Trubarjeve ceste izkoplje, kot je v enem od časopisov pisalo le ubogo desetletje stare tlakovce in jih za 225.000 eur nadomesti z novimi je težko razumeti, da je 700.000 eur za MOL nedosegljiva vsota, ko gre za Plečnikov stadion. To je le ekvivalent treh takih menjav tlakovcev v Centru. 700.000 eur bi lastnike po drugi strani, ko bi bil ta, ko bi bila ta nujna prenova izvedena razbremenilo obtožb o zanemarjanju vsem nam, ki malo zgroženi, malo pa otopeli vsak dan hitimo mimo te razvaline pa bi prineslo pravo olajšanje. In ta odsotnost volje na strani MOL, da bi izpolnjevali zakonsko zavezo - ohranjati in vzdrževati kulturni spomenik v osrčju Ljubljane je razlog, da kot rečeno podaljšanja sklepa družbene pogodbe ne bomo podprli, saj ni nobene garancije, da se bo celovita prenova res začela v treh letih. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz vam bom repliciral gospod Matić vsaj na dveh točkah. Prvič, če kaj veste, morte vedet kdo je tista inštitucija, ki ukaže, da se mora kaj naredit. Tam ste menda kandidiru tudi, da bi vodu to inštitucijo in oni so tisti, ki bodo povedal lastnikom, kaj mora kdo naredit. Drugič, mešate jabolka pa hruške. Mi smo družbeniki te družbe, ki ima operativno vodstvo, ki je odgovorno za poslovanje in to, kar ste, edino kar ste rekl kar je prov. Podžupan prof. Koželj je predlagal in napisal specifikacijo kaj bi se prenovilo, pa družba ni hotla. In ne gre za finančno stanje MOL-a, ki je dobro, kot ste ugotovili, ne vem kako je v olimpijskem komiteju, morte druge vprašat, ampak operativno voljo družbe vodi direktor in ne družbeniki. In mi smo svoje naredili več kot to, ker smo naredili popis in predlagali, kaj bi se naredilo. In ponavljam še enkrat ne. Ve se kdo je odgovoren v tej državi, da izda odločbo o prenovi in to ni mestna občina. To vi veste ne. Kr izvolte.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Zdej, zakaj je pristojna inšpekcijska služba, kjer jaz nisem v službi ni dala odločbo oziroma zakaj ne ukrepa, ali pa je ukrepala pa mi to pač ni znano, ne vem. V to se ne bi rad spušču. Gre za Inšpektorat za kulturo in medije, da ne bo pomote. Bi pa veljalo vseen še enkrat poudart, da dobri lastniki morajo skrbeti za kulturno dediščino, če imajo za to dovolj sredstev in jaz sem prepričan, da vsi trije lastniki imajo dovolj sredstev, da bi Plečnikov štadion vzdrževali na dostojni ravni tako, da bi bil dostopen. Ker kaj pa je druzga javni interes kokr to, da imamo v osrčju mesta kulturni spomenik, ki ni sramota, kar na žalost danes plečnikov štadion je. In računat na to, da se bojo te postopki

zvok, ki napove potek časa, namenjenega za repliko

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Upravno-pravni zaključil smo videl v dveh letih se niso, če se bojo v treh pa dvomim.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Nimam besed, ampak dobri lastniki lahko sam zamenjajo direktorja, če imajo večino, tle nimajo ne. Gospa Škrinjar, izvolte.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa. Če bi obstajal seznam nekulturne dediščine Unesca potem bi bil Plečnikov štadion mislim, da prvi na njem. Poleg zrušenih spomenikov, ki jih je zrušil ISIS imamo mi skoraj podobno razrušen stadion. Čeprav sem zagovornica zasebnega kapitala se mi zdi tukaj, da bi morala to prevzet občina Ljubljana. Ta bi bila edini garant, da bi se stvari postavilo tako kot je treba, verjetno tudi ne bi bilo konfliktov s krajani, torej sosedi kar zadeva ta funkcionalna zemljišča, ker seveda zasebnik bo hotel iz tega potegnit čim večji dobiček. Včasih pač se s kulturnimi spomeniki ne da kovati največjega dobička, zato bo postavil zraven stolpiče, ki bodo nekako omejevali tisto lepoto Plečnikovega štadiona. Moj predlog je, da občina Ljubljana to odkupi od Pečečnika nazaj, torej odkupi od Pečečnika in sama uredi štadion kulturnemu spomeniku primerno. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Moram se oglasit. Ful vam hvala za un stavk, da dobri lastniki poslujejo, da je občina dober lastnik. Se res zahvaljujem. To bom kr večkrat ponovu, da ste rekla ne. Tko, da

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Ja no, kokr jst vem, ne poznam take ruševine kot bi jo imela občina Ljubljana za svoje… /// … nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sej sem reku hvala, sem kej narobe reku? Zdej pa sam še en stavk, da ne bo sam hvala ne. Gospa Škrinjar vi, tko ste lepo povedal, pozabil ste pa eno stvar. Tam en gospod k je zraven vas sedel, pa ne sedi več v tej sobi je hodu podpihovat fondovce proti temu projektu. Javno in glasno to povem. Gospod Ciglar.

GOSPOD GREGA CIGLAR Hvala za besedo. Zdej v Levici pač temu projektu že od samga začetka nasprotujemo, kar ni v taki obliki, kar niti ni skrivnost. Zdej se bom osredotočil na vidik, ki tut v javni razpravi mislim, da ni bil prov velikrat omenjen. Meni se ga zdi vredno oment, druge argumente zakaj v Levici nasprotujemo temu projektu verjamem, da bodo tut predstavili kolegi iz svetniškega kluba za mano. Zdej, v Ljubljani smo dobil velik športni kompleks nedaleč stran od Plečnikovega stadiona. Zato se mi poraja vprašanje koliko nogometnih stadionov v Ljubljani potrebujemo sploh v luči tega, da se bo prenavljal Žak, kar absolutno podpiramo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Atletika. Atletika.

GOSPOD GREGA CIGLAR Ja, ampak tam je tut, ja je atletski stadion, je pa tudi, so pa tudi zelo lepo urejena nogometna igrišča. In tudi prej je gospod Polutnik, mislim, da ga ni več tuki povedu, da se zaključuje tut na Stožicah delo z igrišči ne. Tko, da menimo oziroma se sprašujemo ali je smiselno imet še en tak velik športni oziroma nogometni kompleks v mestu. Oziroma ali ga potrebujemo. Hkrati se pa sprašujem oziroma bi rad izpostavu tut to, da imamo kar nekaj športnih objektov v Ljubljani, ki so tudi potrebni prenove. Ali pa vsaj infrastrukturnih sprememb ne, od parka na Kodeljevem pa Viču, tut Žak, ki se zdej sicer bo obnavljal. Pa igrišče na Iliriji in tko naprej ne. No in v bistvu zaradi vsega tega naštetega menimo in tut ostalim članom in članicam mestnega sveta predlagamo, da ta predlagan sklep zavrne in v bistvu za ta dolgoletni problem poišče novo rešitev oziroma še najbolje bi bilo, da se zagotovi, da bi ta Bežigrajski stadion pravzaprav ostal namenjen prvotnemu namenu to pomeni stadion odprtega tipa. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Replika. V Ljubljani manjka nogometnih igrišč. Še danes in je po njih velika potreba. Zdej, če mi kdo razlaga Kodeljevo, smo ravnokar končali prenovo Kodeljevega, govorimo o Slovanu ne, o tistem govorimo o dvorani Slovan, ki je energetsko sanirana in govorimo o bazenu na Kodeljevu, ki sedaj se ruši tist bivši Jovo in je trenutno v fazi izgradnja in vhoda in nove dvorane.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Tartanski stezi, ki tečete ve tekačice, to je vse ne ampak pojasnjujem ne. Enako na Viču imamo zdej gimnastični center, kjer vesela novica, prva naša tekmovalka sicer Rusinja po rodu se je uvrstila na Olimpijske igre, prvič. Najbolj zanimivo ne pa v Levici k tko lepo nas nagovarjajo. Igrišče Ilirija bi ga lahko tut obnovili. Mimogrede igrišče Ilirija je v zasebni lasti, nažalost je občina izgubila to pravdo, tam je zasebni lastnik. Zdej bi vi predlagal, da še njemu obnovimo to pa mu damo. Res ste širokega srca. Gospa Vrečko, izvolte.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Najlepša hvala za besedo. Kljub temu, da je bilo že večkrat povedano veliko o Plečnikovem stadionu, mislim, da pred tako odličitvijo moramo vsekakor še enkrat poskusit razumet pravzaprav za kako pomemben objekt tukaj gre in za kakšen pomemben del opusa Plečnika to pravzaprav je. Predstavlja to unikatno arhitekturno dediščino, pravzaprav arhitekturno športno, kulturno dediščino, ki je na področju Slovenije ni zelo veliko. Glede predvojne tovrstne športne kulturne dediščine imamo v Ljubljani še Ilirijo, ki prav tako čaka prenovo, na področju Slovenije pa je stadion vsekakor unikatna stvaritev. In pri Plečniku gre za enega največjih arhitektov 20. stoletja in ni samo zaznamoval Ljubljane ampak še Dunaj in Prago, vrsto vedno se vrstijo nove in nove razstave, tudi sledile bodo o v prihodnje, ki ovrednotijo njegovo delo. Prav letos je bilo tudi njegovo delo predstavljeno v Pragi in še drugje. Pravkar potekajo vpis na Unescov seznam kulturne dediščine za njegova dela med katerimi žal ni sicer ravno zaradi problematičnega stanja stadiona. In vse to pa so vendarle spomeniki nacionalnega pomena in spomeniško varstveni status nam mora predstavljati osnovo za vse nadaljnje aktivnosti in odločitve. Dvom o strokovno neoporočni obnovi njegove arhitekture v tem primeru so izrazili tudi v začetku našteti arhitekturni strokovnjaki, pa tudi drugi, druga stanovska združenja, ne samo v Sloveniji ampak tudi v tujini. Prav tako načrtovani projekt pomeni degradacijo Plečnikovega stadiona, ne pomeni pravzaprav prenove, ampak povsem nov projekt. Saj to niso neke najnujnejše intervencije, ne omogočajo trajnostne rabe ampak gre za predvidene zelo velike izgradnje dodatne ob stadionu, kot tudi nadgrajene vip lože, podkletitev in tako naprej. In ohranjanje mestnega stadiona in kulturne dediščine pa kot je že bilo povedano je pravzaprav javni interes. Pri tem primeru ne gre zgolj za ohranjanje stadionovih posameznih elementov ampak z predlaganim projektom tudi posegamo v vprašanje konteksta v katerem je bil objekt postavljen, kakšni so njegovi proporci in koliko je ta v stiku z neposredno okolico, torej v samem okolju Bežigrada. Tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine je dal še neka vprašanja in so še določena odprte odprte postavke. Sicer v gradivu ni razvidno katera to so ampak smo je pa piše, da to obstaja. Tudi Agencija Republike Slovenije za okolje je zavrnila izdajo okoljevarstvenega soglasja za izgradnjo v delu, ki se nanaša na gradnjo in vplive na okolje. V Uradu generalnega državnega pravobran prvobranilca so v letu 2017 pritožbo vložili v javnem interesu na podlagi javnih pozivov in iniciative civilnih organizacij in posameznikov. Navedli so dva vzroka za pritožbo. Prvi je ta, da tri parcele, na katerih Bežigrajski športni park načrtuje posege in jih v soglasju navaja Agencija za okolje v zemljiški knjigi ne obstajajo več. Drugi pritožbeni razlog pa je bil varovanje kulturne dediščine. Ob tem bi radi spomnili tudi na mnenje Nadzornega odbora MOL, ki smo ga obravnavali prav v tej sobi in je napisal citiram: »MOL naj skuša najti alternativno rezervno varianto za preprečitev propada Plečnikovega stadiona za primer, da po obstoječem projektu obnove ne bo mogoče pridobiti gradbenega dovoljenja oziroma naj da pobudo za spremembo projekta obnove, za katerega bo realno mogoče pridobiti gradbeno dovoljenje« konec citata. Pojavile so se različne ideje, alternative, kako bi mestni stadion revitalizirali in mu dali novo namembnost. Tudi tukaj so že bile omenjene in mislimo, da bi moral služiti stadion rekreativni rabi kot mestni park s programskimi rešitvami prijaznimi vsem prebivalcem in prebivalkam Ljubljane. Tako bi ga lahko obnova trajnostno naravnana in ne komercialno. Tudi Zavod za turizem Ljubljana izdaja take zelo dobre knjižice o, ki so prav o Plečnikovi Ljubljani in s tem propagira tako pri domačinih kot turistih Plečnikovo dediščino in na strani 53 je centralni stadion za Bežigradom, v katerem in v tej knjižici piše citiram: »žal to izjemno delo v povojnem času vztrajno propada«. In ravno mesto Ljubljana ima možnost to spremeniti in ohraniti stadion v odprti rabi v sozvočju s prebivalstvom in kulturno ter športno dediščino. Vložek v kulturo in tudi v zdravje prebivalstva v katero spada rekreacija se mnogokratno tudi finančno povrne na različnih področjih, zato to ni izgubljena investicija. In Ljubljana kot mesto kulture in tudi kot kandidatka EPK kot smo danes slišali bi lahko prevzela skrb za ta projekt. Zato se strinjamo s pobudo in jo tudi ponavljamo naj MOL odkupi deleža, prevzame projekt pod svoje okrilje, predvidi za sredstva v proračunih MOL, reta revitalizira stadion in ga nameni meščanom in s tem ga ne nameni zgolj nam ampak tudi vsem prihodnjim generacijam. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Replika gospa Vrečko. Mi se očitno v tej sobi ne poslušamo. Men je prov žou ne, vi ste zdej bral citate ne, na začetku je kolega povedu, da je vloženo za gradbeno dovoljenje po integralnem postopku to kar nova zakonodaja omogoča. Vi berete 2017 kaj je bilo rečeno. Dva ključna soglasja med 23. eden je Zavod za varstvo kulturne dediščine pa njemu prepustimo, da pove in je povedu. In če ne bo izpolnu, ne bo dobu gradbeno dovoljenje in drugi ARS-u ne. Tko da, ki po sklopu integralnega dovoljenja ni posebi soglasji. Glede same skrbi za Plečnika v Ljubljani ne pa bi vas rad spomnu ne številne nagrade, ki smo jih dobili za to skrb. Celo prva Evropska nagrada za Plečnikovo hišo kako je obnovljena. Pa da ne govorim o Žalah, ki skrbimo o tem, pa bi lahko naštevu ne. In kar je pa nekorektno tut z vaše strani ko govorite o kulturi in zdravju ne, edina občina primer z Evropo, ko dajemo 11% proračuna za kulturo. 11%. Še eno mi naštejte? In je to, ne vem čemu je namenjeno to? Pač vi boste glasoval kar hočte ne ampak dejstvo je pa naslednje, za Plečnika skrbimo, prof. Koželj je eden od največjih poznavalcev Plečnika, pišeta skupaj knjige s kolegom, ki ko je bil državni sekretar ni zrihtal evropskega denarja zdej pa razlaga ne kako bi lahko dobil evropski denar ne. To je čisti populizem ne. Tko, da pravim mi podaljšujemo pogodbo in tistim organom, ki so dolžni ne prepustite to, da bojo povedal ne pod kakimi pogoji in če bo gradbeno dovoljenje. In, če nič druzga ste brali vsi intervjuje tudi zdej bivšim ministrom Lebnom, ki je tam zaposlen, ki je povedu kaj in kako se na tem dela. In zadnja prijavljena gospa Honzak.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala za besedo. Poleg vsega, kar je že bilo danes povedano smo pa danes vsi mestni svetniki in svetnice, verjamem pa tudi, da župan prejeli pismo Koordinacijskega odbora stanovalcev Fondovih hiš, iz katerega je še nadalje jasno razvidno dejstvo, da se projekt Bežigrajski športni park verjetno ne bo nikoli uresničil vsaj ne v trenutno predvideni obliki. Kot pravijo stanovalci tako imenovanih Fondovih blokov uresničitev projekta ni odvisna zgolj od pridobitve potrebnih dovoljenj za gradnjo ampak tudi od pridobitve potrebnih zemljišč. Postopek določitve pripadajočih zemljišč namreč poteka tako dolgo tudi za to, ker sta tako MOL kot družba Bežigrajski športni park večkrat zahtevala izbiro novega izvedenca. Verjetno nista bila zadovoljna s prvim izvedenskim mnenjem, ki je sporno parcelo številka 312 oprededelilo kot skupno pripadajoče zemljišče k stavbam na Koroški ulici. Sodišče je nato presojo naložilo še izvedenki urbanistične stroke in tudi iz njenega izvedenskega mnenja izhaja citiram: »da so odprte zelene površine na parceli številka 312 k. o. Bežigrad bile načrtovane, izvedene in so še vedno v prvotni rabi, to je namensko povezane s predmetnimi stavbami stanovanjske kolonije Fonda kot prostori za počitek, zelenica in zelenjavni vrt«. Stanovalci Fondovih blokov nadaljujejo, da je glede na to, da sta že dve izvedenski mnenji potrdili, da so vrtovi na severni strani Plečnikovega stadiona skupno pripadajoče zemljišče naselja in, da obstaja tudi gradbeno dovoljenje iz 30. let 20. stoletja, na katerem so vrtovi vrisani kot del gradbene parcele naselja, utemeljeno mogoče pričakovati, da bo tako odločilo tudi sodišče. Poleg tega je višje sodišče zavrnilo vse pritožbe MOL glede določitve pripadajočih zemljišč k posameznim stavbam Fonda. Ker gre v vseh teh primerih za enako pravno in dejansko stanje glede katerega je že vzpostavljena sodna praksa je skoraj nemogoče, da bi sodišče samo pri parceli številka 312 na podlagi istih dokazov odločilo drugače. Iz navedenega so dvomi o dejansko uresničitev načrtovanega projekta izjemno upravičeni. Če se zgodba ni zaključila v več kot 10. letih se v svetniškem klubu Levica sprašujemo kakšna zagotovila imamo, da se bo v naslednjih treh letih karkoli spremenilo? Kaj bo storil glavni družbenih, če spornega zemljišča ne bo pridobil in še pomembneje kaj bo storila MOL? Ali bomo šele takrat začeli razmišljati o alternativnih rešitvah?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Odgovori na 3 vprašanja ne. Zdej sem v bistvu dojel, da ste vi odvetnica Fondovcev. Jaz sem povedu na začetku, da smo imeli dve popolnoma različni mnenji sodni, ki sta v spisu, druga stvar, če bi se vi tok govorim mestni svetniki, ki se oglašate to potrdil mal pri Fondovcih, da drugač sprejmejo bi mogoče dočakal prej prenovo Plečnikovega stadiona. Vi pa mirno nastopite. In potem vprašanje k pravte je tut alternativa kaj se bo zgodilo brez tega in kot pravte, če mate kako zagotovilo, nimate nobenga zagotovila. Nimate nobenga zagotovila ampak po tem se bomo pogovarjali ne o tem ne približno vložek ne gospoda Pečečnika je bil 15 milijonov al 12.5 ne in Olimpijskega komiteja če čmo mi odkupt ne pa potem it v prenovo ne. Ampak jaz še vedno verjamem v projekt in bom počakal tut ta tri leta. Je pa zlo zanimivo ne, da vi citirate ne Fondove bloke ne, ker oni pa vse znajo ne, oni so pomoje pisal že sodbo sodišča. Gospod Čerin. Ni še, pride uuu, do tega mamo še, pa sej sem čaku. Zdej morjo vsi protikandidati na volitvah povedat svoje mnenje o Plečniku ne. Gospod Čerin, izvoljo.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Prvo, omenjena je bila predlog oziroma izjava mojega cenjenega kolega prof. Koželja, ki ga žal danes ni z nami. Res je on o tem govoru, kar je kolega Matić prej ga citiral. Hočem povedat, da je iztrgano iz časovnega konteksta to, kar je on reku. On je pred nekaj leti o tem razmišljal predno je bila sprememba zakonodaje, predno je bilo integralno gradbeno dovoljenje in tako dalje. Skratka v nekem, v neki drugi časovni premici, da se zastopmo, ta izjava ni bila od včeri. Naslednja zadeva: redka športni objekt, ne samo v Ljubljani, v Sloveniji, kjer je nekdo zasebni kapital pripravljen vložit denar, ne sam pripravljen ampak je to tudi naredu. In to so gromozanske vsote denarja in jaz si ne predstavljam glede na to, kar je Elektronček tuki not vložu, da bi lahko iz projekta se umaknu. In tretje vprašanje, ki pa je pomoje najtežje. Za vse tiste, ki seveda z legitimno pravico pravte, da ne ne damo soglasja za podaljšanje te pogodbe. Vas pa sprašujem tole najtežje vprašanje. Kar povejte, iz kerih delov proračuna naj mesto to zagotovi? Kar povejte, kaj črtamo? Al naj črtamo vrtce, a nej šole, al nej infrastrukturo, povejte? Mislm, da te formule enostavno ni in prepričan sem, da bo ta projekt, ki je dobro zastavljen v bližnji prihodnosti zagledal luč sveta. Ker, če smo tok časa čakal in tudi podpirali potem dejmo to nadaljevat. Jaz druge rešitve dejansko ne vidim. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Horvat? Replika, gospod Matić, pardon gospod Horvat počakmo. Replika, ima gospod Matić gospodu Čerinu.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Zdej gospod Čerin je omenu, da je to neki iztrgano iz konteksta, kar je gospod Koželj povedu. To je povedu leta 2015. Od takrat se zakonodaja ni 4 leta nazaj, točno to znam računat ja. Od takrat se zakonodaja ni prov nič spremenila v tej smeri, da bi bilo otežkočeno ali, da bi bilo težje dobit gradbeno dovoljenje za nujno prenovo stadiona v sedanjih gabaritih in v funkciji, ki jo je stadion imel, ko je bil še recimo pred 12. leti primeren za uporabo. Torej, kar se tega tiče mislim, da se kontekst ni nič spremenil kljub spremenjeni časovni premici. Kaj pa gospod Koželj danes misli pa res bi bilo zelo zanimiv ga slišat, na žalost ga ni, mogoče bo ob kakšni drugi priliki povedal, hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Replika, jaz tut gospodu Čerinu. Res je 2015 bilo in mi smo ta predlog, jaz osebno sem ga predal gospodu Pečečniku, ta predlog. Gospod Pečečnik je zelo preprosto odgovoru, da čaka gradbeno dovoljenje in da to, kaj je potrebno obnovit, da on obnavlja in ima vsa soglasja potrebnih inšpekcijskih služb, k ste jih prej navedu. Če ne bi mu ukazal kaj drugega. In prof. Koželj še vedno isto misli ne, da bi bilo treba Plečnikov stadion vzdrževat, tko da ne bi kdo kej tle dvomu ne. To, da še včeri ampak Aleš je pojasnjeval tisto, kar se je zgodilo ne v teh štirih letih ne. Gospod Horvat Jože.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala za besedo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sam moment prosim. Replika? Čerinu? Gospa Sever, se opravičujem, nisem slišu.

GOSPA KSENIJA SEVER Hvala za besedo. Ta replika je ob enem tudi vprašanje gospodu Čerinu. Tuki v sklepu piše, citirala bom sklep zdaj iz leta 2017, ki pa je enako sklepu leta 2019. Ne glede na dogovor iz prvega odstavka tega člena družba preneha v primeru, če realizacija skupnega interesa iz prvega člena, to je izvedba projekta obnove Plečnikovega stadiona za Bežigradom ne bo mogoča zaradi nepridobitve gradbenega dovoljenja za pričetek gradbenih del v roku 144 mesecev od dneva sklenitve te družbene pogodbe. V katerem členu piše, da Mestna občina MOL nosi breme, če pogodba razpade? Če ne bo uresničena? Jaz to zastopim da, če ni gradbenega dovoljenja razpade, ne bo graditve in pač kdor je kej vložu izgubi. Če prav zastopim ne vem, prosim obrazložitev. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ni v pravilniku, Aleš ti maš. Pa bom jaz še probu pojasnt tko ampak res, če boste dovolil ne, k ni po pravilniku zato, da bomo vsi razumel. Aleš, izvoli, odgovori na repliko.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Odgovor na repliko. Vsak na primer, ne glede na to kaj ta člen govori je projekt propadu, smo izgubil vsi. Mi, Elektronček, ampak to ni tok pomembno. Najbolj pomembno kar je, kar sem jaz v svoji razpravi reku dejte kr dejte povedat ne. Iz kje kaj dejmo črtat v mestnem proračunu pa da bomo dal za Bežigrajski športni park? Kar povejte, zelo enostavno, ker ne govorimo o 700.000, kar je bilo dons govorjeno ampak o nekaj 10 milijonih.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ampak gospa Sever res, če dovolte za vse mogoče eni so na novo pa ne vejo. Povzemimo črni scenarij. Da ne sprejmemo to pogodbo in pogodba preneha veljat. Je treba opozort kaj je kdo vložu not. Lastnik stadiona Plečnikovega je skoraj 80% Pečečnik, da bo jasn Elektronček, ker je kupu delež od SCT-ja. Na stadionu sta bila dva lastnika, takrat SCT in Olimpijski komite. Se prav, če družba razpade oni dobijo stadion nazaj. Govorim kot lastniki. Mestna občina je lastnik zemljišča pred stadionom tam, ki je bilo tisto parkirišče, ki je predvidena ta stolpnica nasprot Krke in ta parcela 312. Jaz si nisem zmislu, to piše v knjigi, v zemljiški knjigi, da smo mi lastniki. Jaz nisem reku to je pa zdej naše kr tko pršou pa mal grabu vzel. Ker ta logika ne, Koroška cesta je naša, je pripadla nam s sklepom sodišča vmes med Fondovimi bloki potem, ker po tej logiki Fondovci bi lahko zahteval tut zemljišče čez Dunajsko tam k smo prodajal Petrolu tisto zemljišče in se pravi razpade družba, na stadionu imamo dva lastnika, ki ne moreta brez mesta nič naredit, mi pa ne moremo nič, k nismo lastniki, se prav Pečečnik, Elektronček pa Olimpijski komite, mi pa spredi. Potem se pa spuščamo, ker spor bo leta in leta trajal, ker sem prepričan, da bo Pečečnik tožu za škodo, ki je nastala. A bo dobu ne znam povedat ampak to se bo vleklo še leta in leta. Ali pa drugo stvar, to kar je reku gospod Čerin, da gremo pa da obem rečemo on je naračunu, da je dal že 20 milijonov za to, 12.5 + vlaganja, pa bomo mi to odkupil pa plačal, če bo hotu prodat. To je rezultat tega, če razpade, da se bo vedel, če družba razpade. Ki ne piše v pogodbi. Jaz druzga ne znam povedat ne. To je sam pojasnilo za vse skupi, k sprašujete kaj se bo zgodilo. Zdej pa res prosim gospod Horvat. Mamo čas.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala za besedo. Mene je pa nagovorilo to ne. Sprememba IV. odstavka 12. člena pogodbe je lahko problematična, ker bi razdelitev 75% Elektrončku, ostali pa 25% lastniškega deleža lahko povzročilo, da Elektronček odloča o vseh strateških odločitvah. Saj Zakon o graditvi objektov 1, 275, 402, 422, 516, 521, 535 in 555. člen zahteva najmanj ¾ lastniški delež. Zato predvidevam, da je namen Elektrončka ravno izločitev političnega vpliva o poslovanju firme, dejstvo pa je tudi, da bo večino sredstev za izvedbo projekta posredno ali pa neposredno zagotavljal Pečečnik. Zdej, če se MOL zaveda, kaj to pomeni in se s tem strinja ne. Pa še drugo je pa tisto kar smo pa za splošno govorili ne, da ni finančnih posledic. Kaj, če se zgodi na teh parcelah, da sodišče odloči kolikšnem deležu bo MOL potem moral poravnati odškodnino za zemljišča ne, če bojo tam zgrajeni bloki, ker smo s svojim deležem tukaj prisotni bomo tudi s svojim deležem moral odgovarjati.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Oba odgovora. Prvo dejstvo 75 je res to kar pravte določeno s pogodbo pred 12. leti, to štima, on more tok denarja še vložit, da pride do tega 75% in to smo mu takrat vsi trije zagotovil oziroma oba ostala k brez denarja. Ne pozabite, da je bilo to leta 2007, začetek, ko smo se začel pogovarjat, ko smo ostal brez tega denarja, pa ne bom ponavlju, ker nočem, brez veze. To drugo, kar je zdej vprašanje ne, če se zavedamo teh posledic tega ne, kaj se zgodi, če pade zemljišče? Ja, jaz se dobr zavedam kaj pomeni. Ker to je del našega vložka not k je prnesu tok in tok procentov. Če tega vložka ne bo ne se bomo mogl z njem pogajat ali se naš vložek zmanjša ali ga nadomestimo z denarjem. Sej o tem govorim. Če sem pa zastopu ne prej ne razprave v to smer grejo, ubogi Fondovci dejmo jim te vrtičke ne, tam pa ni blokov ne ampak je zmanjšano tut da so vile tri ne ki so poslovne stavbe. Eno od teh vil ne naj bi poračunu s svojim deležem Olimpijski komite. Naj bi on preselu svoj sedež. V svojo lastnino. Gospod Logar, razprava je vaša.

GOSPOD DR. ANŽE LOGAR Ja, hvala. Zdej mogoče.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sam lepo prosim v mikrofon, se ne sliš, ja.

GOSPOD DR. ANŽE LOGAR Sam mogoče za uvod, to kar je kolegica Vrečko dajala, da ima mesto občina Ljubljana možnost rešiti kulturno dediščino. Mislim, da to ni prava dikcija. Jaz bi raj reku, da ima mestna občina bi morala imeti dolžnost rešiti kulturno dediščino. Sej ni glavni zaplet pri tem, da mamo nek projekt, ki naj bi nadpovprečne donose prinesu zaradi potenciranega stanovanjskega potenciala, ki naj bi se gradil po pri stadionu. Problem je, ker se že v samem začetku ni šlo v projekt s ciljem ohraniti kulturno dediščino. Ta Plečnikov nesrečni stadion je v bistvu izgovor za to, da se je šlo v nepremičninski projekt, ne pa, da se na ta način zagotovi ohranitev kulturne dediščine. In tu je v bistvu srčika celotnega problema. Jaz ne sprejmem izgovora župana zakaj pa nihče ne govori o vseh tistih stvareh, ki smo jih rešil od Plečnika. Ne, stadiona nismo in to je ena velika rana na kulturni dediščini, kakorkoli vzamete. Jaz sem tuki v mestnem svetu od leta 2010 in vsakič poslušam enake razprave s strani župana. S tem, da je zdej mal še zaostril retoriko v tej smeri, ja če pa ne boste tega sprejel, pol mamo pa res katastrofične scenarije. Kaj se je pa delal, prvo leto, drugo leto, tretje leto, četrto leto, peto, šesto, sedmo, osmo, deveto, deseto, ko se je podaljševalo za vsako leto. Zdej se je prešlo prejšnjič na dvoletno podaljševanje, zdej pa na troletno podaljševanje. Skratka naslednjič petletno, potem pa desetletno al kako? Zdej se stavi na to, da naj bi se spremenil pač integralni način pridobivanja gradbenega dovoljenja, pač da bo sprememba zakonodaje povzročila al pa pripeljala do tega, da se bo projekt končno izpeljal. Ja ne, jst ne vem, kje ste bili vsi, ki imate v uvidu varovanje kulturne dediščine pri drugem podaljšanju, tretjem podaljšanju, tretjem, četrtem, petem, šestem? Mi smo bili vedno na isti poziciji. Mi smo po drugem podaljšanju vedno rekl čakte mal, očitno zadeva ne funkcionira, dejmo mal razmislt o ostalih scenarijih. Zdej smo pa že 15 let. A si vi predstavljate? 15 let stadion že propada zaradi tega, ker se trajba naprej z nekim projektom, da bi pač nekdo dobil povrnjena sredstva. Ne morem sprejet trditve, da ni druge rešitve, ker Elektronček je pa že tok not vložu, da zdej pa ne bo hotu it ven, zaradi tega, ker pol bo pa izgubu. Ja, čakte mal. A zdej mamo pa Mestno občino Ljubljana z vsemi službami, z vsem potencialom se mora podredit Jocu Pečečniku zaradi tega, ker je on tok denarja not vložu. Ja ne oprostite, jaz se s tem ne strinjam ne. Se s tem ne strinjam. Zanimivo, zanimivo za obrnitev cele zgodbe je pa to, da v bistvu projekt zdej visi na koncu koncev na Stranki modernega centra kakorkoli vzamete. Na SMC-ju, ja kdo vodi ARS-o? Kdo vodi ARS-o? Nekdanja generalna sekretarka SMC-ja. Kdo je okoljski inšpektor? Kdo je šef projekta na strani Elektrončka? Nekdanji vidni predstavnik SMC-ja. Sej, jst verjamem, da to ne bo nič mel vpliva na končno odločitev ne ampak vemo kaj je pa reku približno pol leta nazaj predsednik, novi predsednik te iste stranke? Da on močno podpira ta projekt, da se izgradi. Tuki se pa zdej politika not v to zadevo vmeša. In bo zanimivo spremlat v kero smer se bo razvijala celotna zadeva, zelo zanimivo bo. Zdej pa, da zaključim s tem povejte, od kje naj mi vzamemo sredstva, če ukinemo ta projekt. Lejte, dejte najprej danes glasovat proti podaljšanju, dejte najprej danes glasovat proti podaljšanju ne, da se zadeva razčisti, da županu ne bo več treba rečt lejte banke so vložile 140 milijonov v ta projekt, potem so pa zato, ker niso dale še 20 dodatnih milijonov cela zadeva propadla, pa je tut propadla, v vsakem primeru bi ne. Dejmo to rešt pr 15 milijonih ne pa pr 15. letih oziroma 12. letih. Bo cenej kot pr 15. letih, pa cenej ko pr 20. kokr pr 25. letih. In obstajajo evropska sredstva, obstaja poravnava z vlado Mira Cerarja 28 milijonov evrov zaradi neustrezno obračunane povprečnine, ki jo je sprejel Uroš Čufar, ko je napačno izračunal odmero kot vemo leta 2014. Tako, tako, tako. In potem podaljšal minister Mramor v času vlade Mira Cerarja in tuki verjetno neki sredstev bi lahko za to namenil. Poleg tega kot sem reku evropska sredstva za kulturno dediščino obstajajo in bojo obstajala tudi v prihodnje. Tko, da mislim, da je to manjši problem, še posebej zato, ker jaz sem zlo zadovoljen, da slišim to željo s strani kolegov svetnikov, da se ohrani kulturna dediščina. Najslabš, sej pravm najslabš je pa mižat in pustit in podaljševat to zadevo naprej k lejte, sej mogoče pa enkrat se bo na neki funkciji najdu nekdo, ki bo dal štempl in bo reku evo, izpolnjuje vse razloge.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ja, bova več replicirala, kar izvolte gospod Matić, dejte najprej vi protikandidatu na volitvah.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ No, zdej smo v funkciji mestnih svetnikov zdej, volitve so mim tko, da ne vem, če je to primero, da se omenja. Gospod Logar, vi imate zadnje čase kot opažam navado, da prihajate sredi seje mestnega sveta in se usedete na stol, to ni bilo danes prvič, zato verjetno je logično, da niste marsikej slišu, kar je bilo že povedano, med drugim tut to, kar sem najavu kako bo glasovala naša svetniška skupina socialno liberalnih. Tko, da to, to ste zamudu. Zdej, kaj rečt k vašim popreproščenim razlagam tko za res ljudi, ki niso prov preveč razgledani, češ da lahko Ljiljana Kozlovič na tem mestu kar arbitrarno ona odloči, ko vemo, da je to postopek, kjer se pridobiva mnenja različnih služb, različnih resorjev, različnih inštitucij, kjer more bit vse skupi sledljivo. Vi enostavno želite prikazat javnosti, da tam sedi neka Ljiljana Kozlovič iz SMC-ja in bo pač odločila kakor se bo njej zazdelo. Mislim, da na ta način zlo podcenjujete javnost, ki posluša oziroma bo preko medijev dobila poročilo o današnji seji mestnega sveta. In še eno stvar, da vas poučim za nadzor nad ohranjanjem kulturne dediščine imamo inšpektorat in to ni Inšpektorat za okolje in prostor ampak Inšpektorat za kulturo in medije. Torej s tem me v tem kontekstu popolnoma brez potrebe in neosnovana naslavlja. Toliko z moje strani, hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz bom tut repliciru, da bo lahko gospod Logar dal pol odgovor. Jaz mislim pa, da ni narobe reku, ker je reku, da bi SMC odloču, Ljiljana Kozlovič, ker to je pr njih navada, v SDS se tko zmenijo pa odločjo, pa stvar rešena, po stari praksi. Ampak tisto je, kar je blo najprej rečeno, zdej se pa politika meša v stadion. Pa ni treba daleč it nazaj, je treba sam pobrat te zapisnike Fondovcev, pogledat kdo je bil zraven in kdo je podpiral Fondovce proti tej izgradnji. In prvi stavek je bil še en, ki je to narejeno zato, da se zakrije nepremičninski posel. Za nepremičninski posel, da prodajo naša zemljišča smo v tistih letih mi dobijal najvišjo ceno po 1045 eur/m2

KONEC POSNETKA ŠT. 20190923_164430

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ kvadratnem metru. Tko, da bi mi več dobil, če bi prodal tist, pa ne bi tega gledal. In ker bi še omenu to ne, banke so dale 140 milijonov, kar je notorna laž, ker so dale 100 milijonov, govorimo o Stožicah ne. In zadnje zaslišanje na parlamentu je bilo zanimivo ne, jaz moram priznat tko, da Logarja je vedno zanimivo gospoda Logarja je vedno zanimivo poslušat ne kako spreobrača dejstva in je men direktno reku na seji veste gospod župan zakaj niste vi priznal naj gre še po unih 18 milijonov k je zahtevu, k ste mu jih vzel s pogajanji ne, ker potem bi bil trgovski center končan. In sem si jaz mislu namest, da bi me pohvalu ne, ker delu sem v dobro občine, še vedno trdim so banke krive in je zelo zanimivo javni del objekt je, če kdo ne ve je končan, če kdo rabi kakšno karto dans zvečer za odbojko z Rusijo ne, bomo pelali, da vidjo vsaj kje je stadion. Na eni strani mamo teh 12.000 obiskovalcev, vsi veseli, razgreti od navijanja, na drugi strani mamo propadajoči del tega centra, ki je tudi tistih časov ne SDS veliko pomagal, da banke niso dale sredstev ne. Lohk pa prinesem tudi izjavo v Financah v naslovnici vašga predsednika. Ampak, sej po, če berem tu SDS gospod Logar je tut na volitvah zmagu ne z 29 % ne, kar je dosegu dober rezultat. Tko, da jst teh vaših ne spreobračanj dejstev ne, pol resnic in nesresnic, vi kar nadaljujte s tem ne. Sej sem vaša tapeta tko, da nimam nobenih težav ne. Ampak držte se tega dejstva ne, najprej dejmo ne glasovat, potem k bo pa ratu problem pol se bomo pa skupaj z SDS-om usedl ne in bomo pogledal, mogoče bi pa, če nam je pa vrnu denar 28.5 milijonov, kar smo jih stožil, pa ni bilo sam te vlade ampak je bila tut SDS-ova vlada k nam je jemala denar. Pišuka, da bi blo za razmislit, da bi sami prevzel. Če bi pa SDS šel kot opozicija predlagat, da nam pa zdej vrnejo tistih 57 milijonov na leto, k so nam vzel leta 2006, 17. 11. je šel Uradni list. Pa, če pomnožimo z 12. leti ne, je to 70 milijonov vam pa zdej zagotavljam, da bi pa sam pol še začel ne projekt poglabljanja železnice skozi Ljubljano s tem denarjem ne. Tko, da izziv gospodu Logarju. Dejte vi v parlament stopit pa rečt Ljubljani smo naredili krivico, dejmo nazaj vrnt. Mimogrede ne tak, da je ne. Pa, še kakšen bo prišel povedat kako je prišlo do sklepa kdo je koga klicu tisto jutro, ko so obračal ta člen v temle. Okej. Seveda, gospod Logar, sej ne bi bil zadovoljen, če ne bi dobu odgovora, izvoljo.

GOSPOD DR. ANŽE LOGAR Ja, hvala, pa mam več kot eno minuto, ker mam dva.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ A obema?

GOSPOD DR. ANŽE LOGAR Ja, sevede, komu pa, normalno.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jah, da vem ne, pol pa kr. Kr.

GOSPOD DR. ANŽE LOGAR Zdej, kolega Matić je spet narobe razumu. Jaz nisem reku da bo gospa Kozlovič kakorkoli vplivala. Jaz sem reku, da najbrž, da ne. Da najbrž, da ne, celo te besede sem uporabu. Zdej, če je on tko razumel je pač to ne verjetno zaradi tega, ker bolj netočno posluša al pa sliši tisto kar želi slišat. Ko je pa predsednik SMC, ko pa ne pozna projekta zelo dobro, ne pozna do obisti tako kot Dragan Matić mestni svetnik reku, da podpira ta projekt, takrat se pa je politika vključila v to. Zdej pa gospod župan, dejstvo je no, da ste kar se tiče denarja domnevnega, odvzetega s strani države na sodišču iztožili oziroma se pogodili samo v zvezi z povprečnino, ki jo je narobe izračunu predstavnik vaše vlade gospod Čufar. Ko ste tožili tja do ustavnega sodišča neko drugo odločitev neke druge vlade, do vsote niste pršli, pa glede na to, kako ste vi uspešni na sodiščih, ko vam clo dokaze brišejo, verjamem, če bi mel prave argumente, da bi tut tisto zadevo zmagal in da bi tut tistih 57 milijon dobili ampak žal niste, ker tam ni blo kar se zneska tiče prav nič narobe. Kar se tiče pa zaslišanja k ste ga že celo omenili ne, je pa moje vprašanje spet ste ga mal napačno predstavil. Apeliralo na to, kar ste vi trdili, da je projekt propadu, ker banke niso dale dodatnih 15 milijonov evrov. Če bi banke dale dodatnih 15 milijonov evrov, bi projekt izpeljali. Vi ste pa v tej sobi proizvajalca stisnili za 18 milijonov evrov, torej

zvok, ki napove potek časa, namenjenega za repliko

GOSPOD DR. ANŽE LOGAR ste vi ustavili projekt, ker če bi vi dali 18 milijonov evrov, ne bi davkoplačevalci 140 milijonov evrov pustili na slabi banki.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz mislim, da mormo to razčistit. Ne, ne, brez zamere, ker tema je zlo zanimiva, da mormo razčistit. Najprej glede ustavnega sodišča, ki brišejo dokaze proti meni. Gospod Logar je v parlamentu kar nekaj časa in eno leto preden so men brisal dokaze je državni zbor v primeru Kangler zahteval pojasnilo od ustavnega sodišča ali se dokazi, ki so starejši od 2 let brišejo? In ali je to rok obvezen in inštrukcijski. In ustavno sodišče je reklo, da je to rok obvezen. In gospodu Kanglerju so brisali vse dokaze, ni bil nič obsojen, se je ustavilo. In eno leto kasneje, ker sva imela isto odvetniško pisarno ne, ni ubogi Kangler tisti, ki je mel nekega levega odvetnika, k je mel dr. Bošnjaka, jaz pa pač dr. Koščaka oziroma gospoda Koščaka iz pisarne, je pač to sodbo uporabu in so tut men brisal. Za un primer en let prej nič narobe, pol je pa ta isti državni zbor SDS-ov skoču v luft k so men brisal dokaze in rekl zdej pa spremenmo zakonodajo, ker to se več ne gre, dejmo mu zdej sam, da je to inštrukcijski rok. To je primerjava SDS-a. Kar se pa tiče tiste prve odločbe, kolega Čerin vam bo dal za brat prvo odločbo, pa mislim zdej bom pa Mašo Kociper izpostavu k je pravnica takrat bla. Ta odločba ustavnega sodišča je bla zlo jasna. Ljubljani se je naredila škoda s tem, ker nismo utemeljil škodo v zneskih, ki so napisal pač kaj smo zgubil ne, kaj smo, vprašanje je blo k nismo utemeljil, da smo zato naredil 100 km manj cest. So rekl, da ne bo izplačila. Ampak na pol so naredil, piše tam, da se je naredila Ljubljani krivica. Ampak to gospod Logar nikol ne bo prebral ne. In kar se pa tiče še enkrat tega, za vse ostalo Stožice, banke so odobrile 115 milijonov kredita, izplačale so 100, zadnjih 15.000 izplačali, ja res so potem zahteval še 15 milijonov ne in gospod Logar zdej razlaga zdej pa pazte to, k bom kakšnega izvajalca na pogajanjih stiskal za nižjo ceno bom poklical gospoda Logarja pa bom reku lej, ta se pa zdi mal bled, a bi mu priznal mal več dnarja no, sej on je pa revež ne. Kaj bi šele pol nardil ne. Če se jst spomnem je gospod Logar razlagu ne kako dajem posle mojim prjateljem po ne vem kakšnih zaslužkih ne tko naprej, ko smo pa vabil vse mestne svetnice in svetnike, da pridejo kdaj na pogajanja ne, nobenga ni od vas. Ker se ve kako se pogajanja izvedejo. Tko, da gospod Sedmak je prosu.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Jaz žal nisem sposoben te epske širine ki smo ji priča tukaj, sem bolj suhoparne narave tko kot Maša sem tut jst pravnik po izobrazbi. Veste, ko smo pripravljal sejo Statutarno pravne komisije sem jaz tut prebral to pogodbo in seveda vse ostale materiale in sem se ustavu točno tam, kjer je nekdo že dans razpravljal o tem, da seveda gre cela zadeva po gobe, če ni izdano gradbeno dovoljenje. In sem reku, sej to je razvezni pogoj. Zdejle bo pa Maša takoj rekla ne, da to ni to ne. Ne, seveda ni to razvezni pogoj. Razvezni pogoj bi bil ne slučajno ampak ni razvezni pogoj no, da ne bom predolgo govoru. Gradbeno dovoljenje še ni izdano in v tem je seveda kar velika razlika. Gradbeno dovoljenje je še v postopku in zato bom kr suhoparno povedal je v bistvu edini izhod iz te situacije, da se ta pogodba podaljša ali pa sledijo finančne posledice o katerih je bil tukaj že govor. A sem bil dovolj suhoparen? Lahko sem tut mal bolj epski. Hvala lepa. Skratka, gradbeno dovoljenje ne, da ni izdano, ampak še ni izdano. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Replika, gospa Honzak.

GOSPA URŠKA HONZAK A se lahko prosim kot mestni svetniki osredotočimo na to kaj je javni interes in, ki ga naj bi mi kot mestni svetniki in svetnice zagovarjali, ne pa to, kakšne bodo finančne posledice nekega projekta za nekega zaseb

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Čakte, čakte, ne, ne, to ni zasebni, se opravičujem, vsak ima pravico, da razpravlja, tle mi imamo javni interes, zato smo šli not, Olimpijski komite ima javni interes, zasebni investitor pa išče profit, kar je pomoje čist normalno. Če se to združi je dobro, če pa ne, bomo pa pol razpravljal.

GOSPA URŠKA HONZAK In, če se to ne združi, a lahko se najprej ukvarjamo s tem kaj je..

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sej ste razpravljali gospa Honzak.

GOSPA URŠKA HONZAK ..javni interes in kaj je zasebni interes.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ To ni replika. Še kdo prosim? Okej. Okej. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 40. Gospa Sojar, obrazložitev, izvolte.

GOSPA MOJCA SOJAR Ja, tudi jaz sem poslušala vso to epsko širino razlage, ki smo jo že nekajkrat slišal, jaz se še tudi nisem toliko časa v mestnem svetu ampak vseeno se spomnim enkratnega že podaljševanja. In jaz se ne strinjam s tem, da stanovalci Fondovih blokov to zavlačujejo, ker živijo že ves čas ob stadionu nekateri. Skratka tega ne podpiram. Podpiram pa en konsenz, ki ga očitno vsi ti družbeniki ne morejo dosežt, da bi se zadeva premaknila in danes ne morem glasovat ZA, ker se enostavno počutim, kot da nas svetnike, mestne svetnike vleče se za nos. Recimo v poglavitnih rešitvah piše – z veliko gotovostjo se lahko namreč trdi, da bo do takrat pridobljeno gradbeno dovoljenje za pričetek gradbenih del. Z veliko gotovostjo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ja, kaj pa naj napišemo drugo?

GOSPA MOJCA SOJAR Ja, to je tako kot je reku gospod Logar samo vleče se. In pa ne vem zakaj je tukaj notr zapisano pod točko 4.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Čas je, čas je že konc. Gospod Jakopovič.

GOSPA MOJCA SOJAR Vzdržala se bom.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Minuta.

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Hvala lepa. V bistvu me žalosti vse skupaj. Veliko je govora o Plečniku. Plečnik, Plečnikov stadion propada tko, kot je bilo že rečeno. Vsi zagovorniki Plečnika niso naredili nič v tem času, da bi karkoli bilo narejeno, da bi se vsaj neke osnove ohranile. Če govorimo o prof. Koželju, ki je eden od boljših poznavalcev Plečnika, ne vem kako to, zakaj pač se v teh letih res ni nič naredilo za to. Propadajo zadeve, pustilo se je propadat stvari. In ja, razumem, da ne gre za večino ampak na drugi strani je potem nekdo, ki ima večino in mu je vseeno. Mislm, mi tukaj govorimo o večih nivojih, eden je, da ne potrebujemo novega stadiona, vsaj ne tko megalomanskega in hkrati se vsi skrivamo za nekim Plečnikom, za katerega nihče ne naredi nič. V končni fazi lahko izhajamo iz tega, da gre tukaj zgolj za interes kapitala in na to mi pač ne mormo pristajat. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Glasovanje poteka o predlogu. O, se opravičujem ne, gospa Medved ne, izvolte tut slučajno ne gospa Medved.

GOSPA IDA MEDVED Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim. Dela gospoda Plečnika so izjemna. Ne samo za Slovenijo, temveč za cel svet. Zato se ne morem strinjati z dejstvi, da bi se dovolilo investitorju, da lahko poleg obnove Plečnikovega stadiona gradi visoke spremljevalne objekte. Ljubljana ni Las Vegas. Investitor naj obnovi štadion tako, kot ga je zasnoval omenjeni arhitekt. Tako se bo Ljubljana in z njo Ljubljančani poklonili velikemu arhitektu gospodu Jožetu Plečniku. Zato ne bom, bom glasovala proti omenjenemu sklepu.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Preden na glasovanje. Jaz sem ful hvaležen za vašo izjavo. Ampak pol to ne bi bil investitor, bi bil donator tko k za džamijo ne. Tko, da ampak.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o spremembi družbene pogodbe družbe BEŽIGRAJSKI ŠPORTNI PARK športni marketing d. o. o.

Prosim za vaš glas. Smo vsi oddal? 22 ZA 16 PROTI. Sprejeto.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Prevzamem odgovornost. Kaj mi pa drugega ostane? Zato zagovarjam, sej to sem že povedu ne.

…. //// …. iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sejnine so, zdej lahko gremo na malco. Seja je zaključena ob 17:45, za zapisnik.

KONEC POSNETKA ŠT. 20190923_174430

Številka: 90000-18/2019-37 Datum: 21. 10. 2019

MAGNETOGRAMSKI ZAPIS PO ZVOČNEM POSNETKU 8. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA,

ki je potekala v ponedeljek, 21. oktobra 2019 s pričetkom ob 15.30 uri, v Veliki sejni dvorani Mestne hiše, na Mestnem trgu 1, v Ljubljani.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Spoštovane svetnice in svetniki, gospe in gospodje. Pričenjamo z 8. sejo Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana. Prisotnih je 36 svetnic in svetnikov. Sklepčni smo. Lahko pričnemo z delom. Lepo prosim, če izključite mobilne telefone, da ne motimo delo mestnega sveta. Prehajamo na predlog dnevnega reda 8. seje Mestnega sveta MOL-a, ki ste ga prejeli s sklicem seje. Po sklicu seje ste prejeli še predlog za razširitev dnevnega reda 8. seje z novo 8. točko – Predlog sklepa o odvzemu statusa grajenega javnega dobra, naštete nepremičnine. Odpiram razpravo o dnevnem redu. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 23.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA za spremembo dnevnega reda: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog, da se predlagani dnevni red 8. seje Mestnega sveta razširi z novo 8. točko z naslovnom Predlog sklepa o odvzemu statusa grajenega javnega dobra na nepremičninah ID znak: parcela 1722 428/57, parcela 1722 477/1511, parcela 1722 705/87, parcela 1723 1870/37, parcela 1723 1916/5, parcela 1723 1944/13, parcela 1723 1945/5, parcela 1723 2004/55, parcela 1723 2004/57, parcela 1723 2004/58, parcela 1723 2166/32, parcela 1723 2420/18.

Lepo prosim za vaš glas. 33 ZA 0 PROTI.

Glasujemo O PREDLOGU dnevnega reda: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog dnevnega reda 8. seje Mestnega sveta skupaj s spremembo.

Prosim za vaš glas. 33 ZA 0 PROTI. Hvala lepa, sprejeto.

AD 1. POTRDITEV ZAPISNIKA 7. SEJE IN 2. IZREDNE SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA Prehajamo na potrditev zapisnikov 7. seje in 2. izredne seje Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana. Odpiram razpravo o zapisnikih. Ni. Ugotavljam navzočnost po celotni točki: 33.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana potrdi Zapisnik 7. seje Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana z dne 23. septembra 2019.

Prosim za vaš glas. 39 ZA 0 PROTI.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana potrdi Zapisnik 2. izredne seje Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana z dne 23. septembra 2019.

Prosim za vaš glas. 37 ZA 0 PROTI. Hvala, sprejeto.

Gremo na 2. točko. AD 2. VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIC IN SVETNIKOV TER ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIC IN SVETNIKOV Gradivo ste prejeli po sklicu seje. Pisnega vprašanja z zahtevo za ustno postavitev ni poslal nihče. Vprašanja in pobude so poslali gospod Stariha glede odstranitev objektov za oglaševanje, kolesarske povezave med Slovensko cesto in Barjansko cesto, otroško igrišče v Nadgorici. Gospod Minodraš glede pogodb nad 1000 evri. Svetniški klub SD glede urbanega čebelarjenja, revitalizacije degradiranih območij. Gospod Matić glede postavitve ogledal v Bleiweisovem podhodu, odkup umetnin za darila prijateljskim mestom v tujini, terjatev javnih podjetij MOL do družbe Electa. Svetniški klub Levica glede novoletnega ognjemeta, betoniranja poti v parku Zvezda, poslovanja Energetike s podjetji družine Janković, parkirne in prometne problematike v Savskem naselju. Gospa Honzak glede oddajanja nepremičnin preko Airbnb-ja. Gospa Babnik glede širokopasovnega interneta v ČS Sostro), gospa Vrečko glede poimenovanja ulic in trgov po ženskah, postavitve ogledal v Bleiweisovem podhodu. Gospod Jožef Horvat glede javne razsvetljave in asfaltiranja dela ceste v Črnučah, hitrostnih ovir v Črnučah. Svetniški klub NSi glede odvzema koncesije Lekarni Bitenc. Gospod Logar glede izgradnje kanalizacijskega zbiralnika C0. Prejeli ste tudi odgovore na vprašanja iz 7. seje mestnega sveta.

AD 3. POROČILO ŽUPANA Imate gor navedeno za čas od 23. 9. do 21. 10., aktualno dogajanje v mestni občini. 23. smo obeležili 70. obletnico Lekarne Ljubljana. 23. sem se udeležil srečanja Izvršnega Odbora UEFE. 24. septembra je na GR potekalo Letno srečanje uporabnikov Zavoda za oskrbo na domu. 24. septembra smo se na Trgu Republike udeležili festivala UEFA nogomet v šolah. 25. septembra smo z otvoritvijo razstave obeležili tri stoletja stolpne ure na Mestni hiši. 26. septembra smo odprli doprsni kip dr. Mihe Pogačnika, starostne slovenskega planinstva. 26. septembra smo obeležili Viški dan sosedov, dan ČS Črnuče, 3. oktobra pa dan ČS Trnovo. 26. septembra smo obeležili evropski dan brez smrtnih žrtev v cestnem prometu. 27. 9. smo se udeležili trgatve v grajskem vinogradu. 27. 9. potekala Evropska noč raziskovalcev. 28. 9. svetovni dan srca. 30. septembra smo na Kongresnem trgu sprejeli naše vrhunske športnike, ki so osvojili medalje: kajakašico Terčelj, kajakaša Žnidarčiča, kanuista Božiča, kolesarja Rogliča in Pogačarja ter odbojkarje Slovenske odbojkarske reprezentance. 30. 9. smo v šolskem parku OŠ Jožeta Moškriča posadili spominsko drevo v počastitev svetovnega Dneva miru. Konec septembra smo v Albanijo, ki jo je prizadel potres poslali humanitarno pomoč. 1. oktobra smo na Kongresnem trgu pozdravili letošnje bruce. 1. oktobra smo dosegli nov dnevni rekord izpostoj koles iz samopostrežnega sistema BicikeLJ. Zabeležili smo kar 6.336 izposoj. Od 1. do 3. 10. je potekal zelo uspešno že 19. festival za tretje življenjsko obdobje. Od 1. do 20. oktobra je 38 ljubljanskih osnovnih šol sodelovalo v ozaveščevalno-zbiralni akciji odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev Prinesi stare baterije. V začetku oktobra smo postali prvo mesto na svetu z mobilnimi UNICEF-ovimi Varnimi točkami. Varne točke so tako postali vsi avtobusi LPP-ja. V začetku oktobra smo ob Gozdarskem inštitutu uredili novo pešpot. 3. in 4. oktobra je na Ljubljanskem gradu potekal že 9. Ljubljana Forum, katerega osrednja tema je bila trajnostna, pametna in vključujoča prihodnost mest. Imeli smo tudi okrogli mizo županov JV Evrope. V Kinodvoru je potekala mednarodna konferenca Ženske v kinu. V Živalskem vrtu smo obeležili svetovni dan živali in mednarodni dan oskrbnikov živali. Potekal je tudi hackathon Moja varnost in mobilnost, katerega cilj je pridobivanje idej in digitalnih rešitev s področja varnosti in mobilnosti. 9. oktobra na Stritarjevi v projektu Applause organizirali 2. festival uporabe invazivnih tujerodnih rastlin. Svetovni dan duševnega zdravja smo obeležili. Imeli smo dneve Varaždinske županije, kjer smo se srečali z županom Radimirjem Čačićem. 40. Tek na Šmarno goro. Temeljni kamen za novo trgovino Ikea, ki bo njihova najbolj trajnostna trgovina, ena od redkih, ki jih ima Ikea v centru mesta oziroma v bližini centra. 18. oktobra so družbeniki soglasno na seji skupščine Javnega holdinga Ljubljana sprejeli poročilo o polletnem poslovanju Javnega holdinga Ljubljana in družb v skupini ter imenovali člane nadzornega sveta Javnega holdinga za novo mandatno obdobje. Negativni poslovni izid sta izkazali družbi JP VOKA SNAGA 655.000, LPP 748.000. Matična družba Javni holding pa je prvo polletje zaključila s pozitivnim poslovnim izidom v višini 234.000 in družba Energetika 1.266.000. Ocena je, da bo celotna skupina letošnje leto zaključila s pozitivnim poslovnim izidom. Družbe so v prvih 6. mesecih v investicijske projekte vložile 11.4 milijona lastnih sredstev. Glavnine investicijskih projektov pa bodo izvedene v drugi polovici leta. Družbeniki so na seji imenovali člane nadzornega sveta družbe Javni holding za novo mandatno obdobje. Skladno z Družbeno pogodbo o ustanovitvi Javnega holdinga Ljubljana ima nadzorni svet družbe osem članov. Pet članov nadzornega sveta imenuje skupščina na predlog Mestne občine Ljubljana, tri člane nadzornega sveta pa na usklajen predlog manjšinskih družbenikov. Na predlog družbenika Mestne občine Ljubljana so bili v nadzorni svet družbe za novo mandatno obdobje in ponovno imenovani štirje člani tekočega mandata in sicer Jadrnka Dakić, Urša Otoničar, Vasja Butina in Miha Butara, poleg navedenih pa je bila v nadzorni svet družbe na predlog Mestne občine Ljubljana imenovana še Jelka Žekar. Na usklajen predlog manjšinskih družbenikov so bili v nadzorni svet družbe imenovani Mateja Tavčar, občina Dobrova – Polhov Gradec, Darko Jurca, občina Brezovica in Sanja Malej, občina Medvode. Imenovani mandat nastopijo 17. decembra letos. V nadaljevanju je zasedal tudi Svet ustanoviteljev. Vsi sklepi so bili soglasno sprejeti. 18. oktobra smo odprli cesto Dolgo Brdo. 19. oktobra je v Lutkovnem gledališču potekal dogodek »Noben me ne razume«. Do 31. oktobra poteka kampanja Smeti so strašnejše kot se zdi. Do 3. novembra v Zgodovinskem atriju v Mestni hiši na ogled razstava 8 desetletij našega zlatega konjenika Miroslava Cerarja, lepo vabljeni. In do 3. novembra v Steklenem atriju Mestne hiše na ogled razstava Zavest v prostoru, prostor v zavesti. Do 6. novembra je v Galeriji Kresija na ogled razstava Igriva arhitektura, 10 let. Še mednarodno sodelovanje. 30. septembra smo v Nanteru na evropskem kongresu forum za osnovno zdravstveno oskrbo. V Gradcu na konferenci CIVITAS Forum. V Helsinkih Evropska prestolnica pametnega turizma smo prejeli priznanje za najboljšpe evropsko mesto na področju digitalnih rešitev. In oktobra je v Baru, v Črni gori MGLC prejel nagrado Živa za odprtost in pozornost do obiskovalcev. Nagrado, za katero se je potegovalo kar 25 finalistov je podelilo mednarodna žirija Evropske muztejske akademije in Foruma slovanskih kultur. Gostili smo županjo Celovca, veleposlanico Belorusije, veleposlanika Bolgarije, veleposlanika Repulike Češke, delegacijo ravnateljev iz Estonije. In še sporočilo za Mestni svet. Do včeraj, 20. oktobra je bil čas za oddajo pobud in predlogov za spremembo in dopolnitev Občinskega podrobnega načrta MOL, na podlagi katerih bomo pripravili dopolnjeni osnutek četrtih sprememb in dopolnitev. Sledila bo javna razgrnitev, zbrane pripombe na razgrnjene vsebine bomo preučili in smiselno vključili v predlog četrtih sprememb in dopolnitev OPN MOL ID, ki ga bo nato obravnaval Mestni svet. S tem tudi to točko. Gremo na točko 4.

AD 4. KADROVSKE ZADEVE Gradivo ste prejeli. Prosim gospoda Čerina, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Cenjene kolegice in kolegi. Komisija vam v presojo predlaga 6 sklepov in 1 mnenje. Naj vam povem, da med sklepi sta tudi priloga za ponovno imenovanje direktorja Festivala Ljubljana in Muzeja in galerij mesta Ljubljana gospoda Brleka in gospoda Peršina. Ne glede na to, da sta bila edina prijavljena na te dva razpisa zaradi česar nista nič kriva onadva in tut nič slabša nista zaradi tega se je komisija odločila, da oba povabi na razgovor in smo tudi ta razgovor z njima imela. Predlagam, da sklepe sprejmemo. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gremo na prvi sklep. Predlog sklepa o imenovanju članic Nadzornega sveta Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice. Razprava. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 35.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: v Nadzorni svet Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice se imenujeta Mojca Lozej in Julijana Žibert. Mandat imenovanih traja 4 leta in prične teči z 31. 12. 2019.

GOSPA MAG. MOJCA LOZEJ Jaz bi sam rada obvestila vse prisotne, da se bova z gospo Žibert pri tej točki, ne bova glasovali no, se bova vzdržali glasovanja. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa.

Prosim za vaš glas. 22 ZA 10 PROTI. Sprejeto.

Gremo na drugi Predlog Sklepa o imenovanju članic Nadzornega sveta Žale Javno podjetje. Razprava prosim. Ni razprave. Glasovanje poteka o predlogu. Izvolte Dunja Kosmač Piškur.

GOSPA DUNJA PIŠKUR KOSMAČ Ja, obveščam, da tudi dr. Marta Bon in jaz ne bova glasovali v zvezi s to točko, da se izločava.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: v Nadzorni svet Žale Javno podjetje d. o. o. se imenujeta dr. Marta Bon in Dunja Piškur Kosmač. Mandat imenovanih traja 4 leta in začne teči s 1. 1. 2020.

Prosim za vaš glas. 22 ZA 12 PROTI. Sprejeto.

Gremo na tretji predlog sklepa o prenehanju mandata in imenovanju nadomestnega predstavnika delavcev javnega zavoda Živalski vrt Ljubljana v Svet zavetišča za zapuščene živali. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Barbari Mihelič preneha mandat članice Sveta Zavetišča za zapuščene živali. V Svet Zavetišča za zapuščene živali se za predstavnika delavcev zavoda imenuje Pavel Kvapil. Mandat imenovanega je vezan na mandat sveta zavetišča.

Prosim za vaš glas. 41 ZA 0 PROTI.

Gremo na četrti predlog sklepa o prenehanju mandata in imenovanju nadomestnega predstavnika Mestne občine Ljubljana v Svet Srednje trgovske šole. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Jasni Dolinar preneha mandat članice Sveta Srednje trgovske šole. V Svet Srednje trgovske šole se za predstavnika MOL imenuje Jan Šabić. Mandat imenovanega je vezan na mandat sveta šole.

Prosim za vaš glas. 39 ZA 0 PROTI. Sprejeto.

Gremo na peti predlog mnenja h kandidaturi za ravnatelja Osnovne šole Zalog. Razprava prosim. Ni.

Glasujemo O PREDLOGU MNENJA: Andreju Krumpaku se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnatelja Osnove šole Zalog.

Prosim za vaš glas. 39 ZA 0 PROTI. Srečno.

Gremo na naslednji predlog sklepa o imenovanju direktorja Javnega zavoda Festival Ljubljana. Razprava posim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: za direktorja Javnega zavoda Festival Ljubljana se imenuje Darko Brlek. Mandat imenovanega traja 5 let.

Prosim za vaš glas. 25 ZA 3 PROTI. Sprejeto.

In gremo na sedmi predlog sklepa o imenovanju direktorja Javnega zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljana. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: za direktorja Javnega zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljana se imenuje Blaž Peršin. Mandat imenovanega traja 5 let.

Prosim za vaš glas. 37 ZA 0 PROTI. Sprejeto. S tem smo tudi to točko zaključili. Lepa hvala. Vsem želim dobro delo.

Gremo na točko 5. AD 5. A) PREDLOG ODLOKA O REBALANSU PRORAČUNA MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA LETO 2019 B) PREDLOG SKLEPA O SPREMEMBAH SKLEPA O NAČRTU RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM MESTNE OBČINE LJUBLJANA V VREDNOSTI NAD 200.000 EVROV ZA LETO 2019 C) PREDLOG SKLEPA O SPREMEMBI SKLEPA O DOLOČITVI SKUPNE VREDNOSTI PRAVNIH POSLOV NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA, KI JIH LAHKO SKLEPA MESTNA OBČINA LJUBLJANA V LETU 2019 Prehajamo najprej na obravnavo točke:

A) PREDLOG ODLOKA O REBALANSU PRORAČUNA MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA LETO 2019 Gradivo ste prejeli s sklicem seje, po sklicu ste prejeli poročila naslednjih odborov: Odbora za predšolsko vzgojo in izobraževanje, Odbora za gospodarske javne službe in promet, Odbora za zaščito, reševanje in civilno obrambo. Odbora za lokalno samoupravo, Odbora za zdravje in socialno varstvo. Odbora za varstvo okolja, Odbora za ravnanje z nepremičninami, Odbora za stanovanjsko politiko, Odbora za finance. Prosim gospo Bistan, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA SAŠA BISTAN Hvala za besedo. Spoštovane svetnice in svetniki. Spoštovani župan, podžupanji in podžupani. Sodelavci. Rebalans številka II za leto 2019 je planiran v višini 396,6 milijonov evrov in je nižji od sprejetega proračuna za 19,6 milijonov evrov. Tako so prihodki predvideni v višini 386,2 milijona evrov, odhodki pa v višini 380 milijonov evrov. Pri dohodnini smo upoštevali povprečnino 573,50 evrov, to znese 141,6 milijonov evrov. Po Zakonu o glavnem mestu Republike Slovenije je načrtovan prihodek v višini 14,3 milijone evrov. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je načrtovano v višini 59,1 milijon evra oziroma 1,1 milijon evrov več kot v sprejetem proračunu. Poslovni najemi so predvideni v višini 15,6 milijonov evrov. Komunalni prispevek investitorjev je načrtovan v višini 49 milijonov oziroma 8 milijonov evrov manj, ker se začetek posameznih gradenj zainteresiranih investitorjev premika v prihodnja leta. Prejete donacije so načrtovane v višini 4,5 milijonov evrov oziroma 742.000 evrov več kot v sprejetem proračunu. Ker je dodano planirano sofinanciranje Eko sklada za Osnovno šolo Vižmarje, ki smo ga že tudi prejeli. Zahtevek za sofinanciranje avtobusov v višini 3,4 milijone evrov je bil odobren s strani Eko sklada in čakamo na izplačilo. Prihodki od države so predvideni v predlogu rebalansa v višini 6,5 milijonov evrov, kar je za 2,8 milijonov evrov manj kot ob sprejetem proračunu. Prihodki iz Evropske unije pa so predvideni v višini 19,6 milijonov evrov oziroma 16 miljonov manj kot v sprejetem proračunu. Razlog za zmanjšanje je usklajevanje dinamike gradnje posameznih projektov in investicij. Kapitalski transfer Javnemu stanovanjskemu skladu je planiran v enaki višini, 4,7 milijone evrov in Tehnološkemu parku v višini 0,5 milijona evrov. Tudi zadolževanje je ostalo nespremenjeno 10 milijonov evrov, odplačilo dolga pa bo še vedno presegalo zadolževanje in sicer je načrtovano v višini 12 milijonov. Stanje zadolženosti na dan 30. 9. 2019 je bilo 86,5 milijonov evrov. Glavni razlog za predlagani rebalans je uskladitev financiranja projektov glede na dinamiko izgradnje in vključitev novih projektov v proračun. Največje povečanje v rebalansu je razvidno pri Oddelku za predšolsko vzgojo in izobraževanje za 8 miljonov evrov in pri Sekretariatu mestne uprave za projekt EOL za slabe 4 milijone evrov. Torej skupaj 12 milijonov evrov je več namenjenih za investicije v šole in vrtce. Največje zmanjšanje pa je razvidno pri Oddelku za gospodarske dejavnosti in promet za 23 milijonov evrov in pri Službi za razvojne projekte in investicije za slabe 5 milijonov evrov. Kot sem prej rekla zaradi usklajevanja dinamike gradnje posameznih investicij. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prosim gospo mag. Lozej, da poda stališča Odbora za finance.

GOSPA MAG. MOJCA LOZEJ Hvala lepa za besedo. Odbor za finance na 5. seji odbora obravnaval gradivo, obravnaval poročila delovnih teles in sprejel naslednji sklep. Odbor za finance podpira sprejem Predloga Odloka o rebalansu proračuna Mestne občine Ljubljana za leto 2019. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak stališče Statutarno pravne komisije.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala za besedo, lep pozdrav. Statutarno pravna komisija ni imela pripomb pravne narave. Bi pa rad nekaj pojasnu najprej. So me mnogi spraševal zakaj to obredno ponavljanje, da nimamo pripomb. Statutarno pravna komisija je namreč edino telo, ki lahko svoje pripombe daje do zadnjega trenutka in zato nas mora pač predsedujoči oziroma župan v tem primeru to seveda pri vsaki točki vprašat ali imamo še kakšno pripombo. Tko, da zdej pa veste zakaj. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ In nimate. Hvala lepa. Razprava. Gospa Sever. Sej bi bil presenečen, da se ne bi javila. Dobrodošla, izvolite.

GOSPA KSENIJA SEVER Spoštovani gospod župan. Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim v dvorani. Naj najprej pogledam na prihodkovno stran, kjer je rebalans proračuna načrtovan v višini 386,2 milijona evrov, tukaj me zmoti znatno zmanjšanje koriščenja sredstev iz Evropske unije in državnega proračuna in sicer od prvotno načrtovanih 52,5 milijona je sedaj le 26 milijonov, kar pomeni več kot 100% manj. Ker se ta sredstva koristijo v določeni časovnici perspektivi gre za več projektov upam, da se bodo odobrena sredstva v roku počrpala, saj so tudi v proračunu do leta 2021 predvidena. Na odhodkovni strani pa je na investicijskih odhodkih na kontu 42 od prvotnih 170 milijonov prvi rebalans 149 milijonov evra, sedaj le 120,5 milijona evrov. Tukaj pa bom omenila posamezne postavke investicije, ki so prenešene v naslednja leta pa pomenijo za prebivalce Ljubljane dodatno kakovost bivanja v svoji četrtni skupnosti. Na kontu 45193 se sredstva znižujejo za 408.000 evrov. Obrazložitev – projekt zamenjave tekočih stopnic v Plavi laguni se prestavlja v naslednje leto je za mene pavšalen. Komisija za pobude občanov je prejela odgovor pristojnega oddelka MOL, da bo projekt v 2019 izveden in celo pooblastila MOL za izvedbo in odločanje v postopku javnega naročanja z dne 13. 2. 2019, s številko javnega naročila, ki je bilo v pripravi. Do danes javno naročilo še ni oddano, sredstva pa se prenašajo v drugo leto. Je kdo odgovoren, da od februarja 2019 ni delo opravljeno? Takih postavk, ki so pavšalno obrazložene je veliko, kot na primer zaradi spremenjene dinamike izvedbe projektov in tako dalje. Večkrat je bilo na sejah zaprošeno za podrobnejše obrazložitve. Prav tako se zopet prenaša v naslednje leto postavitev proti poplavnih zapornic na območju Ilovice, veliko protipoplavnih ukrepov, ki so že v planu od leta 2014 tudi še ni sprovedenih, sredstva pa se z rebalansom zmanjšujejo. Sredstva, investicijsko vzdrževanje in obnovo cest na območju MOL se znižajo za okoli milijon evrov. Obrazložitev usklajeno z dejansko realizacijo. V nadaljevanju pa piše, da so v tej postavki nujne sanacije zaradi dotrajanosti, poškodb in tako dalje. V MOL, predvsem v četrtnih skupnostih izven središča mesta pa je še veliko cest, ki so potrebne obnove. Seštevki takih malih investicij so zajeti torej v zmanjšanju na kontu 42 od sprejetega proračuna 170 milijonov do veljavnega 120 milijonov evrov. Opažam pa, da se povečujejo zneski za delovno uspešnost, kar nimam nič proti, saj ljudje morajo biti plačani samo, če projekti niso izvedeni oziroma ali dobijo ta sredstva ljudje na oddelkih, kjer je delo tudi realizirano. Ne spreminja pa se s tem rebalansom presežek prihodkov nad odhodki v višini 6.301.000 evrov in sicer že dvakrat je planiran v popolnoma isti višini. Če mi dovolite še par besed o zadolževanju oziroma o spremembi 25. člena, ki omogoča večjo zadolžitev javnim podjetjem. V skupnem znesku 133,6 milijonov evra, kar pa sedaj v obrazložitvi nismo nič slišali. Največja zadolžitev MOL in podjetij skupaj govorim skupaj, kajti javna podjetja, Holdingi so v lastništvu MOL, pa tudi MOL ima tam svoje predstavnike, ki jih nadzorujejo je bila leta 2012 skupaj 188 milijonov evrov. Če pride sedaj do realizacije te nove zadolžitve bo Ljubljana drugo leto zadolžena okoli 256 milijonov evrov. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz mislim, da je prov, da vam odgovarjam no, če ste tok prijazni vsi skupi. Jaz sem si nekaj pisu pa bom probu odgovort zlo na hitr ne. Najprej zmanjšanje koriščenja sredstev Evropske unije vse drugo zastopim razen tega. Tle bi moral bit tih ne, ker dobr veste ne, da je glavni razlog za to, da se ne koristijo sredstva prav SDS, govorim o kanalu C0, kjer vaš član postavlja se ali pa se uleže v bager ne. Zdej smo dobil sodno začasno odredbo ne, da morjo odstrant to. Stopnišče v Plavi laguni je dejstvo kar ste rekl, vi veste, da je zemljišče neurejeno. Dobili smo zdej edinega možnega izvajalca Schindler, z njem tečejo pogajanja, ker je cena previsoka. Bo se začelo letos delat. Zapornica na Ilovici, vode ureja ne skupaj z državo. Projekt teče. Zakaj niso še začeli ne znam povedat, je pa ta projekt se bo naredil, ko se bo drugo leto začela delat Ižanska cesta z vsem prepustnicami. Potem pravite, da se vrednost oziroma znižuje za ceste, to je sam dejansko stanje. To bi vam rad povedu, da v tem mandatu bomo naredili iz projekta aglomeracije evropska sredstva 261 cest, kar pomeni od 1626 cest delamo 261 cest. Not vsa infrastruktura in potem cela preplastitev in pa 40 cest delamo iz evropskih sredstev na področju sprememb kolesarskih stez. Delovnih uspešnosti se ne sme planirat, je po tem kar ostane, če ostane in če smo uspešni. In pa to, kar ste rekla zdej zadolžitev ne, še dodatnih 120 milijonov, zadolžena je Energetika za te plinsko parne turbine, s tem bomo zamenjal 86% premoga tako, da bomo imeli na plin. Dobivamo od države 200 milijonov v 10 letih kot tisti, ki gremo na energijo, ki je primerna, to je že agencija v Mariboru dala soglasje. In obrestna mera je 1,75 in, če že govorimo o tem kaj je mestna občina zadolžena, jaz se strinjam, da skup seštejemo samo treba je tu pri holdingu vzet sam naših 88%, pol morte tut upoštevat prihodke, ki jih ima holding. Če govorimo potem o razmerju kot takem. Jaz mislim, da sem vsaj v grobem odgovoru tist, kar je ne. Gospod Jakopovič, izvolte.

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Hvala lepa. V bilanci odhodkov nas preseneča predlagano visoko povišanje kazni in odškonine. Konto kazni in odškodnine. Za skoraj 1 milijon in sicer na višino 2.296.000 in nekaj. V opisnem opisu konta izdatki za blago in storitve ni niti z besedo opisano za kakšen namen gre in katere kazni in odškodnine sodijo v to skupino stroškov. Po brskanju smo konte kazni in odškonine našli pri naslednjih proračunskih uporabnikih. Pri Oddelku za ravnanje z nepremičninami zasledimo postavko postopki po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij in zakonov o denacionalizaciji, kjer se sredstva povečujejo za 900.000 evrov in sicer na 1.800.000. Za zagotovitev sredstev za poravnavo obveznosti po pravnomočni sodbi okrožnega sodišča v Ljubljani, po kateri je občina dolžna plačati odškodnino skupaj z zamudnimi obresti. Za takšno višino bi pričakovali obširnejše pojasnilo za kakšno sodbo gre in kdo je upravičenec? Naslednje kazni najdemo pri postavki urejanje občinskih zemljišč 255.000 evrov za izplačila odškodnin po dolgotrajnih sodnih postopkih na podlagi Zakona o denacionalizaciji. Prav tako so odškodnine predvidene tudi pri postavki parkirne površine MOL v višini 341.574 evrov, kjer tudi ni niti z besedo omenjeno za kakšne odškodnine gre. Zdej poznamo več vrst odškodninskih odgovornosti, zato bi za razumevanje pričakovali podrobnejši opis za katere odškodninske odgovornosti Mestne občine Ljubljana gre v teh primerih? Za odškodninske zahtevke sta tudi v proračunih za naslednji dve leti planirali visoke zneske zato lepo prosimo za podrobnejše pojasnilo. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zelo enostavno. Lahko bi tudi napisal ne ampak tisto ta prvo, kar ste omenu se postopek že dolgo vleče ne, gre za Kolizej ne, nažalost ne. Nimamo nič ne s tem in smo zdej, družina si je najdla zelo daleč od Evrope, dobil so na sodišču in smo plačal kot tako ne tko da. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Obrazložitev glasu? Bo. Sam, da ugotovim rezultat navzočnosti lepo prosim. Rezultat navzočnosti: 39. Obrazložitev glasu gospa Honzak, izvolte.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala za besedo. Iz rebalansa je kot smo dans že slišal razvidno precejšnje zmanjšanje sredstev iz Evropske unije, kar je v bistvu škoda, ker gre za to tudi manj za investicije, s katerimi se mestna občina sicer rada hvali. V svetniškem klubu Levica sicer podpiramo ponovno povečanje sredstev za investicije na področju predšolske vzgoje in izobraževanja vendar, kot smo že večkrat izpostavili nismo sodelovali pri pripravi proračuna, tudi nismo podprli odloka, prvega Odloka o rebalansu proračuna, zato tudi tega ne bomo podprli. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Izvolte gospod Horvat.

GOSPOD IGOR HORVAT Najlepša hvala za besedo. Jaz tut tega rebalansa proračuna ne morem podpreti. Namreč Ljubljančani so nam plačali bistveno več kokr smo planiral ne, davčni prihodki so višji za 5.300.000, globe, kazni in takse so višje skoraj za 0,5 milijona, ki so nam jih plačal--

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Samo tisti, ki narobe parkirajo.

GOSPOD IGOR HORVAT --ja, ja, se strinjam s tem ne, samo s tem, da potem znižujemo proračun in se opravičujemo, da smo dobili 15 milijonov nižje prihodke iz kohezijskega sklada, da povečujemo sredstva za delovno uspešnost skoraj za 300.000 evrov, da povečujemo kazni in odškodnine, ki jih mi plačamo skoraj milijon evrov jaz pač tega proračuna tega rebalansa ne morem--

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Tut nisem pričakoval. Ni treba.

GOSPOD IGOR HORVAT --podpret. Hvala za pozornost.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa za prijaznost.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA A): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o rebalansu proračuna Mestne občine Ljubljana za leto 2019. Kot vedno bomo prevzeli odgovornost tisti, ki vemo kako je treba vodit upravo.

Prosim za vaš glas. 24 ZA 11 PROTI. Sprejeto.

Gremo na točko b. B) PREDLOG SKLEPA O SPREMEMBAH SKLEPA O NAČRTU RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM MESTNE OBČINE LJUBLJANA V VREDNOSTI NAD 200.000 EVROV ZA LETO 2019 Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo pristojnega odobra. Prosim gospo Remih za uvodno obrazložitev.

GOSPA SIMONA REMIH Hvala za besedo. Spoštovani, spoštovane svetnice, spoštovani svetniki, spoštovani župan, podžupanja in podžupani. Mestnemu svetu v sprejem predlagamo Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem MOL v vrednosti nad 200.000 evrov za leto 2019. V letnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem MOL nad vrednostjo 200.000 evrov tako načrtujemo. Pridobivanje nepremičnega premoženja MOL v orientacijski vrednosti 2.117.423,66 evrov in razpolaganja z nepremičnim premoženjem MOL v orientacijski vrednosti 50.369.469,60 evrov. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Žekar, stališče odbora.

GOSPA JELKA ŽEKAR Odbor za ravnanje z nepremičninami je obravnaval predlog sklepa in predlaga Mestnemu svetu, da ga potrdi.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Ni pripomb pravne narave.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA B): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o spremembah Sklepa o Načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Ljubljana v vrednosti nad 200.000 evrov za leto 2019.

Prosim za vaš glas. 26 ZA 0 PROTI. Sprejeto. Hvala lepa.

Gremo na tretji del. C) PREDLOG SKLEPA O SPREMEMBI SKLEPA O DOLOČITVI SKUPNE VREDNOSTI PRAVNIH POSLOV NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA, KI JIH LAHKO SKLEPA MESTNA OBČINA LJUBLJANA V LETU 2019 Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Gospa Remih, nazaj. Pa še tale del.

GOSPA SIMONA REMIH Lepo pozdravljeni še enkrat. Na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in Statuta Mestne občine Ljubljana Mestnemu svetu predlagamo v sprejem Sklep o spremembi Sklepa o določitvi skupne vrednosti pravnih poslov nepremičnega premoženja, ki jih lahko sklepa Mestna občina Ljubljana v letu 2019, na podlagi katerega lahko MOL v primeru spremenjenih prostorskih potreb, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrta ravnanja ali ob nepredvidljivih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv sklepa pravne posle, ki niso predvideni v veljavnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem v skupni vrednosti, ki je določena s predlaganim sklepom in znaša 88.804.583,98 evra. Mestni svet MOL tako določi odstotek vrednosti pravnih poslov nepremičnega premoženja v vrednosti 20% od skupne vrednosti vseh teh predlaganih pravnih poslov. V letu 2019 znaša vrednost pravnih poslov ravnanja z nepremičnim premoženjem 17.760.916,80 evrov. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Prosim gospo Žekar za stališče odbora.

GOSPA JELKA ŽEKAR Tudi predlagani predlog sklepa smo obravnavali na odboru in enako kot prejšnjega predlagamo Mestnemu svetu, da ga sprejme. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala, nobenih pripomb pravne narave.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava. Ni.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA C): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o spremembi Sklepa o določitvi skupne vrednosti pravnih poslov nepremičnega premoženja, ki jih lahko sklepa Mestna občina Ljubljana v letu 2019.

Prosim za vaš glas. 25 ZA 0 PROTI. Sprejeto.

Gremo na točko 6 dnevnega reda. Razdeljena v A) in B). AD 6. A) OSNUTEK ODLOKA O PRORAČUNU MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA LETO 2020 B) OSNUTEK ODLOKA O PRORAČUNU MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA LETO 2021 Predlagam, da točki a. in b. obravnavamo skupaj, glasovanje pa bo potekalo o vsakem osnutku posebej. Gradivo za obe točki ste prejeli s sklicem seje, po sklicu ste prejeli pripombe oziroma pobude gospe Mojce Škrinjar, govorim o Osnovni šoli Zalog, plavalnega kluba Ilirija, ki nisem dojel, kaj želijo in Sveta ČS Bežigrad ter poročila naslednjih odborov mestnega sveta MOL: Odbora za predšolsko vzgojo in izobraževanje, Odbora za gospodarske javne službe in promet, Odbora za zaščito, reševanje in civilno obrambo, Odbora za lokalno samoupravo, Odbora za zdravje in socialno varstvo, Odbora za varstvo okolja, Odbora za ravnanje z nepremičninami, Odbora za stanovanjsko politiko in Odbora za finance. Temu, kar sem prebral še to dodajam ne, da glede na malo število pripomb gre za pri gospe Škrinjar in knjižnico in kuhinjo, kar soglašam, pride na vrsto ampak ne bo v proračunu, ne bo v osnutku. Predlagam, da gospa Bistan poda uvodno obrazložitev potem bomo pa šli v razpravo.

GOSPA SAŠA BISTAN No, no hvala za besedo. Spoštovani. Osnutek proračuna MOL za leto 2020 je predviden v višini 414 milijonov evrov in za leto 2021 v višini 414,6 milijonov evrov. Med davčnimi prihodki je dohodnina predvidena v enaki višini kot v letu 2019. Ministrstvo za finance je 1. 10. 2019 podalo podatke o primerni porabi, dohodnini in finančni izravnavi za leti 2020 in 2021, vendar je bil rok za oddajo obravnavanih osnutkov proračunov v prvi polovici septembra tako, da jih bomo lahko upoštevali v predlogu proračunov. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za obe leti je predvideno v višini 48 milijonov od pravnih oseb in 12 milijonov evrov od fizičnih oseb. Med največjimi nedavčnimi prihodki so prihodki od poslovnih najemov gospodarske javne infrastrukture, predvideni so v višini 17 milijonov evrov. Globe in denarne kazni so za obe leti načrtovane v višini dobre 4,5 milijonov evrov. Komunalni prispevek investitorjev je predviden v višini 43 milijonov za leto 2020 in 47 milijonov za leto 2021. Kapitalski prihodki so predvideni v višini 26,5 milijonov evrov za leto 2020 in za leto 2021 v višini 34,8 milijonov evrov. Pri transfernih prihodkih je v letu 2020 predvidena pridobitev sredstev od države Republike Slovenije in EU v skupni višini 48,5 milijonov evrov, v letu 2021 pa skupaj 37,1 milijon evrov. Predvideno zadolževanje v obeh letih po 10 milijonov. Tekočih izdatkov in transferjev je v letu 2020 predvidenih 228,4 milijone evrov in v letu 2021 228 milijonov evrov. Med njimi je za proračunsko rezervo namenjenih po 1 milijon evrov za vsako leto. V letu 2020 so predvidene investicije v višini 154,3 milijone evrov, investicijski transferji pa 16,5 milijonov evrov, v letu 2021 pa za investicije namenjamo 157,4 milijone evrov in investicijskih transferjev v višini 8,8 milijonov evrov. Od vseh investicijskih odhodkov gre več kot 50% za veliki projekt centralna čistilna naprava C0 in aglomeracija s sočasno gradnjo in sicer v letu 2020 52 milijonov in 2021 53 milijonov. Za celovite energetske obnove, projekt EOL v letu 2020 18,5 milijonov in v letu 2021 16 milijonov. In za projekt ureditev Galerije Cukrarna v višini 2020 v letu 2020 14,6 milijonov evrov in 2021 2,5 milijonov evrov. Povečanje namenskega premoženja v JSS MOL, namesto investicijskih transferjev je planirano v letu 2020 v višini 2,2 milijona evrov in v letu 2021 7,2 milijona evrov in je usklajeno z dinamiko izgradnje novih stanovanj. Odplačilo dolga je predvideno 12,5 milijonov evrov v letu 2020 in 13,1 milijon v letu 2021, kar pomeni, da bo odplačilo dolga še vedno višje od novega zadolževanja. Novi projekti, ki so vključeni v proračuna pa so: Center ČS Jarše, Center ČS Vič, projekt Livable cities, mesta za življenje, projekti komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč na različnih območjih, ureditev ulice Bežigrad, EOL 3, nadaljuje se izvajanje celovitih energetskih prenov. Osnovna šola Mirana Jarca - obnova igrišča, nadaljevanje obnove Ljubljanskega gradu in še mnogi drugi. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Prosim gospo Lozej za stališče odbora.

GOSPA MAG. MOJCA LOZEJ Hvala za besedo. Odbor za finance podpira sprejem osnutka obeh odlokov. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Sedmak, stališče.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Glede točke nobenih pripomb pravne narave. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa, razprava prosim. Gospa Sever. Pa Škrinjar. Sam še trenutek prosim, da podpišem. Na tej strani gospod Matić, gospod Koprivc, gospa Honzak, gospod Jakopovič. Hvala, izvolte.

GOSPA KSENIJA SEVER Gospod župan, še enkrat hvala za besedo. Bom kar skupaj na kratko povzela oba predloga proračuna, saj so planirane postavke na posameznih kontih v obeh odlokih proračuna popolnoma v enakih zneskih. Prihodki pri obeh predlogih proračuna so okoli 404 milijone evrov, razlika je le 600 evrov med obema proračunoma. Presežek prihodkov nad odhodki je v letu 2020 4.700.000, v letu 2021 10.371.000, kar pa v grobem pomeni zmanjšanje investicijskih odhodkov glede na leto 2020. Rebalans proračuna ob zaključnem računu 2019 pa bo prinesel šele realno sliko, ker takrat bojo projekti, ki v letu 2019 niso bili sprovedeni prenešeni v leto 2020 in bomo lažje komentirali posamezne postavke. Pa vendar mi dovolite, da pokomentiram postavke mala dela v četrtni skupnostih v podkontu 045193, kjer je v obeh letih planirano 0. Pri komunalnih ureditvah, ureditev Bratoškove ploščadi v letu 2019 ni kljub planiranju nič realiziranega, je pa prenos del v leto 2020 in 2021 na podkontu 049012, torej 3 leta ali še več kasneje. Naj zaključim. Ljubljančani, ki živijo v strnjenih naseljih izven središča mesta bi si želeli, da bi bile urejene zunanje površine, asfaltirane ceste, mala dela, kajti v Ljubljani so nekatere le polovične. So še v gramozu, na primer na Brodu, nekatere pa so cele gramozne. Ljudje imajo že zmeram pretočne greznice v Ljubljani, govorim za Šentvid. Nimajo komunalnih ureditev. In zato bi predlagala, da se v rebalansu v prihodnjem letu za mala dela četrtnih skupnosti določi za vsako četrtno skupnost med 100 in 200 tisoč evrov letno, denar pa naj se prenese iz konta glob vsaj v delu, ko globe plačujejo prebivalci Ljubljane, če imaste podatke koliko je teh, ki imajo stalno prebivališče v Ljubljani. Ljudje vam bojo zelo hvaležni. Prav tako ni v letu 2020 in 2021 planirana razširitev pokopališča v Šentvidu. Vem, manjka sprememba vladne odredbe, vendar MOL nima v planu.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Sever, sej midva se dobr razumeva, a neda. MOL nima v planu tistga kar ni dokumenta ne, če bo bomo vseen dal v rebalans, pravjo da bo letos ta sprememba. Pa zdej tkole ne, sam odgovor na kratko. Mala dela v četrtni skupnosti se v osnutku ne planirajo, v predlogu bodo. Tko, da veste ne, v predlogu bodo mala dela v četrtni skupnosti. Bratovševa ploščad, že 4 leta imajo predlog mestne občine, kako si razdelimo stroške, se ne morejo med sabo zment, zato stoji. Pretočne greznce leta 2007 je blo samo 68% objektov na kanalizacijo, lansko leto konec leta 88%, zaključmo projekt aglumeracijo v dveh letih pa pol bo pa 98%. Tko, da teh 4500 greznc ne bo odpravljenih. Gospa Škrinjar, izvolte.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa, upam, da sem prov razumela, da Osnovna šola Zalog v predlogu, v Osnutku pa še ni.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne vem, če bo v predlogu, ste pa prov razumela, da nismo pozabil na to šolo, imamo vrstni red in knjižnico pa kuhno ne, k bomo letos z rebalanskom uštimal. Ampak zdej mamo pa tok šol, vi dobr veste, da smo dal 100 milijonov za šolske objekte. Upravičen je vaš predlog tko, da veste ne.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Vi morte pa vedet, da med starši Osnovne šole Zalog vlada prava panika.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kr naj bo.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Ravnatelj jo komaj kroti. Imajo odločbo, da zaprejo šolsko kuhno. Kaj boste v zvezi s tem naredil?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Vsaka odločba, ki je odločba ne se bo realizirala, se prav odpravila ne. Jaz govorim o tistem kar planiramo ne, sredstva za izvedbo, prenovo šol. Če je odločba, še odločba mora realizirat. Se prav se more prenovit. Zato pravim, da še tle v osnutku.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Dobro, potem pa še ena reč. Šole v Ljubljani rabijo tudi dodatno varnost. Ni vedno, niso vedno tisti nevarni, ki prihajajo od zunaj. Ja. Niso vedno nevarni samo tisti, ki prihajajo od zunaj, so tudi tisti, ki so notr, konkretno mislim s tem starše. S tem imamo že nekaj izkušenj v Ljubljani, pred dvema letoma smo poslušali o visokem uradniku oziroma sodniku, ki je grozil ravnatelju na eni šoli, zdej mamo spet primer, ko starši grozijo učiteljem, varnostniki pa nimajo pravih pooblastil. Tko, da ne vem, v tujini sem videla šole, ki imajo okrog ograje, ki imajo recepcijo in kjer lahko notr pride tisti, ki sme takrat pridet. V pouk pač ne sme nihče vdirat, niti starši ne tko, da župan na to boste morali mislit. In še tretja stvar ugotavljamo, da sej smo vam tudi poslali dopis, da so ljudje, ki delajo preko zavodov za pomoč na domu, za oskrbo na domu precej slabše plačani kot ljudje, ki delajo kot osebni asistenti in ljudje, ki potrebujejo pomoč na domu nimajo kvalitetne oskrbe, kjer se ljudje menjajo, ker so nizke plače. Ste kej mislil na to tudi? Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala za resno razpravo, zdej pa najprej glede šol. Med 48 ljubljanskimi šolami in ravnatelji je oblikovana skupina devetih, ki pripravlja predloge za ministrstvo, predloge sprememb, šola mora biti samostojna, ravnatelj mora imeti samostojnost. In jaz si ne znam predstavljat, da pride ne, da pridejo starši z odvetnikom v šolo in grozijo ali pa učiteljem ne, kako hočjo 5 namest 4. To je en razlog in upam, da ga bojo tu spremenil na ministrstvu, ker brez tega ne gre. Vi ste bli tam na ministrstvu. Tisto, kar ste pa rekl grožnja ravnatlu ne v Osnovni šoli Poljane, ker gre za Osnovno šolo Poljane, s strani visokega uradnika sodnika ne bo držalo. Jaz sem bil tam mediator med vsemi starši v tem šestem razredu in moram povedat ne, da se je mediacija vključno ne, z državo sekretarko ne Lakoto, ki smo bili skupaj, pa našo kolegico Marijo Fabčič končala zelo uspešno. Razred deluje naprej. Ta otrok je en razred preskoču ne in je končal, drugi so končali sedmi razred, on pa osmi razred z odličnim uspehom tko, da sem prov vesel tega. Glede pa plač v ZOD-u popolnoma pravilno ne in tu iščemo možnost, kajti ostal bomo brez zaposlenih na ZOD-u, ker s svojim znanjem pa svojim odnosom do tistih, ki obiskujejo na domu so zelo zaželjeni in dobijo drugi višje plače in to smo že izpostavili z ministrco ne tko, da pričakujemo, da se bo tudi to rešil. Seveda, ni replike, odgovor na repliko.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Čestitam za uspešno reševanje konflikta na Poljanah ampak govorim tudi o drugih šolah, kjer starši prihajajo in prov

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sem reku za starše.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Prosim?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sem reku, da bomo to probal ustavt.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Okej.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ampak more ministrstvo dat.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Prosim. Gospod Matić.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Hvala za besedo gospod župan. Zdej, malo prej ste se hvalu kako je blo mal pripomb na rebalans pa na osnutke proračunov, jaz moram povedat, da Odbor za kulturo in raziskovalno dejavnost ni mogu poslat pripomb, ker ni bil sklepčen na seji.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ A je to moj problem?

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Mogoče vaše liste, k tvori pač večino v tem odboru.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ So pa vsi polnoletni pa samoopravilni.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Ja no, sej sam tok, da pojasnim zakaj z naše strani nismo mogl dat pripombe na dokumente, ki jih danes obravnavamo. Sicer pa, kar se tiče tega, da pač nismo mogl dobit uradna pojasnila in tut dat uradne pač predloge oziroma sklepat o tem bi jaz danes nekolk razpravlju okol sredstev, ki so namenjena za kulturo v Osnutkih proračunov 2020, 2021. Sicer je razveseljivo, da mamo take investicije, ki so pomembne za MOL in to pozdravljam, vendarle pa je nekaj tudi senčnih strani v tem proračunu. Na primer za ohranjanje kulturne dediščine se postavke bistveno znižujejo, če je ocena realizacije za ohranjanje kulturne dediščine milijon in pol je ob proračunu 2020 predvidenih 1.170.000, v osnutku proračuna za 2021 pa manj kot milijon evrov, to se prav, da gre za občuten padec. Vidimo, da se investicije v zvezi z Ljubljanskim gradom zmanjšujejo oziroma gre za neko upočasnitev. Tisto, kar sem že velikokrat opozarjal na sejah mestnega sveta pa je na žalost še vedno preslišano je pa mizern delež finančnih sredstev, ki se odmerja za odkupe umetniških del, to še kar vztraja, sicer je vmes bilo nekaj več temu namenjenega iz naslova, ker namerava MOL prijateljskemu mestu Beograd podarit nek kip ampak vidimo, da v perspektivi, ki bo pa posu oziroma ta zadeva realizirana, da bo potem pršlo na reci in piši 10.000 evrov na letni ravni za odkup umetniških del, kar se zdi meni za najlepše mesto na svetu in prestolnico Slovenije zelo, zelo majhen delež sredstev v rekordnem proračunu nekaj čez 400 milijonov evrov. Ostalo, kar me skrbi je pa to, da je iz teh osnutkov proračunov videt, da bo Mestna občina Ljubljana, ki je bila do zdej lahko rečemo brez olepševanja zgled mestu kako je treba investirat v kulturo. Nekako se je napotila po poteh, ki jih je država ubrala pa to ni dobra pot. Govorim seveda o sredstvih, ki se namenjajo za investicijsko vzdrževanje javne infrastrukture na področju kulture in pa na sredstvih tako imenovane funkcionalne opreme. Če za investicijsko vzdrževanje javne infrastrukture na področju kulture bilo oziroma bo letos realizacija slab milijon, bo naslednje leto samo še 700.000 in leta 2021 reci in piši 167.320 eur za investicijsko vzdrževanje javne infrastrukture na področju kulture. To se pravi, da bo 167.320 evrov, če prav razumem, če ne tolmačim pravilno me dejte vi popravt namenjeno za investicijsko vzdrževanje Mestne knjižnice Ljubljana na 20 enotah, potem za Center urbane kulture Kino Šiška, za Festival Ljubljana, Kinodvor, Ljubljanski grad, Lutkovno gledališče Ljubljana, MGLC, Mestno gledališče, Pionirski dom - Center za kulturo mladih, Slovensko mladinsko gledališče, Ateljeje hm, niti sam jih ne znam preštet, Gledališče Glej, Miniteater, prostore Metelkovi in tako dalje in tako naprej. Govorim o sklepu, ki določa, kaj ta kulturna javna infrastruktura je. Župan gotovo me boste, ker se tako prisrčno smejete dopolnu al pa popravu, če kej narobe govorim. Vsekakor je to, ta delež sredstev za investicijsko vzdrževanje javne infrastrukture, bo leta 2021 po teh predvidevanjih v primerjavi z letos samo še 17,35%, kar se že po tako neki normalni logiki zdi nenavadno ne. Ker, če vlagate v neko hišo ne, boste vlagu primerljivo enako kot ob vseh letih, ampak ne boste šel v take drastične padce, kar je več kot 80%, a vse načrtoval jih ne boste. Zdej, če je tuki kakšen poseben razlog, da se je to ubralo ta pot in da se to tko načrtuje bom seveda vesel vsake razlage, ker kot rečeno na odboru jo nismo mogl dobit, oziroma vsaj uradno ne ne, neformalno smo se sicer neki pogovarjal. Enako me skrbi pa za funkcionalno opremo. Tle pa letos realizacija omenja 755.000, v letu 2020 652.000 in v letu 2021 za funkcionalno opremo se prav nakup opreme in investicijske transferje javnim zavodom samo še 126.500 evrov oziroma 16,75% tistega, kar bomo porabili letos. To je tisti del teh osnutkov v proračunu, ki je skrbijo oziroma nad katerimi sem zaskrbljen, vsekakor pa glede investicij na področju kulture pa to lahko samo pohvalimo. Zdej, če bomo na tem mestu imeli možnost dobit kakšna pojasnila, če ne pa predlagam, da pri programih, ko se bojo pripravljali, da je to na nek način razloženo, od kje prihajajo take zlovešče napovedi, ki, če pogledaš številke jasno kažejo, da stvari verjetno ne grejo v pravo smer in, da bi veljalo to pretehtat. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Najprej, ne bi reku, da me ta razprava čudi ne, kajti pričakovano. Zdej, Mestna občina Ljubljana izpostavljena kot edina občina v Sloveniji in tudi kot ena od redkih občin v Evropi, ki da 11% proračuna za kulturo. Zame kultura ni strošek, je investicija in glede tega smo lahko … /// … nerazumljivo … ///. Zdej ste navedl nekej točk. Mimogrede, če začnem recimo z Ljubljanskim gradom ne, ja, če smo do zdej vložil v njega 20 milijonov evrov ne in, če je Ljubljanski grad prenovljen pol ne vem kaj naj še vlagamo v njega ne, kot tak kot primer. Ko govorite o spomenikih, ravnokar imamo razpis za nov spomenik v Ljubljani ne, ki bo narejen oziroma 2 sta zdej v javnem razpisu. Tisto, kar ste pa prov gotovo je pa moja zahteva, kajti nihče me ne bo prepriču--

KONEC POSNETKA ŠT. 20191021_153614

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ --naši kolegi v kulturnih objektih vejo, da bojo rabil v letu 2021 lučk za 20.000 evrov. In takih postavk je blo ogromno in to se bo reševal z rebalansom in še ena zraven pomembna točka, da so Pionirski dom ste tut omenu ne, če se ne motim ne prej v vaši razpravi. Pionirski dom in celo Baragovo semenišče je predvideno za kompletno prenovo in, če se gre v kompletno prenovo potem ni potrebno še dodatno vlagat v ne vem neke popravila strehe al česarkol. Vse smo ustavil tam, zdej smo tik pred dogovorom z Ministrstvom za šolstvo in izobraževanje o ozemljavi teh objektov in čim to zaključimo, prenose uredimo potem bomo šli v popolno prenovo Baragovega semenišča in dogradnjo tistega kar manjka. Tko, da nič skrbet, kultura bo še vedno paradni konj Ljubljane tko k je šolstvo no. Pa vse našteje no mislim, da se mal hvalmo, hvalim moje kolege: Cukrarna gre dobro, končno ne, ne narobe zastopit je eden od zidov Cukrarne padu. Na žalost samo eden od zidov ne, ker vse kar delamo in časovno in stroškovno, na konc se ne bo nič vidlo ne, k pride čez obloga. Rog čakamo, po vseh pridobljenih pravnomočnih osmih sodbah, da sodišče izda dovolilo sodnemu izvršitelju, da gre spraznit objekt. Gremo takoj v prenovo. Čim to naredimo pol bo mogu bit rebalans ne, ker bomo z razpisom dobil. Kupili smo zadnji lokal v Ajdovščini miniplex. Mislim, da je zdej komisija oblikovana za izbor najboljšega anonimnega tečaja za arhitekturo in ostaja nam gospod Belić, ključavničar, kjer mu pa iščem nadomestno lokacijo, ker on bi rad v Centru ostal s svojim proizvodom oziroma servisom, jaz pa tut. Plečnikovo oziroma Hribarjeva hiša je Vila Zlatica je v prenovi kot taka tako, da jst ne vidim nobenga objekta, da bi stal pa čaku, s tem, da smo se tut dogovoril, to je mogoče zanimivo, da bomo z podpisom tega dogovora z Ministrstvom za šolstvo prevzeli tudi celo stavbo pri Križankah se prav od Srednje šole za medijsko grafično umetnost in bo, ko se ona izseli leta 2021, 2022 takrat bomo mi tut v to šli. Tko, da objekte, ki bi bili potrebni prenove v kulturi ni, mi pa z našimi kolegi zelo dobr sodelujemo ne in mislim, da so vsi na vrsti, ravnokar smo mi te dni nazaj zaključil oziroma čez 14 dni nazaj kolegij ne v potrebnih vlaganjih v kulturo. Tko, da nič skrbet, boste še zlo veseli. Zakaj pa niso pršli pa ne znam povedat. Gospod Koprivc.

GOSPOD MAG. MARKO KOPRIVC Hvala lepa spoštovani župan za besedo, spoštovane svetnice, spoštovani svetniki, spoštovani vsi prisotni. No, naj uvodoma najprej povem me veseli, da je proračun na prihodkovni strani predlog proračuna za prihodnji dve leti večji, da se povečuje. Eden od večjih prihodkov je tudi prihodek od dohodnin sicer. No ampak ključno, kar bi želel uvodoma izpostaviti je, da je prisoten trend razdolževanja Mestne občine Ljubljana, kar je absolutno pozitivno in odpira potencial za nov razvojni cikel na nek način. Zdej teme, ki jih socialni demokrati ves čas najbolj poudarjamo so zagotovo stanovanjska politika in področje vzgoje in izobraževanja. Na vsak način nas veseli, da je v predlogih proračunov za prihodnje leto in pa za leto 2021 namenjenih veliko sredstev za področje stanovanjske politike pa naj si bo za subvencijo se pravi tako najemnin v pač profitnih najemnin, subvencioniranje profitnih najemnin kot neprofitnih najemnin in hkrati na drugi strani sredstva za dokapitalizacijo stanovanjskega sklada, kar sicer sodi v naslednjo točko ampak vendarle bi želel izpostaviti že pri tej točki. Zdej, kar se tiče stanovanjske politike vemo in to veš čas poudarjam, da tukaj je na potezi predvsem država ne in jaz verjamem, da bo s tem, s temi spremembami stanovanjskega zakona, ki naj bi v kratkem prišle v proceduro na nek način država pomagala razbremeniti lokalne stanovanjske sklade, je pa seveda tukaj ključno tudi vprašanje sredstev državnega proračuna, ki pa me na nek način skrbi no, moram iskreno povedat, kolikor sem uspel videt proračune za prihodnji dve leti. Ampak vendarle neki premiki na področju stanovanjske politike so, veseli nas, da se namenja več sredstev za to področje in da vendarle mestna občina skuša kolikor je mogoče stanovanjski sklad dokapitalizirat. Namreč čakalne vrste so dolge in jaz verjamem, da se bo na nek način to področje skušalo vsaj delno rešiti. Nadaljuje se tudi z investicijami v vodovodno in kanalizacijsko infrastrukturo. Povečuje se pokritost območja s to pomembno komunalno infrastrukturo in to je na vsak način pozitivno. Tudi za kolesarske poti se namenja kar nekaj sredstev okoli 800.000 eurov in pa kot že rečeno, najpomembnejše za nas pa je področje predšolske vzgoje in izobraževanja. Jaz mislim, da tukaj na tem področju pa nočem laskati ampak vendarle bi pa Ljubljana res lahko bila zgled tudi drugim občinam, namreč namenja se res veliko sredstev za to področje, pa naj si bo za investicije in pa seveda tudi za ostale zadeve na področju vzgoje in izobraževanja. Veseli nas tudi, da se bo pričelo z deli oziroma nadaljevalo z deli na Cukrarni in pa na atletskem centru v Šiški. Skratka socialna demokrata, socialni demokrat in demokratka bova osnutke proračunov podprla, ker verjameva, da grejo zadeve v pravo smer, zagotovo pa so še vedno možnosti tudi za izboljšavo. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Jaz bom sam komentiru stanovanjsko politko tko, da jutr vsi skupi lepo vabljeni ob 9.00 na Brdo, Republiški stanovanjski sklad začenja gradit 550 stanovanj, ki bojo šla v najem. Ali bo dala v upravljanje to našemu skladu ne znam povedat, ampak šla bo v najem. Druga stvar, država je končno prisluhnila po vseh teh letih ne in pripravila v razpravi je zakon, ki omogoča večje vzdrževanje in, da ne bo več neprofitne najemnine, ki so zdej 3,5 eur po metru ampak stroškovne najemnine s tem, da tisti, ki nimajo sredstev dobijo pol subvencijo. Mi smo v tem Brdu prehitel državo za dve leti zaradi pritožb, ki so jih imel na tem projektu na izbor izvajalca, zdej so končno mel pravnomočno. Mi gradimo zraven 174 stanovanj, Sašo Rink bo to potrdil, nekje odzuni posluša, a tamle je Sašo, 174 ne? In konec novembra oziroma ne, tko bom reku 20. novembra bo že prva plošča narejena, se prav že garaža narejena in bomo mi skrajšal rok za ene 4 mesece, ker se res … /// … nerazumljivo … ///. Naslednji projekt, ki ga bo delu Stanovanjski sklad je Rakova jelša 156 stanovanj, kjer čakamo gradbeno dovoljenje, ki naj bi se pisalo tako, da bomo sledil tudi s sredstvi ne ali mestne občine ali pa iz zadolžitve ne stanovanjskemu skladu, da bo čim več stanovanj naredil. Sicer pa še enkrat, jutri lepo vabljeni na teh 550 stanovanj, ki bo za Ljubljano veliko pomenilo. Gospa Honzak.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala za besedo. Proračuna za naslednji dve leti sta prihodkovno zelo bogata nas pa v Svetniškem klubu Levica upamo, da izračuni spet niso preveč optimistični kot so bili že zadnja leta.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ So. So.

GOSPA URŠKA HONZAK Okej. Skrbi nas pa, da osnutka na odhodkovni ravni nista dovolj razvojno in socialno naravnana. Proračun Oddelka za zdravje in socialno varnost se na primer zmanjšuje za kar 8 milijonov, za blaženje podnebnih sprememb namenjamo od skupaj več kot 400 milijonov samo 1 milijon. Hkrati pa se na primer sredstva na postavki notranja varnost povečujejo za skoraj milijon evrov in sicer pa verjeli ali ne boj proti terorizmu. Če citiram iz zapisa projekta: »Javni prostori, kot so med drugim mestni trg in druge javne površine so v Evropi še vedno potencialni cilj uporabe vozil kot sredstev napada na množico«. Zdej, v Levici nas zanima od kdaj je Slovenija ogrožena država ali prebivalci Ljubljane in Slovenije nismo obveščeni o potencialnih terorističnih grožnjah. In v okviru projekta naj bi se za ta milijon evrov opravilo neke analize, usposabljanja, obveščanje javnosti in tako naprej. Zanima nas kakšni bodo dejanski učinki tega projekta in ali ne bi bilo bolj smiselno teh sredstev namesto za soočenje z nekimi namišljenimi grožnjami namenit za soočanje z dejanskimi problematikami, ki težijo mesto. Ena od njih je stanovanjska. In kot vemo Stanovanjski sklad MOL trenutno upravlja z nekaj več kot 4000 stanovanji, hkrati pa priznava, da jih primanjkuje še vsaj toliko neke druge ocene pa kažejo, da v Ljubljani pravzaprav primanjkuje kar 10.000 stanovanj. Zdej, kljub trenutnemu primanjkljaju občina v zadnjih letih je zgradila le nekaj 100 neprofitnih stanovanj in zavedamo se in tukaj se lahko strinjam s predhodnikom, da gre pri stanovanjskem vprašanju za širši, državni problem, vendar pa je premalo zgrajenih stanovanj tudi posledica prenizkega vlaganja občine v stanovanjsko gradnjo. In, da ne bomo samo na splošno govorili poglejmo številke. V veljavnem proračunu torej za leto 2019 je v načrtu razvojnih programov za naslednja leta so predvidena nakazila oziroma prenos namenskih sredstev v Javni stanovanjski sklad MOL v višini 15 milijonov evrov na leto. Predlagana Osnutka proračuna za naslednji dve leti kažeta pa popolnoma drugačno situacijo in sicer v naslednjem letu samo 2,2 milijona dokapitalizacije, kar je pol manj kot letos in v letu 2021 7,2 milijona evrov. Zdej brez večjih konkretnih finančnih vložkov novih projektov ne bo, zato se nam v Levici zdi, da je predvideno povečanje premoženja v naslednjih letih absolutno prenizko. S finančno dokapitalizacijo bi si sklad seveda lahko povečal tudi obseg zadolževanja ampak naj komentiram županovo razpravo tudi v zadnjih letih zadolževanje Javnega stanovanjskega sklada ne dosega zakonskih omejitev. Za večjo dinamiko povečevanja stanovanjskega fonda bi bilo pa treba verjetno zagotoviti tudi primerna zemljišča za gradnjo novih stanovanjskih enot. Zdej, v letu 2020 je od prodaje stavbnih zemljišč predvideno 22,5 milijona evrov v proračunu, za 2021 pa 34 milijonov od istega istega prihodka. V Levici predlagamo, da se preuči, katera zemljišča so predvidena za prodajo in, da se za stanovanja primernih zemljišč naj se ne prodaja ampak naj se tam zgradijo nova stanovanja. Sredstva pridobljena iz prodaje drugih zemljišč pa naj se porabijo za sredstva za pridobivanje novih zemljišč za gradnjo novih stanovanj. Tako je bilo na primer rečeno za zemljišče na Masarykovi, ki ga je MOL pred časom prodala, da se bodo sredstva namenila za gradnjo novih stanovanj, zdej bodo pa na Masarykovi namesto javnih najemnih stanovanj nastala luksuzna stanovanja, kam je šel pa denar od prodaje pa v bistvu ni jasno. V Levici predlagamo, da se sredstva za reševanje stanovanjske problematike povečajo, da se bo lahko začela reševati kriza zaradi katere si življenje v Ljubljani ne morejo privoščiti niti občani s povprečnimi prihodki, kaj šele tisti iz bolj ranljivih skupin. Ljubljana postaja mesto bogatih, mesto za turiste in s stanovanjsko politiko ni prijazna do svojih meščanov. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Honzak. Jaz vas zastopim, da vi v parlamentu lahko govorite tko na pamet ne, tle pa ne boste mogl, mi je prov žal. Naš proračun je optimističen in bo in to, kar sprašujete zakaj optimističen, ker predvidevam, da bomo dobil pravočasno gradbeno dovoljenje, da nam ne bojo stranke, ki sedijo v tem parlamentu oziroma v tem mestnem svetu ne delale kontra kot delate recimo pri Plečnikovem stadionu in podobno. Zdej pa to, kar ste rekl ne. Boj proti terorizmu milijon evrov, vsaj prebrat bi mogl gradivo, če že diskutirate. To so Evropska sredstva, ki so lahko samo temu namenjena. Lahko pa rečemo ne, ukinemo projekt pa rečemo ne bomo teh sredstev vzel ne, ker naša mestna svetnica s tem ne soglaša. Preverjamo dejanja, ki se dogajajo po drugih mestih. Pri nas k sreči ni tega in jaz upam da ne. Lahko pa, če se odločte rečemo ne, pa ne bomo vzel sredstev, bomo projekt ustavili, pa ljudje ne bojo delal ne. Za stanovanje za zemljišča smo prodal samo eno in to Masarykovo, prodal je stanovanjski sklad torej kam so šla sredstva, so šla na račun stanovanjskega sklada, zlo jasno, zlo transparentno. In še enkrat bom reku, če bi me še kdo vprašu bom še enkrat predlagu to prodajo, ker smo dobili čez 1000 eur po kvadratnem metru. Če mi boste najdli še kakšno zemljišče, ki je primerno za gradnjo od stanovanjskega, pa ga mi prodajamo ne pol kr pridite ne. Tko, da brez zamere ne tole vaše navajanje ne lahko vam koristi za populističen nastop, za ta mestni svet pa ni primerno. Ampak to je moje mnenje tko, da. Gospod Jakopovič, izvolte.

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Hvala lepa za besedo. Zdej, proračun za zdravje in socialo se zmanjšuje za več kot 20%. Razlog je, da je s sprejetjem zakona o zmanjševanju stroškov občin prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje občanov, ki si ga sami niso mogli plačevat, z letom 2020 se ta strošek prenaša na državo. Prav tako se ukinja obveznost plačevanja mrliške ugledne službe. Strošek skupaj naj bi bil nekje 4 milijone. Skratka proračun za zdravje in socialo je za naslednji leti dve leti nižji za 4 milijone. Mi smo prepričani, da so ta sredstva sicer potrebna na kontu za zdravje in socialo, žal pa odgovora nismo prejeli kam so te 4 milijoni zdej šli. Zdej, če se navežem tut na nekatere prejšnje razprave. V Ljubljani je kar nekaj zadev, ki bi jih mogli nujno naslovit. Predvsem govorim o starejših od 65 let. Domovi so polni, novih se ne gradi. Odpirajo se koncesijski, kjer pa je cena za enako oskrbo bistveno dražja. Poleg tega pa institucionalno oskrbo v smislu domov za upokojence ne more biti edina možna opcija, zato so dnevni centri in pomoč na domu ter hkrati kvalitetna oskrba nujno potrebni. Nekako se najbrž strinjamo, da je upravičencev, ki potrebujejo pomoč na domu vsako leto več zaradi nenaslavljanja problematike, po našem mnenju pa je dejanskih uporabnikov manj. Zato je smiselno, da se sredstva teh 4 milijoni ohranijo na kontu zdravstvo in sociala. Mi predlagamo povišanje sredstev za zaposlovanje dodatnih socialnih oskrbovalcev ter za izobraževanje, subvencioniranje in stimuliranje osebnih dohodkov v Zavodu za oskrbo na domu. Zaradi velikega povpraševanja uporabnikov po storitvah se zatakne pri izvajanju programov zaradi pomanjkanja kadrov. Zaradi pomanjkanja kadrov se je zmanjšalo tudi število ur socialnega servisa in to pomanjkanje kadrov naj bi šlo predvsem na račun prenizkega plačila socialnega oskrbovalca. ZOD in koncesionar Pristan nista sposobna zagotavljat oskrbe na domu v potrebnem obsegu, ker je potreb preveč. Iz odgovorov, ki smo jih prejeli s strani izvajalcev izhaja, da pomoč zagotavlja zgolj 15 ur mesečno na posameznika, ki pa je upravičen do največ 20 ur na teden. Razlika je nekako očitna. Zdej, odgovor MOL in obeh ponudnikov storitev, ko smo naslovili to problematiko nas žal ni zadovoljiv. Seveda se s tem, da je problem o prenizkem plačilu lahko strinjamo, mogoče pa je potrebno bolj na nek način se lotit rešitve. Prej je kolegica govorila o prenizkih plačah socialnih oskrbovalk. Mi tukaj naslavljamo zgolj en del socialnih oskrbovalcev, v našem odgovoru smo prejeli dva različna nivoja in sicer 18 oziroma dohodkovni razred. Če pogledate plačni sistem boste ugotovili, da je znotraj tega plačnega sistema, da so trije nivoji in te trije nivoji izhajajo predvsem iz izobrazbe. Tako pač socialna oskrbovalka III je v 16. plačilnem razredu, tukaj je nekako zahtevana končana osnovna šola in vsaj 5 let delovnih izkušenj, socialna oskrbovalka II je v 19. plačnem razredu, tukaj naj bi šlo za četrto stopnjo in socialna oskrbovalka I, peta stopnja izobrazbe in 22. plačni razred. Zdej, tukaj jst če prov razumem odgovore v javnem zavodu sprejemajo zgolj te socialne oskrbovalke II, torej v odgovorih, njihovih pač vedno znova govorijo o 18. oziroma 19. plačnem razredu. Zdej tko, kot je blo že povedano in zarad novga zakona o osebni asistenci je pršlo do rahlega neskladja in bo zavod zapustilo okrog 30 socialnih oskrbovalk, ki so v 19. plačnem razredu. Zaradi tega osebnega asistenta, ki pa je dost podobna zadeva indirektno takoj v 23. plačnem razredu. Dvomimo sicer, da bo pri socialnem asistentu tako tut ostalo, a to še dodatno kaže na to, da je nujno potrebno zagotovit dodatno izobraževanje za tiste socialne oskrbovalce v najnižjih plačnih razredih. Stroški dodatnega izobraževanja ob tako nizkih plačah je praktično previsok. Ena od možnosti bi lahko bila subvencija izobraževanja, ki bi omogočil socialnim oskrbovalcem II in III neko dodatno izobraževanje in jim s tem zagotovil boljše plačano izhodišče poleg znanja, ki bi ga ob tem pridobili. Hkrati pa bi se lahko jih vezalo na neko dobo opravljanja dela pri javnem zavodu v zameno za subvencijo izobraževanja. Zdej, sam problem ni nastal z uveljavitvijo osebne asistence, ker je ta problem bil že nekako prej. Že prej se ni zagotavljalo potrebne oskrbe na domu. Skratka predlagamo, da se zagotovi sredstva za zaposlovanje dodatnih socialnih oskrbovalcev ter za njihovo izobraževanje, subvencioniranje in stimuliranje osebnih dohodkov v Zavodu za oskrbo na domu in se sredstva za ZOD poviša v višini 1/3 dosedanjih sredstev na kontu socialno varstvene storitve za starejše javni zavod. Zdej, za konec zgolj še eno vprašanje. V osnutku proračuna za leti 2020 in 2021 tut ni več sredstev za dejavnost zdravstvenih domov. Ali to posledično pomeni, da ne bo resnejših investicij v zdravstvene domove v teh naslednjih letih? Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz sem si zabeležu 4 točke ne, domovi za starejše absolutno soglašam, zmente se parlamentarci pa to izpostavte ne zadnjih 20 let v Ljubljani država ni zgradila niti en dom. Govorim dom, ki bi ga država zgradila, ne koncesijo. Ni vprašanje za tu. Glede ZOD-a samga še enkrat. Problem imamo isti v mestnem redarstvu ne na nivoju države so iste kategorije delavcev bolje plačani tako, da nam odhajajo naši redarji, ki jih izobrazmo, v policijo, ki jih vabjo. In naše delavke ne v domove. In mi že kar nekaj mesecev poskušamo dopovedat, da bomo ostal brez ljudi. Ne gre, da bi zagotovil več sredstev ampak, če se noben ne javi ni kej. Kar nekaj razpisov je bilo. In spet mal drugje uredte ne. Dnevne centre so pa naši, imamo jih 7, ful dobr funkcionirajo, še 5 jih je v planu, ki se bodo zgradil. In pa zdravstveni domovi Ljubljana ne, trenutno je v planu kar nekaj investicij, kot veste bo drug mesec oziroma v decembru bo otvoritev prizidka ZD Bežigrad. Izvrsten objekt. Velika rešitev za vse. Potem je v planu izgradnja ZD Jarše. Zdej smo pred enim mesecem pa pol dobili zemljišče nazaj, uredili s hipoteko z gorenjsko banko. Zdej čakamo, prej kar je gospa Sever spraševala uredbo Ministrstva za okolje in prostor. Gre za to področje. Če kdo razume, jaz ne razumem, da je to vodno varstveno področje med vsemi bloki in da rabmo posebno uredbo ne za tam gradit. Na istem mestu tam bo dnevni center, ZD, enaki za Šentvid pa Vič pokopališče ne. 5 drugih v naslednji vrsti pol, če se te dva zgradita ne je še Metelkova ne, ker bomo poseben prostor naredili po programu, ki … /// … nerazumljivo … /// za odvisnike, da bi mel posebi, da ne bi mel ta vhod, ki ga imajo sedaj. Tako, da je na tem področju v polnem teku. Gospod Ciglar, izvolte.

GOSPOD GREGA CIGLAR Hvala za besedo. Jaz se bom dotaknu dveh področij no najprej področja varstva okolja. Prva stvar, radi bi pozdravil dejstvo, da je mestna občina podpisala poziv vladi Republike Slovenije naj podnebne spremembe prizna kot nacionalno krizo. Zdej, glede na to, da pa resnično živimo v času pravzaprav največje podnebne krize do zdej in tudi, da je MOL podpisu to zadevo bi mogoče predlagali mestni občini, da na tem področju organizira še več konkretnih akcij oziroma izobraževanj za občane na tem področju. Prebivalci Ljubljane pogosto še nismo dovolj ozaveščeni, da bi ravnali trajnostno na okolju prijazen način in zato bi se nam zdelo in zato bi se nam zdelo smiselno, da bi se na tem področju še več vlagalo v neke, neka izobraževanja in pa konkretne akcije. Sicer poznamo konkretno akcijo glede uporabe plastičnih vrečk in takšne zadeve spodbujamo, bi bilo pa dobro, da bi jih bilo še več. Naslednja zadeva, tuki bi mogoče vprašu, parkrat sva se lovila s kolegico na Odboru za okolje pa se nisva pol glede tega uspela ujet, enkrat sem jaz manjku, enkrat ona tko, da bom izkoristu priložnost in bom tuki vprašu glede upravljanja Krajinskega parka Zajčka dobrava no. Zdej vemo, da za upravljanje Krajinskega parka Tivoli Rožnik in Šišenski hrib občina namenja oziroma nameni 200.000 eur. Upravljalec je Javno podjetje Snaga, nas pa zanima v bistvu kako je z upravljanjem Krajinskega parka Zajčja dobrava ne? Varstveni režim za zaščito tega parka je bil sprejet z Odlokom o zavarovanju iz leta 1972 ne. Odlok je, mi menimo, da je odlok zastarel in, da bi ga bilo v prvi fazi potrebno na nek način novelirati oziroma uskladiti z veljavno zakonodajo in pa določiti nove razvojne in varstvene cilje krajinskega parka za ohranitev naravnih vrednot. Mislim, da je tut Četrtna skupnost Polje že podala nek predlog no. Radi bi pozdravil strukturne ukrepe za ohranjanje in v bistvu tudi razvoj kmetijstva v MOL, ki seveda spodbujajo na nek način razvoj podeželja. Ta sredstva, ki so namenjena povečanju obsega pridelave zelenjave in sadja tudi spodbujanju in ohranjanju kulturne dediščine. Smo pa mnenja, da bi za spodbujanje lokalnega ekološkega kmetijstva potrebovali v bistvu še več sredstev in predvsem zagovarjamo, da bi z ukrepi v šolah in vrtcih zagotovili največji možni delež lokalne in pa ekološko pridelane hrane. In tuki bi mogoče svetoval en konkreten ukrep, ki smo ga tudi v program Levice zapisali pred temi volitvami in sicer uvedbo koordinatorja no za načrtovano organiziranje prehranske verige, ki bi služu kot vez med javnimi porabniki, to pomeni šole, vrtci in pa predelovalci hrane ne. Načrtovan odkup bi na ta način omogočil stabilno proizvodnjo in pa dohodke, otrokom in mladini pa pravzaprav ekološko hrano brez odvečnega transporta in pa embalaže za distribucijo. Tko, da to, kar se okolja tiče. Bi se pa dotaknu zdej pa mogoče mal bolj kritično glede prometa in pa gospodarskih javnih služb. Zdej, najprej bom začel z LPP-jem. Zadnjič smo mel kr pestro razpravo na odboru. S 1. 4. 2018 so v veljavo stopile poznane spremembe cen in vrst vozovnic Ljubljanskega potniškega prometa, mi smo že takrat ocenili, da je bil dvig cene dnevne vozovnice korak v napačno smer.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kje je ta točka v proračunu 2020, 2021. Sam to me zanima no, da ne gremo tak. Lohk pa nakladamo ne. Tega nič ne omenjamo nikjer.

GOSPOD GREGA CIGLAR Ja, ampak bi se radi dotaknil tega, ker mislim--

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Dotaknte se kar čte.

GOSPOD GREGA CIGLAR --smiselno se nam zdi glede na to, da smo opozarjal na to zadevo, pa se zdej kaže, da smo mel prov ne na nekaterih stopnjah ne.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz pa pravim, da ne, da niste mel prov.

GOSPOD GREGA CIGLAR Mislim število potovanj je precej upadlo ne, to kar smo opozarjal pravzaprav vse statistike kažejo na to, da smo mel nasprotniki teh ukrepov prov a ne. In se nam je zdelo absolutno smiselno, da bi to sploh glede na to, da tut v svetniškem klubu in v stranki zagovarjamo neko prometno trajnostno prometno politiko a ne. Ampak, ja no skratka smo mnenja, da je bila ta podražitev cen in ob hkratnem zmanjšanju števila voženj nerazumljiva in vsi rezultati kažejo na to, da je bil to korak v napačno smer. Hkrati pa seveda podpiramo urejanje varnih kolesarskih poti, tudi ukrepe za spodbujanje kolesarstva, za katere se tokrat namenja precej sredstev, v bistvu na različnih proračunskih postavkah, bi pa mogoče opozorili, da bi bilo dobro graditi proge tut oziroma čim več prog tudi ob mestnih upadnicah, ne samo ob glavnim mestnih cestah. Še ena zadeva, na katero bi radi opozorili je manjko nekih večjih kolesarskih parkirišč. Naš predlog bi bil, da bi tudi v samem mestnem jedru mogoče organizirali neko večje parkirišče, mogoče tudi varovano oziroma pokrito kolesarnico, seveda pa to potem potegne za sabo, bi bilo verjetno potrebno poskrbeti za ustrezno varovanje z nadzornimi kamerami, z pooblaščenim osebami zavarovano in tko naprej no. Še ena zadeva je prometna in parkirna ureditev Savskega naselja. Zdej, prometna politika pa mirujoči promet v Savskem naselju sta mislm sta poskrbela za to, da dejansko situacija nekoliko kaotična v naselju tko, da bi naprošamo v bistvu za umestitev kratkoročnih in pa dolgoročnih prometnih ukrepov, ki bi stanje nekoliko izboljšali. Kot je bilo že narejeno v drugih mestnih okoliših. Zadnja zadeva pa je urejanje in širitev pokopališč. Radi bi opozoril, da bi bilo smiselno med projekte umestiti širitev krajevnega pokopališča Šentvid in pa izgradnjo novega poslovilnega objekta. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Izvolte gospa Škrinjar, replika. Kar.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Replika na kolesarstvo. Seveda podpiramo kolesarjenje in peš hojo. Je pa res, da so se kolesarji mejčkeno razvadl zdej. Če imajo nekje cono, kjer so lahko kolesarji, pešci in avtomobilisti oziroma cono, kjer lahko vozijo kolesarji in hodjo pešci deljen pločnik se zdej to uzurpira tudi na tistih pločnikih, ki niso označeni. In jaz mislim, da je potrebno kolesarjem dat še mejčkeno izobrazbe oziroma jih včasih tudi kaznovat kadar delajo take prekrške. Predvsem mislim, da bi bilo dobr, da bi šole izvajale športne dneve, kolesarske športne dneve v spremstvu policije ali pa redarjev za njihovo varnost in se takrat morda mejčken bolj izobrazile. Bi se otroci bolj izobrazili. Sicer pa je postalo v Ljubljani vožnja z avtom precej nevarna. Tako, da nikoli ne veš kdaj ti bo s kere smeri kakšen kolesar prletu in ne kriv ne dolžen bi lahko bil pač tisti, ki kolesarja prizadane. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zdej bom še jaz povedu par teh točk ne pa kr po vrst ne. Zdrava hrana in ekološka proizvodnja, to že teče kajti naš kolega, gospod Maslo, ki je na oddelku zadolžen za kmetijstvo hodi na povabilo ravnateljev tako vrtcev kot šol, ki predstavlja ne to možnost nabave direktne hrane in čim večje povezave. Tudi zakon omogoča, mel smo kar nekaj teh sestankov. Tle smo mal v sporu z temi javnimi naročili ne, ker enostavno ne te, ki to proizvajajo ne sprejmejo, da so te najnižje cene ne. Druga točka je bila LPP ne kako ste mel prov ne, zvišanje cen. Nefer je to govorimo samo o eni vozovnici, dnevni vozovnici, ko smo povedal zakaj zvišujemo to dnevno vozovnico. Pa če že hočte razlagat, čuden, da si niste prišel pogledat v tednu mobilnosti, ko je vodila kolegica Žekar, ko smo predstavili 33 novih avtobusov na plin. Niste nič omenu s tem, da je pa to ne vem kdo je to naredil. In druga. Mi smo imel zdej skupščino holdinga, kjer smo obravnaval tudi to predlog enih osrednjih občin, da želijo dodatno subvencionirat LPP, kajti brez avtobusa avtobusov te občine ne enostavno ne bi mogl priti tisti, ki nimajo izpitov ne do Ljubljane, pa da ne bi bil še večji kaos z avtomobili. Tko, da zdej naši pripravljajo ne kako bi bilo predlog. Enega od županov sosednjih občin teh šestih, ki so. Kolesarska parkirišča ne, to ima prof. Koželj, to stalno povečujemo, bomo tudi v centru že povečal. Savsko naselje je pa ena dost težka zgodba k se ne morejo med sabo zment. Eni so se že po … /// … nerazumljivo … /// dobil, imajo svoja parkirišča, majo zaprli, drugi parkirajo po zelenicah, tretji kličejo redarje, ko pridejo redarji vsi skočijo v luft ne ampak tam je samo ena točka rešitev ne v bistvu parkomati ne in pa dovolilnice za stanovalce, ostali pa ne. Ker poleg tega, v Savskem naselju pol grejo na avtobus ali pa celo je veliko študentov, ki tam živi ne. Izgradnja pokopališč v tem trenutku traja, vrednost pokopališč, ki so v gradnji oziroma pripravi 15 milijonov evrov.

zvok, ki napove potek časa namenjenega razpravi

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ 14 sekund. Zaključujemo Polje, v torek otvoritev, vabljeni, da boste vedel. Naslednje pokopališče dela se Žale, novi žarni pokopi ne, ki teče prenova. Naslednji na Viču in pa Šentvid. To so pokopališča, ki so v planu za izgradnjo. Ostanejo nam pa še--

zvok, ki napove potek časa namenjenega razpravi

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ --Stožice. Ampak spet uredbo čakamo kot tako ne in pa Štepanjsko naselje. Izvolte gospa Vrečko. Predzadnja prijavljena.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Hvala lepa. Najprej bi se osredotočila na lokalno samoupravo, kjer zelo podpiramo izgradnjo in nujno potrebno obnovo več namenskih četrtnih centrov in zelo pozdravljamo, da se ta sredstva iz leto v leto povečujejo, vendar so glede na vse res zelo raznolike in kvalitetne aktivnosti, ki potekajo v teh četrtnih skupnostih še vedno relativno nizka in zavzeti posamezniki, ki prostovoljno omogočajo pestro družabno in aktivno življenje v naših četrtnih skupnostih, kar prispeva tudi raznolikim dejavnostim, športnim, kulturnim, družabnim izven centra. V bistvu bi jim pomagalo več sredstev za delovanje. Ta sredstva bi lahko potem šla tudi za glasila četrtnih skupnostih, kjer teh glasil še nimajo. Zato predlagamo povečanje števila sredstev za delovanje četrtnih skupnostih, za 30%, torej na 800.000 evrov. Masa pa naj se sorazmerno porazdeli med četrtne skupnosti glede na število prijav prijavljenih prebivalcev in površino posamezne četrtne skupnosti. In to bi še prispevalo k decentralizaciji in boljšim sosedskim odnosom in promociji našega lokalnega okolja. Pri tem je seveda treba dodati, da v Levici smo že večkrat dali in tudi tokrat predlagamo, da se v proračunu odpre postavka za projekt participativnega proračuna, ki ga pozna že več občin v Sloveniji. Ljubljana sicer trdi, da to ima, vendar v praksi ni to ta institut neposredne demokracije kot ga poznamo v svetu in po drugih občinah v Sloveniji. Namreč tukaj gre za vključenost v vključenost občanov in občank, ki neposredno odločajo o razporeditvi dela javnih sredstev. Z izvajanjem tovrstnega projekta pa se poveča vključenost prebivalstva, se prebivalci in prebivalke povezujejo, razvija se solidarnost, narašča zaupanje v javno upravo in tudi v delovanje občine. Prav tako tudi prispeva k sorazmernemu razvoju zato predlagamo, da se občina zagotovi ustrezno administrativno podporo in zadosten obseg sredstev, torej delež proračuna, da se en tak projekt participativnega proračuna pilotsko sprejme in začne izvajati na primer v eni ali dveh četrtnih skupnostih v naslednjem letu in dveh potem pa vidimo kako to gre naprej. Na področju kulture že župan je omenil in tudi v sam proračun kaže, da področje kulture deluje izjemno dobro, je lahko zgled drugim občinam in tudi državi, kar se tiče procenta namenjenega njenemu delovanju in na to smo vsekakor lahko tako svetniki kot tudi prebivalke in prebivalci ponosni. Mogoče bi predlagali sicer ne neposredno temu oddelku ampak v skladu z drugimi oddelki in stanovanjskim skladom, da bi se namenilo več ateljejev torej delovnih prostorov za mlade umetnike in tisti na začetku karierne poti, ki si zelo težko privoščijo profitni najem prostora za delo, ne zgolj v centru mesta ampak po celotni občini. Seveda pa v Levici po drugi strani ne moremo podpirati izgradnje Centra Rog v tovrstni obliki. Zato predlagamo naj se ponovno opravi skupaj s sedanjimi uporabniki in lokalno skupnostjo široka razprava ter premisli, kaj bi se lahko umestilo v ta prostor, kar bi bilo drugače naravnano. In sredstva predvidena v proračunu za plačilo projektne investicijske dokumentacije se usmerijo v izdelavo novih načrtov. V proračunu so namenjena tudi sredstva za obnovo kulturne nepremične dediščine in prav tako še enkrat pozivamo MOL naj odkupi lastniški delež od drugih dveh deležnikov za Bežigrajski stadion in se odpre v proračunu nova postavka v načrtu razvojnih programov za obnovo Plečnikovega stadiona za Bežigradom, ki propada in postaja sramoten spomenik, kar pa je v resnici kot vidimo po proračunu povsem nepotrebno. Imeli smo razpravo od kje se lahko vzame denar in če pogledamo natančneje proračun se.. prosim?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kar nadaljujte.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Sem mislila, da men kaj govori. In v proračunu se zopet predvidevajo sredstva za izgradnjo parkirne hiše pod tržnico na Vodnikovem trgu in sicer za izdelavo projektne dokumentacije in za gradnjo, ki je v načrtu razvojnih programov predstavljena za leti 2022 in 2023. Prosim?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Dejte nadaljevat lepo prosim.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Ja, če ves čas neki slišim.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Po moje imate, vas neki obremenjuje.

GOSPA DR. ASTA VREČKO V celoti je to od tega 30 milijonov in ravno ta sredstva bi lahko namenjali tem projektom, ki smo jih omenjali prej. Projekta v Levici, izgradnje garažne hiše ne podpiramo saj menimo, da je v bo ogrozil dragoceno nepremično kulturno dediščino, ki se nahaja v neposredni bližini tržnice. Nahaja se namreč na bogatem arheološkem območju in pa seveda je najbolj problematična gradnja z urbanističnega vidika, saj bo vplivala na bivanjske razmere v mestu in v skladu s pozitivnim trendom, ki ga Ljubljana ima z zapiranjem mestnega jedra za promet in posledičnim zmanjšanjem individualnega prometa in onesnaževanja se nam zdi ta gradnja res nepotrebna. In tudi argument, da naj bi bila potrebna za tržnico ne zdrži. Tako, da predlagamo, da denar predviden za gradnjo parkirne hiše se usmeri v druge projekte. V na postavki turizma in njegovega pospeševanja je v proračunu namenjenega dovolj denarja in v zadnjih letih se Ljubljana že tako ali tako sooča z veliko turistifikacijo in gentrifikacijo mestnega središča zato je potrebno pri dodatni širitvi turistične dejavnosti pristopiti trajnostno in vključiti tudi notri strategije kako sodelovati in ohraniti lokalno prebivalstvo. Tukaj predlagamo, da se usmerijo določeni projekti tudi v zagotavljanje zelenih delovnih mest v turizmu in v trajnostno naravnano turistično ponudbo. Lahko bi del nekatera sredstva namenila na primer v projekte, ki bi gostince in turiste uporabili, spodbujale k manjši uporabi plastike za enkratno uporabo. Na primer, da bi se vpeljali kakšni znaki ali akcije proti plastičnim slamicam in steklenicam plastičnim seveda. Glede na povečano število ljudi in turistične ponudbe v mestu pa predlagamo, da se v proračun vključi še povečanje javnih sanitarij. Namreč ravno javna sanitarija, ki so jim dostopnost do javnih stranišč je nujna za ureditev mesta in je dobro, da jih je točno tam, kjer je povečana koncentracija tako turistov kot tudi lokalnega prebivalstva večja. In te postavke trenutno nismo našli v proračunu in predlagamo, da se vključi. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zdej najprej en del pozitiven, drugi del pa tak glede na vaša opozicijska namigovanja bom dal tut odgovor. Četrtne skupnosti v projektu izgradnje je Četrtna skupnost Golovec, računam začetek gradnje drugo leto. Potem na Ižanski cesti, projektira se Jarše, povedu sem za kaj, Vič, Šmartno in Fužine. Nisem nič spustu. Za glasila imajo četrtne skupnosti sredstva za dost. Eni pač koristjo, drugi ne koristijo, to je njihov problem. Ampak sredstev imajo dost. In še vedno ostajam na tem, da mi imamo že dolgo participativni proračun. Kar se tiče Roga, jaz predlagam, da pridete vi kot opozicija ne skupaj z Rogovci tle stavkat pred mestno hišo ne. Kajti to, kar vi predlagate smo mi razpravo in tudi z Rogovci, začasnimi uporabniki Rogovci imeli dogovor kaj tam naredit. Dobili celo evropsko nagrado ne za ta projekt, ki se bo v Rogu izpostavu in mi od tega ne bomo odstopil dokler sem jaz tu. Vi pa kar tablo pa lepo stavkite z njimi. Ne bom razlagu tamle mate vašo kolegico, ki živi na Trubarjevi cesti kakšne probleme, da ne govorim, da imajo zdej oni tut varno sobo menda ne, da dobivajo igle za injiciranje tako, da v Rogu naj to reši sodišče. Zaenkrat smo mi vse dobili in dokler sem jaz tu bomo posloval zakonito. Ne glede kaj si mislite ne. Kar se pa tiče Plečnikovega stadiona ne je pa zelo zanimiv ne. To je spet čista opozicijska populistična drža ne. Kar tulte, pa vpite ne, me nič ne moti. Takrat, ko je bil stadion predstavljen v mestni, v Kresiji kot ta najboljši natečaj, so ga vsi hvalili. Tudi Fondovci, kako je to super projekt. Mestna občina je bila lastnik samo zemljišča pred in tistih vrtičkov. Te vrtički so leta 2003 najemniki podpisal z mestno občino pogodbo o najemu, se pravi, da so priznali, da je to zemljišče last mestne občine po zemljiški knjigi, kar je, potem so pa kar naenkrat hotli postat lastniki. In največja težava, ki jo pa imate ne pa prenova tržnice, mi jo bomo speljali. Vi pač mate svoje mnenje, kar je. Mi je pa žal, da niste pogledal te Plečnikove projekte ne, ker je imel mestno hišo ne praktično do stolnice narejeno ne. Ne, niste, bi jo fajn pogledal in bi pol videl kako je ne. In, ko govorite o arheologiji ne, glede na vašo izobrazbo. A si vi res predstavljate, da mi tuki pristopamo z levo roko? Ta mestna tržnica je prevrtana arheološko, točno vemo kje se kaj nahaja, zato smo se tudi umaknil z garažno hišo, da ne posegamo v problem kosti, ki se tam nahajajo, če že govorimo o tem. In pri tem bomo na teh projektih ostali, je pa zelo žalostno ne, da vi ne veste to prednost. Vprašte ljudi kako tle živijo ne. Kje bi imel za parkirat? Turistifikacija ne, to je spet ena taka točka. Kolk pa mamo javnih sanitarij mi v centru mesta, ki je turistično obremenjeno. Javnih, brezplačnih sanitarij? Mestna občina plačuje 400.000 evrov za te sanitarije, za vzdrževanje in čiščenje. Kolk jih imamo? Ne veste ne. Sej, to je problem ne. Mamo jih pa premal po vašem ne, to vemo ne. Gospod Horvat Jože, izvolte.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala lepa za besedo. Lepo vsi pozdravljeni. Mene pač neke stvari motijo, ki jih nisem zasledil v proračunu malo bolj podrobno in konkretno bom šel kar po točkah. Kako izterjati od pravnih in fizičnih oseb, ki uničujejo javno infrastrukturo, na primer pločnike, otoke, če želite to zelo dobro si lahko ogledate na Šlandrovi cesti. Jaz verjamem, da bi to moral sankcionirat redarstvo, policija, to se ne izvaja. Ampak stroški bodo pa ostali mestni občini. Sicer se bo zdej tam, se je že nekaj zgradilo ta izhodni del, vhodni še ne, ki zelo obremenjuje promet tam ampak želel bi, da se to nekdo odgovarja tudi finančno. Pohvalil bi okoljski sklad oziroma vrednost, ki je z letošnjih 800.000 v naslednjem letu naraste na 1 milijon in v letu 2021 na 1.200.000. Se mi zdi, da je to poteza v pravo smer. Ob tem bi povabu gospoda Ciglarja, da kdaj res pride na sejo odbora pa, da tam vpraša, pa tam stvari razčistmo. Moti me oziroma to, kar se je znižalo sredstev za javno mislim za snago, ker se zelo slabo vzdržujejo pločniki in me moti to zmanjšanje sredstev. Zaraščenost, zamašenost odtokov in posledično potem seveda zmanjšanje prometne varnosti, zmočenosti pešcev. Tukaj bi res apeliral, da se sredstva snagi povečajo. Da OGDP na to postavko gleda z eno posebno, zato, ker to je ogledalo mesta vseh turistov, vseh obiskovalcev, ki pridejo kako smo urejeni. Četrto – povečanje sredstev tako, kot je iz Levice rekla, sredstev za četrtne skupnosti. Verjamem, da nekatere četrtne skupnosti jim je to malo mar oziroma predsednikom bog pomagej, sam da mine. Ampak nekje pa znamo pa tut kej migat ne in bi si želeli veliko sredstev, da bi veliko stvari lahko uredili. Zakaj to in zato podpiram in predlagam, da se povečajo sredstva. Moti me, da se nikakor ne najdejo sredstva oziroma se ne morete dogovoriti z državo, z DRSI-jem, za križišče Topniške, Šmartinske in Vilharjeve, kjer imamo grozo od prometa. To so stvari, ki stojijo in se ne premaknejo. Verjamem, da je tista Situla tam, ne vem kako je sploh se dovolilo gradbeno dovoljenje, kjer bi lahko iz prehoda Njegoševe pa potem podhod rešil marsikatere stvari, pa se zavlačuje in tuki predlagam mestni občini oziroma županu, da se prioritetno stvari začnejo reševati. Zanima me kdaj bo predstavljen oziroma razgrnjen Občinski podrobni prostorski načrt za P+R Črnuče, ker si želimo stvari urejat, tudi lastniki zemljišč nas sprašujejo – dejte nam že končno povedat kako in kaj. Sedma točka – uveljavitev prednostnih cest v nekaterih naseljih, v tem primeru tudi Nadgorica, kjer na žalost je to tak šolski primer, kjer vse avtošole vozijo kandidate tja, da lahko padejo. Dobesedno. Ne boste verjel, koliko avtošol se vozi po tistem naselju, ker je tako zblojeno, da sam čakajo izpitna komisija, da grejo tja. To bi si želel, da se to uredi. Sistem prednostne ceste in potem ne, da vsakega vogala, ki kdo ven zavije vzame prednost in to je to. Pohvalno, bi še pohvalu s strani Oddelka za varstvo okolja. Za projekt skupnosti stanovalcev. To je za mogoče za gospoda Ciglarja, ker je prej spraševal. To so tiste stvari, ki jih sofinancira za določene projekte, ki jih obogatijo potem stanovalci za tako kot na Savskem naselju ali pa kjerkoli, da lahko uredijo svoje lokalno okolje pa participirajo skozi ta sklad. In še najbolj aktualno, to pa je pojav najemnih električnih skirojev, ki so zdej pa že kar mal problem. Priklenjenih na vsak drog javne razsvetljave. Ovirajo že promet počasi, so nevarni v tem primeru in bi pozval, da tudi inšpekcije si mal vzamejo časa pa grejo na teren pa to pogledajo. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sam nekaj odgovorov. Kako izterjati od unih, ki uničujejo javno dobro? Z našo inšpekcijo. Sam primer. Zdej prenavljajo Litijsko cesto, naredili smo dvignjen pločnik, dvignjeno kolesarsko stezo in še končal nismo vseh pločnikov, je že en začel brusit naklon pločnika, da lažje dostopi s svojim avtom na svoje dvorišče. Kazen je 1000 evrov za osebo, 4000 za podjetje in more popravit zdej celo to nazaj. Torej, niti končal nismo, nismo prevzel ne, že brusi ne, šel sam pa brusu ta pločnik. Tko, da inpšekcija. Odtoki bojo odmašeni, to delajo konstantno ne, je 1626 cest. Skiroji ne, problem je to, kar je že danes bila razprava, da so nekateri na teh kolesih kokr povzamemo prehitri po peš coni, to je problem, ker drugač po kolesarski se lahko vozijo. Šmartinski podhod absolutno prednostna, pri Orto baru, kolega Čerin na razgovoru z ministrico za infrastrukturo glede tega, upam, da bomo kej dorekli ne. In P+R Črnuče pričakujem, da bo v kratkem prišel ta OPPN, da se lahko naprej razvija, ne pa tak. Gospa Sojar.

GOSPA MOJCA SOJAR Hvala lepa. Jaz bi pa najprej povedala, da prov pogrešam svetnico Ano Žličar, ki je pri vsakem Osnutku proračuna povedala, da bi si želela, da je drugač zapisan, ker se je težko prebijala skozi. Verjetno smo si vsi istega mnenja, da sta dva osnutka proračuna veliko branja, zato nismo vsi šli pogledat prav natančno čisto vseh postavk, nekaj smo si jih že, pa se je vsak potem osredotoču na tisto, kar ga je morda bolj zanimalo. Jaz bi najprej, da se ne bi ponavljala po svojih predhodnikih. Zanimivo, da se zmanjšujejo sredstva za investicije, to ste že vsi ugotavljali, ob tem pa se kar precej povečujejo prihodnje leto in čez dve leti sredstva, ki bodo dana v javne zavode. Take in drugačne. In, če je prej gospod Matić govoru o javnih zavodih v kulturi, tudi v javne zavode v kulturi občina Ljubljana zelo veliko daje sredstev zato, da ti javni zavodi lahko živijo. Kar bomo spet kot ima župan to za zelo dobro panogo in smo tut vsi ponosni na kulturo v Ljubljani ampak, jaz bi pričakovala, da bodo ta, ti javni zavodi tudi dvigovali sredstva lastne, lastna sredstva v proračun svoj, v velike zneske, ki jih imajo v proračunu ampak, če gremo malo pogledat po kakšnih po teh postavkah vidmo, da v večini javni zavodi na področju kulture z majhnimi koraki povečujejo svoja lastna sredstva razen kakšnih večjih zavodov, kot je Festival Ljubljana, kot so Muzeje in galerije Ljubljana, pa še kdo, kjer se pa lastna sredstva kar precej zmanjšujejo. To pomeni kultura ja samo se morajo tudi te deležniki v kulturi trudit za to kulturo. Potem na postavki obnova spomenikov sta recimo izpostavljena dva, ki se meni zdita iz precej dobrega materiala pa piše, da jih bo treba obnavljat, to je spomenik Kidriču, spomenik na Trgu revolucije bi do prosila, če lahko dobim razlago, kaj je treba ta dva spomenika obnovit? Če pogledamo recimo malo sem pogledala na šport, ker sem najbolj iskala Atletski center Šiška. Ga ni v ne proračunu za prihodnje leto, ne za 2021. Al pa jaz nisem našla. In me to čudi zakaj, kaj se je ustavilo pri Atletskem centru Šiška, ker mislim, da ga Ljubljana potrebuje. Sem pa notri našla znesek recimo, če ga pogledamo 350.000 evrov za obratovanje Športnega centra Stožice. In gospod Matić vi, ki ste reku samo 10.000 za odkup umetniških del, 10.000 je recimo predvidenih za odvetniške storitve športnega centra Stožice. Če mal tko bi rekl za hec primerjamo. Potem, vidla pa sem, da se povečujejo sredstva za panožne športe, kar je pohvalno, ker ti panožni športi se mi zdi, da so kakšna leta kar malo zanemarjeni v Ljubljani oziroma niso zanemarjeni ampak bi si želela, da je tukaj vseeno mal več sredstev. Potem čiščenje kanalov. Zdej govorim se mi zdi, da je na jugozahodnem delu Ljubljane kar malo zastalo, zadeve glede vodotokov oziroma odkupa zemljišč za protipoplavno varnost in tudi občani nam razlagajo, da na Barju druge občine veliko lepše čistijo te kanale, ki so med parcelami in ob cesti, kot pa jih čisti Mestna občina Ljubljana.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Čisti jih država no, da razčistmo.

GOSPA MOJCA SOJAR Kako?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kanale čisti država no, da boste spet šli nekaj, kar je.

GOSPA MOJCA SOJAR Dobro, dobro. V redu, smo že razčistil. Pri kakšnih postavkah sem se pa spraševala ali pripravljavci proračuna vse preberejo. Namreč tolk postavk se v prihodnjem in v letu 2021 ponavlja s popolnoma istim besedilom, s popolnoma istimi zneski in to je recimo ena cvetka za konec, ko smo prej tut razpravljavci pred mano so govoril o osnovnih šolah. Osnovna šola Vrhovci, za katero vemo, da ima že zdej prostorsko stisko in bo imela verjetno še večjo ob dveh grad, ob dveh gradnjah na Brdu, v tej osnovni šoli zatrjujejo, da bodo v prihodnjem septembru, to se pravi prihodnjega leta dograjene 4 nove učilnice, da bo pouk lahko bolj nemoteno tekel, ker so že zdej vse usposobili, kar se je dalo v učilnice. V letu 2020 in 2021 najdemo v proračunu popolnoma enako besedilo z istim zneskom – pridobitev novih učil oziroma izdelava projektne dokumentacije 100.000 evrov. Pri tem, da bo prihodnje leto dokončano vse. 2021 je pa še kar to notr. Tko, mam občutek, da so kakšne stvari tko sem šla jih mal gledat mal copy-paste ja, tko kot je reku moj sosed. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Vrečko, replika.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Kar se tiče kulture mislim, da je v proračunu se jaz strinjam, da so pravilno sredstva razporejena, ker pač treba se je zavedati, da kultura je eden izmed tistih sredst, sektorjev, kjer ima najvišji multuplikator, torej se vsaj evro, ki je vložen v kulturo večkrat obrne in to ni nujno neposredno. V Ljubljani imamo na kulturnem področju v večini zavodov zelo nizke vstopnine ali pa brezplačne in jaz upam, da mi kot mestni svetniki ne bi želel tega spreminjat ampak v bistvu spodbujat še več tovrstnih stvari. Prav tako mislim, da je potrebno, da skrbi mesto za obnovitev spomenikov in kulturne dediščine. Omenjena spomenika sta spomenika dveh enih najpomembnejših slovenskih kiparjev. Gre za kiparja Zdenka Kalina in Draga Tršarja, ki sta je imel tudi lansko leto veliko retrospektivo tako, da bi lahko tudi videli zakaj je pomembno--

KONEC POSNETKA ŠT. 20191021_163614

GOSPA DR. ASTA VREČKO --da se kulturna dediščina ohranja kot je. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Ugotavljam navzočnost. Komu? Ja, pišuka, vsaj roko bi dal prej. Sam ugotovim navzočnost, pa repliko še dam ne tko, da je v redu ne. Rezultat navzočnosti: 30 po obeh točkah. Še replika gospod Matić. Mimogrede, atletski stadion je not, da ne bom razlagu je not. Tko, da ga mate ne. Vrhovci grejo v prenovo cela šola. V bistvu stoji tam, ker so povedal kaj želijo, zdej je pač v pridobivanju gradbeno dovoljenje. Ampak še

GOSPA MOJCA SOJAR Kje, kje? Nisem najdla.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sej je v redu ne, ste pa našla Stožice ne. Pač, našla ste tist kar vas zanima ne ampak nič hudga. Tko, da gospod Matić, replika.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ V moji razpravi sem želel ravno to opozort ne, da se bo očitno uresničila vaša želja, da bi moral javni zavodi s področja kulture sami začet prispevat iz svojih lastnih sredstev v smeri investicijskega vzdrževanja, če bodo se ohranile te številke kokr so napovedane za leto 2020, 2021. In potem bomo mel praktično čez čas podobno situacijo, kot jo ima država z Dramo oziroma s Cankarjevim domom, ker se leta in leta ni zagotavljalo investicijskega vzdrževanja in na koncu vsi vemo, da pride čez določeno število let namesto investicijskega vzdrževanja bistveno večja investicija in ravno v tem smislu sem jaz razpravljal. Torej, upam, da se vaša želja po tem, da bi javni zavodi s področja kulture svojo to, sredstva, ki jih dobijo z lastno dejavnostjo ne bodo namenjal investicijsko vzdrževanje oziroma v te namene ampak, da bojo za to uporabili kakšne druge.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA A): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Osnutek Odloka o proračunu Mestne občine Ljubljana za leto 2020 skupaj s pripombami.

Prosim za vaš glas. 25 ZA 8 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Obrazložitev glasu, lahko. Noben problem. Izvolte gospa Škrinjar.

GOSPOD DR. ANŽE LOGAR Ponovitev glasovanja.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Ja, prosim za ponovitev glasovanja. Povedala bom zakaj bom proti temu proračunu torej osnutku.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sam lepo prosim v mikrofon naglas, da se vas.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Ja, ja, mal sem hripava danes, se opravičujem. Proti bom zaradi garažne hiše pod tržnico, ker se ne strinjam s tem, ker ni potrebna in tukaj v celoti podpiram kolegico, ki je povedala zelo jasne argumente. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. In glasujemo še.

GOSPOD DR. ANŽE LOGAR Ne, ponovitev glasovanja.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Aja, ponovitev glasovanja ne, se opravičujem. Izvolte ne. Glasujemo še enkrat.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA A): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Osnutek Odloka o proračunu Mestne občine Ljubljana za leto 2020 skupaj s pripombami.

Prosim za vaš glas. 25 ZA 10 PROTI. Sprejeto.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA B): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Osnutek Odloka o proračunu Mestne občine Ljubljana za leto 2021 skupaj s pripombami.

Prosim za vaš glas. 25 ZA 10 PROTI. Sprejeto.

Prehajamo. Saša, hvala lepa. Prehajamo na točko 7. dnevnega reda. AD 7. PREDLOG DRUGEGA REBALANSA FINANČNEGA NAČRTA JAVNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA LETO 2019 Gradivo ste prejeli. Prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospoda Rinka, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPOD SAŠO RINK Hvala lepa gospod župan. Spoštovani svetniki, svetnice, župan, podžupanja in podžupani, vsi ostali. Rebalans finančnega načrta Javnega stanovanjskega sklada je usklajen z rebalansom proračuna Mestne občine Ljubljana za leto 2019 in gre predvsem za prilagoditve na investicijskem delu poslovanja sklada. Tako se odhodki iz 25,8 milijona zmanjšujejo na 24.881.000 evrov, na drugi strani pa se tudi na prihodkovni strani zmanjšuje zadolževanje iz 3,9 milijona evrov na 3,02 milijona evrov. Pod črto pa povečanje sredstev oziroma zmanjšanje sredstev na računih se ne spreminja. Kar se tiče transfernih prihodkov, ki jih Javni stanovanjski sklad prejema iz strani MOL se ti praktično ne spreminjajo, kot je bilo tudi razvidno iz rebalansa občinskega proračuna. Prejemki iz lastnih sredstev se nekoliko znižujejo iz 10 milijonov na 9,8 milijonov. Kar se tiče pa odhodkovne strani se v delu investicij postavke spreminjajo predvsem na kontu investicijskega vzdrževanja iz 800.000 na 1.190.000 predvsem na račun večjih prenov stanovanjskih enot, ki so se izpraznile po otvoritvi soseske Polje IV, v kateri je bilo realizirano kar nekaj zamenjav stanovanjskih enot in na kontu Nakupi zemljišč iz 1,6 na 3,3 milijona evrov, pri čemer pa že zdaj opozarjam, da te izdatki ne bodo realizirani v tej meri, ker nakupi na področju Bizovika, ki so bili predvideni od Ministrstva za obrambo ne bodo realizirani iz razloga, ker so bili, ker je bilo 20.000 m2 zemljišč že v preteklosti preneseno na Stanovanjski sklad RS, vendar zemljiško knjižno zadeva ni bila urejena. Na kontu 402 Izdatki za blago in storitve predvsem za tekoče vzdrževanje se iz 4,7 milijona evrov zmanjšuje na 3,2 milijona evrov, kar potem pod črto rezultira v ustreznem zmanjšanju odlivov s strani sklada. To je na kratko vse, če so pa kakršnakoli vprašanja bom pa pojasnu. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Lozej, stališče odbora.

GOSPA MAG. MOJCA LOZEJ Odbor za finance soglasno podpira sprejem Predloga Drugega rebalansa finančnega načrta Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana za leto 2019. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Statutarno pravna komisija soglasno ni imela pripomb statutarno pravnega značaja.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost po točki. Rezultat navzočnosti: 40.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Drugega rebalansa finančnega načrta Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana za leto 2019.

Prosim za vaš glas. 39 ZA 0 PROTI. Sašo, čestitam. Pejt gradit naprej. Jutr se vidmo ob devetih. Gremo na zadnjo točko, preden gremo na izredno sejo. AD 8. PREDLOG SKLEPA O ODVZEMU STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA – NA NEPREMIČNINAH ID ZNAK: PARCELA 1722 428/57, PARCELA 1722 477/1511, PARCELA 1722 705/87, PARCELA 1723 1870/37, PARCELA 1723 1916/5, PARCELA 1723 1944/13, PARCELA 1723 1945/5, PARCELA 1723 2004/55, PARCELA 1723 2004/57, PARCELA 1723 2004/58, PARCELA 1723 2166/32, PARCELA 1723 2420/18. Gradivo ste prejeli po sklicu seje s Predlogom za razširitev dnevnega reda. Po sklicu seje ste prejeli še poročilo pristojnega Odbora za urejanje prostora. Prosim kolegico Tušar, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA MAG. JASNA TUŠAR Hvala za besedo, lepo pozdravljeni. Predlog Sklepa o odvzemu statusa grajenega javnega dobra ima pravno podlago v 247. členu Zakona o urejanju prostora, ki določa, da se grajenemu javnemu dobru lahko status odvzame z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa pristojnega občinskega organa po uradni dolžnosti izda Mestna uprava in v 27. členu Statuta MOL, ki določa, da Mestni svet sprejema akte MOL. Gre za odvzem statusa grajenega javnega dobra na 12 nepremičninah. In sicer v treh nepremičninah v katastrski občini Trnovsko predmetje predmestje in 9 v katastrski občini Vič. Nobeno od teh zemljišč ni predvideno kot javno dobro, namreč pot je urejena na drugih nepremičninah. S sprejemom tega sklepa bodo nastali pogoji za razpolaganje. Namreč navedene nepremičnine bodo predmet menjalne pogodbe z Republiko Slovenijo in sicer bodo prešle v last Republike Slovenije, MOL pa bo od Republike Slovenije dobila nepremičnine, ki jih potrebuje za ureditev Poti ob Savi. Predlagamo, da sprejmete predlog sklepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jasna, hvala lepa. Gospod Koželj, stališče odbora.

GOSPOD PROF. JANEZ KOŽELJ Spoštovani župan, kolegice in kolegi, svetnice in svetniki. Odbor je na korespondenčni seji s soglasjem članic in članic odbora sprejel sklep, da podpira spremembo statusa na omenjenih dvanajstih nepremičninah, ki bodo omogočile izvedbo protipoplavnih ukrepov na jugozahodnem delu Ljubljane.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala, nobenih pripomb pravnega značaja.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 35.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o odvzemu statusa grajenega javnega dobra – na nepremičninah ID znak: parcela 1722 428/57, parcela 1722 477/1511, parcela 1722 705/87, parcela 1723 1870/37, parcela 1723 1916/5, parcela 1723 1944/13, parcela 1723 1945/5, parcela 1723 2004/55, parcela 1723 2004/57, parcela 1723 2004/58, parcela 1723 2166/32, parcela 1723 2420/18.

Prosim za vaš glas. 33 ZA 0 PROTI. Hvala lepa, sprejeto.

S tem smo 8. sejo zaključili. Prehajamo na 3. izredno sejo Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana.

Številka: 90000-21/2019-5 Datum: 21. 10. 2019

MAGNETOGRAMSKI ZAPIS PO ZVOČNEM POSNETKU 3. IZREDNE SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA,

ki je potekala v ponedeljek, 21. oktobra 2019 s pričetkom ob 17.42 uri, v Veliki sejni dvorani Mestne hiše, na Mestnem trgu 1, v Ljubljani.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Prisotnih je 43 svetnic in svetnikov. Tako, da smo sklepčni, lahko glasujemo.

AD 1. PREDLOG SKLEPA O SOGLASJU K OSNUTKU BESEDILA PRAVNEGA POSLA – PRODAJNE POGODBE ZA POZIDANO STAVBNO ZEMLJIŠČE PARC. ŠT. 345/5, 345/11, 345/14, 345/15, 345/16, 345/17, 345/18, 345/19, 345/20, 345/21, 345/22, 345/23, 345/24, 345/25, 345/26, K. O. 1730 MOSTE Izredna seja je zato nastala, ker smo danes dobili kot je rekla gospa. A ne, ni rekla, bo rekla, Simona bo zdej rekla, ker smo danes dobili pogodbo stečajnega upravitelja za odkup zemljišča Protect ob Ikei in nam je dal gospod Veljko Jan 3 dni časa za podpis pogodbe, kjer bo dal potem predkupno pravico. Prosim gospo Remih za uvodno obrazložitev.

GOSPA SIMONA REMIH Še enkrat lepo pozdravljeni. Mestnemu svetu v sprejem predlagamo Sklep o soglasju k osnutku besedila pravnega posla prodajne pogodbe za pozidana stavbna zemljišča v katastrski občini Moste. Mestna občina Ljubljana je dne, torej danes, 21. 10. s strani stečajnega upravitelja družbe Protect GL prejela prodajno pogodbo za nakup pozidanih stavbnih zemljišč v Mostah, navedenih v predlogu sklepa s 3-dnevnim rokom za podpis pogodbe. Mestna občina predmetne nepremičnine potrebuje za izgradnjo povezovalno razbremenilne ceste med Kavčičevo ulico in Ameriško ulico in za ureditev potrebnega parka na predmetnem območju. Peti odstavek 29. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti določa, da mora svet samoupravne lokalne skupnosti podati predhodno pisno soglasje k osnutku besedila pravnega posla nad vrednostjo 500.000 evrov. Mestnemu svetu Mestne občine Ljubljana tako predlagamo izdajo soglasja k osnutku besedila pravnega posla, torej prodajne pogodbe za pozidana stavbna zemljišča v k.o. Moste. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prosim gospo Žekar za stališče odbora.

GOSPA JELKA ŽEKAR Torej Odbor za ravnanje z nepremičninami se je sestal na prvi izredni seji danes, obravnaval predlog osnutka besedila pravnega posla in na osnovi s strani strokovne službe temeljite obrazložitve zakaj je pač ta točka, zakaj smo sklical izredno sejo tudi ob prisotnosti štirih članov soglasno potrdil in predlaga Mestnemu svetu v sprejem.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Tudi statutarno pravna komisija se je sestala danes neposredno pred sejo, ugotovila z štiri proti ena glasovi, da je sklic izredne seje upravičen in, da nima pripomb statutarno pravnega značaja k samemu predlogu sklepa. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava. Ni razprave. O, gospa, izvolte gospa Honzak.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala za besedo. Jaz mislim, da o vsebini sklepa pravzaprav ne moremo razpravljat, ker smo gradivo dobili eno uro pred redno sejo in takšna praksa sklicevanja izrednih sej nikakor ni primerna. V Poslovniku seveda zapisano le izredna seja se skliče kadar ni pogojev za redno sejo, to je pa v resnici lahko kadarkoli za karkoli. Zdej se v Levici sprašujemo ali bomo naslednjič dobili gradivo in sklic 5 minut pred samo sejo in kako naj odločamo o nečem, s čimer se nismo imeli priložnosti seznaniti. O tem, da bo Mestna občina Ljubljana neko zemljišče kupila za več kot 1,5 milijona evrov naj se odločamo na podlagi gradiva, ki smo ga prejeli pred nekaj urami, vmes smo pa itak vsi bili tukaj in imel to redno sejo, ki je bila pred tem in to nikakor ni sprejemljivo. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Poslovnik pravi, da lahko dobite gradivo tudi na sami seji ne tako mimogrede. Ugotavljam navzočnost po točki. Sej ni treba odločat, sej tut prej niste odločal, pa ste mel cel mesec. Rezultat navzočnosti: 43. Sej pravim, pa so mel cel mesec.

Glasovanje poteka o PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o soglasju k osnutku besedila pravnega posla – prodajne pogodbe za pozidano stavbno zemljišče parc. št. 345/5, 345/11, 345/14, 345/15, 345/16, 345/17, 345/18, 345/19, 345/20, 345/21, 345/22, 345/23, 345/24, 345/25, 345/26, k. o. 1730 Moste.

Prosim za vaš glas. 35 ZA 0 PROTI. Hvala, sprejeto. Tut brez vašega odločanja.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Seja je zaključena, se opravičujem. Izvolte, dober tek. Žal mi je no, evo zdej laufamo tko, da zaključena seja, hvala lepa.

KONEC POSNETKA ŠT. 20191021_173615

Številka: 90000-20/2019-28 Datum: 25. 11. 2019

MAGNETOGRAMSKI ZAPIS PO ZVOČNEM POSNETKU 9. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA,

ki je potekala v ponedeljek, 18. novembra 2019 s pričetkom ob 15.30 uri, v Veliki sejni dvorani Mestne hiše, na Mestnem trgu 1, v Ljubljani.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Spoštovane svetnice, svetniki. Pričenjamo z 9. sejo Mestnega sveta MOL-a. Navzočih je 37 svetnic in svetnikov. Opravičila se je gospa Maša Kociper. Smo sklepčni. Lahko začnemo z delom. Lepo prosim, da mobilne telefone, te, te, ja, ki zvonijo izključite, da ne motijo delo mestnega sveta. Po sklicu ste prejeli Predlog Svetniškega kluba NSi za umik 9. točke z naslovom Predlog Sklepa o soglasju k osnutku besedila pravnega posla – kupoprodajne pogodbe za nezazidana stavbna zemljišča parcelne številke naštete, Bežigrad. In odpiram razpravo o dnevnem redu. Kar izvoljo gospod Horvat.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala lepa za besedo. Želel bi, da se ta oziroma Svetniški klub Nove Slovenije želimo, da se umakne 9. točka na osnovi tega, ker svetniki tukaj nismo bili res informirani tako, kot bi se spodobilo. Ni navedeno, da je občina daje to zemljišče v brezplačni najem URI Soča, ne vemo a se plačuje nadomestilo stavbnega zemljišča z njihove strani. Potem, bile so že te poskusi prodaje, ki niso bili uspešni v letu 2008. Zgrajena so bila parkirišča, zgrajen je bil tudi objekt za dostop do objekta na zemljišču MOL-a ali je bila tuki sploh kakšno gradbeno dovoljenje, ker so betonirane stene z nadstreškom.

zvok, ki napove potek časa namenjenega za razpravo

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ A smem kršit Poslovnik. A vam dam poročilo o tem, da boste vedeli o čem sprašujete, ker mislim, da je velik bolj lažje, kot da sprašujete, pa vam pol odgovarjamo ne. Samo to, da odgovorim na ta vprašanja, ker mislim, da so ključna ne. Pač nekaj ste dal, kar ne veste dejstva. Mi smo se pred 12. leti, torej prvo leto, ko sem prišel dogovorili s Sočo, da jim bomo šli na roko in smo jim dali ta zemljišča v brezplačno uporabo. Potem se 10 let s tremi vladami že dogovarjamo o zamenjavi zemljišč. Zamenjavi, da oni dobijo to zemljišče – gre za del zemljišča, ne za celoto pa za ta del, ki je vmes, kar je skupaj 20000 za prostore na Ulici stare pravde. Ta del je tudi v Sklepu pogodbe vlada -mestna občina, ko rešujemo med sabo zadeve. Jaz sem bil s kolegico Simono v petek na Ministrstvu za zdravje, njim je potekla pogodba 17. brezplačni najem, bil je tudi direktor Cugelj. Sem reku mi bomo za to skrbel, vendar mi to ne bomo umaknil, ker to vas bo prisililo, da končno date neko rešitev od sebe. In so zagotovili, da bojo v 10. dneh dali svoj predlog. Zdej pa vi lohk delate kar čte, jaz bom predlagu, da se ne umakne. To je zdej, da imate vsi informacijo o tem kaj se dogaja. 12 let stoji pr njih. Ampak lejte, povedal ste. Gospa Honzak, izvolte.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala. V Levici se strinjamo, da je gradivo pomanjkljivo pripravljeno, v bistvu vse te zadeve, ki jih je gospod župan ravnokar povedu, bi lahko oziroma bi morale biti v gradivu. Iz gradiva ni jasno ne kdo je oddal povpraševanje za nakup oziroma ali ga je kdo oddal oziroma kdo je potencialni kupec. Vprašanje je tudi a Mestna občina Ljubljana resnično ne potrebuje teh zemljišč in kot rečeno dodatno zadevo zapleta dejstvo, da so na nekaterih od parcel parkirišča in celo objekti. Kaj bo s temi objekti ob prodaji? Prav tako ni razvidno tako, da bomo v Svetniškem klubu Levica podprli predlog za umik točke iz dnevnega reda.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa, gospa Sojar.

GOSPA MOJCA SOJAR Jaz bi rada samo dopolnila, česar moj kolega svetnik ni uspel povedat. Mi smo to dal umik predvsem v skrbi, ker ne vemo kdo bo to lahko kupil vsa ta zemljišča in ali bo ta potenciali kupec potem tam lahko Sočo, URI Soča oviral pri njenem dostopu, dovozu, dovozu bolnikov, obiskovalcev in tako naprej. Vse to, kar ste povedu in kar je moja kolegica rekla bi lahko napisal v gradivu. Pa vsega tega ni napisanega seveda nam lahko očitati očitate ne veste. Mi moramo bit raziskovalci, da izvemo. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Čist normalno je zapisano. Tut v razpisnih pogojih bo, da se lahko mestna občina odloči, ali bo prodala vse ali del zemljišč umakne. Zakaj gre pa prodaja, je pa zelo preprosto zakaj bo razpis, da bomo dobili ponudbo, ki bo zagotovljena in bo osnova ta cena bo osnova za dogovor z državo o zamenjavi. Izvolte, gospa Medved.

GOSPA IDA MEDVED Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni. Veste kaj, zanima--

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne sliši se, ne sliši se, ne sliši se, lepo prosim.

GOSPA IDA MEDVED --aja, pardon. Zanima me, zakaj se omenjeno parcelo v izmeri 20.000 m2 prodaja po sklicni ceni 407 eur, če pa ste za Emoniko prodajali zemljišče po sklicni ceni 800 eur? Glede na razlike v ceni imam slab občutek, da je odzadaj nek dogovorjen posel, ki bo MOL in s tem Ljubljančane prikrajšal za lepe denarje. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Joj, kok je blo pa to lepo od vas. Po tem smo pa znani ne? Javite se na razpis, ponudite po 1000 eur. Prodali smo pa zemljo od Emonike po 850 eur zato, ker smo imeli tako osnovo že pred 10. leti z njimi, smo to zmenili tako, da je tlele, tle bo izhodiščna cena v časopisu oziroma v medijih 500 eur ne, potencialni zaenkrat so se javili 2 ali celo 3 kupci. Videli bomo, če bo kdo plačal varščino. Ampak, še kdo prosim? Hvala lepa. Ugotavljam navzočnost po celotni točki dnevega reda. Rezultat navzočnosti: 38.

Glasujemo najprej O PREDLOGU SK NSi ZA SPREMEMBO DNEVNEGA REDA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog, da se iz predlaganega dnevnega reda 9. seje Mestnega sveta umakne 9. točka z naslovom: Predlog Sklepa o soglasju k osnutku besedila pravnega posla – kupoprodajne pogodbe za nezazidana stavbna zemljišča s parc. št. 1324, 1347/5, 1332/2, 1333/2, 1333/6, 1348/3, 2240/86 in 1348/2, vse k. o. 2636 Bežigrad. To je nova zakonodaja, ker prej mormo met, če čmo it v razpis ne, drugač bi. Kaj?

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

Še enkrat, glasovanje poteka. Predlagam, da se ta predlog ne podpre. Tako, da bom zlo jasen ne.

Prosim za vaš glas. 15 ZA. 21 PROTI. Ni sprejet. Hvala lepa.

In glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog dnevnega reda 9. seje Mestnega sveta.

Prosim za vaš glas. 20 ZA. 4 PROTI. Sprejeto. Hvala Listi Zorana Jankovića, sploh še ne vejo kako srečo ima Ljubljana zaradi vas. Drugač bi bilo to cirkus kot drugje.

AD 1. POTRDITEV ZAPISNIKA 8. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA Gradivo ste prejeli. Razprava o dnevnem redu. Ni. Navzočnost ugotavljam. Rezultat navzočnosti: 34.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana potrdi Zapisnik 8. seje Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana z dne 21. oktobra 2019.

Prosim za vaš glas. 39 ZA 0 PROTI. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Danes sem ful dobre volje ne, pa sem glih hotu povedat tamle gospa Vuk ne, mi se bomo dans tut pršli s to sejo o zamenjavi zemljišča ne velik zemljišč, velik nepremičnim med republiko pa med mestom in zdej, k so pogodbe z naše strani pregledane smo dal še njim za pogledat, če bojo mel res proti morajo priti na sejo mestnega sveta, da lohk gremo pol zamenjat. Tko, da naslednjič nas čaka, če bo vse posreč ne.

Glasujemo o drugi točki. Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana potrdi zapisnik 3. izredne seje Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana z dne 21. oktobra 2019.

Prosim za vaš glas. 40 ZA 0 PROTI. Hvala za prijaznost vsem skupaj.

AD 2. VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIC IN SVETNIKOV TER ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIC IN SVETNIKOV Gradivo ste prejeli. Pisno vprašanje z zahtevo za ustno predstavitev je poslal svetnik g. Janez Stariha glede zavarovanja železniškega prehoda pri stadionu Žak. Vprašanja in pobude so poslali g. Igor Horvat glede geološ-- goloseka in deponije z odpadki v Podgorici, brezplačnih prevozov LPP v času od 29.11. do 5.12. G. Janez Stariha glede oskrbe za starejše občane v MOL, g. Gregor Slabe glede Zadružnega doma Bizovik, Svetniški klub Levica glede selitve podjetja Surovina, križišča Prešernova-Cankarjeva, prehodov za pešce, g. dr. Dragan Matić glede železniškega prehoda pri ŽAK-u, ga. Maša Kociper glede uvedbe brezplačne uporabe LPP za upokojence, ga. Urška Honzak glede razglasitve podnebne krize v MOL, brezplačne uporabe LPP za migrante, ga. dr. Asta Vrečko glede oglasnih LCD-zaslonov v centru mesta. Prejeli ste tudi odgovore na vprašanja z 8. seje mestnega sveta. Besedo za ustno postavitev dajem svetniku g. Janezu Starihi.

GOSPOD JANEZ STARIHA Hvala za besedo.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Popravek sprejet. Vam pa predlagam, da si vzamete lansko bilanco LPP-ja in pogledate kok se dobi iz prodaje kart, koliko prišteje Mestna občina Ljubljana pa letošnje, ostale občine subvencija države in potem tako stvar predlagate, pa boste videli kam boste prišli. Izvolte, se opravičujem ne.

GOSPOD JANEZ STARIHA Spoštovani. Vlak je prejšnjo nedeljo v Ljubljani ponovno do smrti povozil kolesarja. Zgodilo se je na isti kritični točki pri stadionu Žak, kjer je tovorni vlak št. 53441 iz Kranja, 15. 5. 2018 povozil kolesarja. Tam žal še vedno ni varnega prehoda za pešce in kolesarje. Na dotični prehod sem pristojne na MOL-u opozoril že na letošnji 5. seji mestnega sveta, ko je preiskovalec nesreč izdal poročilo, v katerem je med drugim zapisal, da predlaga obema, tako Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo kot tudi MOL ustrezno ureditev prehoda. S pobudo sem želel, da se MOL poveže z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo, ki je zakonsko pristojna za varnost prehodov. Pobuda je bila žal zavrnjena. Zato ob tej tragični priliki ponavljam moj poziv. Mestna občina Ljubljana naj sproži iniciativo in se nemudoma poveže z upravljavcem javne železniške infrastrukture zato, da le ta v sklopu sistema varnega upravljanja železniškega prometa čim prej nadgradi obstoječe zavarovanje železniškega prehoda z dodatnima pol zapornicama, ki bi fizično preprečevali prehod pešcem in ožjim enoslednim vozilom. Mestna občina Ljubljana mora skrbeti za varnost svojih meščank in meščanov. Kljub temu, da je varnost železniških prehodov v pristojnosti direkcije ima MOL zavezo in odgovornost do prebivalcev, pešcev in kolesarjev, ki živijo v Ljubljani. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa, odgovor bo podal gospod David Polutnik.

GOSPOD DAVID POLUTNIK Hvala lepa. Lep pozdrav tudi v mojem imenu. Na začetku bi želel povedat, da Mestna občina Ljubljana obžaluje vsakršen dogodek, ki je povezan z prometno nesrečo in ima za posledico smrtni izzid. Ampak na tem mestu bi želel poudariti da tako, kot ste sami ugotovili, da je za to odgovorna Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, pa vendar bo Mestna občina Ljubljana v sklopu izgradnje železničarskega atletskega kluba naredila že projektira podhod, se pravi, da bo tako tam peš za pešče varen, urejen prehod, prav tako pa smo takoj po tem smrtnem izidu že napisali na Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo, da predlagamo, da se pred peš prehodom naredijo ukrepi. Predlagan je bil pa ukrep, da ne morte več naravnost letet preko železniških tirov ampak je treba v … /// … nerazumljivo … /// po tako imenovanemu cik-cak prečkati železniške tire. Mi smo to pobudo naslovili, zdej pa čakamo odgovore DRSI. Jaz upam, da bo to v čim krajšem času in da lahko ta ukrep tudi izvedemo in, da bo ta prehod vsaj nekoliko bolj varen, kot je bil do sedaj. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Če kdo misli, da bi bil bolj uspešen v pogovoru s Slovenskimi železnicami se prosim naj kar javi, bo dobil pooblastilo z moje strani. Taki, ki so navajeni samo nekaj razlagat. Gremo na tretjo točko, poročilo župana v dveh delih. Tole, kar gor piše bom samo selektivno bral tisto, kar se mi zdi pomembno. Pa prosim da gledate, ostalo bom šel prebrat povzetek o delu sveta ustanovitev javnih podjetij.

AD 3. POROČILO ŽUPANA Dobili smo se z županom Reke, Vojkom Obersnelom, podpisali sporazum o sodelovanju in izpostavili podpore Ljubljane – Reki – Evropski prestolnici kulture 2020 in podporo Reke – Ljubljani za leto 2025. Takrat je bil tudi podpis oziroma dogovor z vsemi župani Ljubljanske urbane regije. Imeli smo v Ljubljani Dunajske dneve, tudi prišel novi župan Dunaja Michael Ludwig, pogovori so bili zelo korektni. Proslavili smo 70. obletnico Rokometne zveze Slovenije na gradu, odprli smo izjemno lepe prenovljene prostore Konservatorija za glasbo in balet na Vegovi, kdor ni videl lepo prosim, naj si gre ogledat. Ljubljanski maraton. Potem smo odprli razširjeno pokopališče Polje, spet bom reku tako lepo, da je bilo kar za počakat tam. Lekarna Ljubljana je odprla nove prostore v Podpeči, na žalni seji tu smo se poslovili od častnega meščana prof. dr. Marka Vrhunca. Imeli smo 60. obletnico O. Š. Hinka Smrekarja in 90. obletnico Gimnazije Vič. 16. novembra smo beležili svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč in mednarodni dan strpnosti. Dol imate v Mestni hiši v atriju razstavo 21. projektov natečajnih elaboratov za kopališče Vevče. Kartica Urbana praznuje 10 let, aktivnih Urban 1.2 milijona, z njim je pa opravljenih preko 400 milijonov validacij. Na mednarodnem sodelovanju izpostavljamo, da smo v Londonu prejeli posebno priznanje za najboljšo kulinarično destinacijo sveta. In pa v Tokyju se je podžupan udeležil 26. mednarodnega TAFISA kongresa. Tisto, kar se mi zdi izjemno pomembno – gostili smo zlate maturante ljubljanskih srednjih šol za leto 2018-2019, izjemno lepo. Potem učence O. Š. Šentvid, ki so na mednarodnem tekmovanju v Libanonu dosegli drugo mesto v kategoriji inovativnih rešitev. Izjemno pomemben obisk direktorja družbe in lastnika, ki upravlja sistem izposoje koles gospoda Francoisa Decauxa. Enako smo imeli tudi celo vodstvo družbe Messer in pa dijake Gimnazije Bežigrad in Škofijske klasične gimnazije, ki so se udeležili 4. olimpijade metropol v Moskvi in tudi prejeli srebrne medalje in medalje za skupno delo. Tisto, kar se mi zdi, da bi morali zavzeti stališče je to, da je 1. novembra skupina nasilnežev izvedla napad na Klub Tiffany in Monokel na Metelkovi ulici. Gre za napad na varen prostor za LGBT osebe, kjer se izvajajo različne aktivnosti. Dogodek vsaj uprava ostro obsoja in poudarjamo, da je Ljubljana vključujoče mesto, kjer nasilje nima prostora. Vrednote kot so strpnost, spoštovanje različnosti so v Ljubljani na prvem mestu. To je tudi moje sporočilo. In delo Sveta Ustanoviteljev Javnega holdinga – sestali smo se na petih rednih, eni dopisni seji. Sprejeli smo v svetu 45 sklepov. Poudarjam še enkrat, vse soglasno. Na prvi redni seji po lokalnih volitvah 2018 je Svet ustanoviteljev izvolil svojega predsednika in namestnika predsednika, funkcija predsednika je bila ponovno zaupana meni, funkcija namestnika predsednika pa županu Občine Brezovica gospodu Ropretu. Svet je sprejel Program za ravnanje s komunalnimi odpadki JP Snaga za leto 2019 in soglašal s predlogom JP Energetika Ljubljana za prodajo poslovnega deleža družbi GGE Nederlands. Člani sveta so seznanjeni z informacijo o predlogih dviga cen v gospodarskih javnih službah. Svet je potrdil Elaborat o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih in gospodarskih javnih služb, oskrbe s pitno vodo, to kar država predpisuje ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode 2019. Predlog cen za obračun storitev odvajanje, čiščenje industrijske odpadne vode kot tudi Predlog metodologije za obračun posebne storitve oskrbe s pitno vodo in Predlog cen za obračun navedene storitve – vodarina, omrežnina. Potrjen je bil tudi Predlog načina obračuna storitev povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami za uporabnike, za katere se v skladu z uredbo zagotavlja le čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in obdelava blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in obstoječih greznic na območju komunalne čistilne naprave. Člani skupnega organa občine so podražili cene storitev JP Snaga za obdobje 2019, 2021 in soglašali, da se pristopi k pripravi spremembi Odloka o lokalni skupnosti na način, da se obračunsko obdobje, izračun, predračun storitev spremeni iz veljavnih treh v eno leto. Sprejeta je bila tudi sprememba cen vozovnic na integriranih linijah javnega potniškega prometa po predhodnem ceniku za območje 2 in 3. Svet ustanoviteljev je podal soglasje k naslednjim dolgoročnim zadolžitvam javnih podjetij pri bankah – LPP največ do 3.800.000, za potrebe financiranja nakupa avtobusov, Energetika Ljubljana do višine 120 milijonov za potrebe financiranja investicij – izgradnjo plinsko parne enote PPE-TOL. Svet ustanoviteljev je podal soglasje k naslednjimi kratkoročnimi zadolžitvam javnih podjetij pri bankah za potrebe uravnavanja finančne likvidnosti in rednega poslovanja pri javnem podjetju LPP in sicer Energetika Ljubljana za 7 milijonov za leto, do konca leta 2018 in za leto 2019 ter 10 milijonov za obdobje od 18. 12. 2018 do konca leta 2019 in do višine 18 milijonov za obdobje od aprila do decembra 2019 z možnostjo podaljšanja do konca marca 2020. LPP do 7,5 milijonov v letu 2008 in do 6,5 v letu 2019. VOKA-Snaga do 5 milijonov za obdobje od 18. 12. 2018 do konca leta 2019. Vezano na investicijo PPE-TOL, to je plinsko parne turbine skupaj 114 megavatov so se člani sveta tu s ponudbo bank, člani sindikata Banka Inteza Sanpaolo, Nova ljubljanska banka, SID banka, Sberbank in UniCredit Ljubljana, ki je prispela na povabilo k oddaji ponudbe za najem dolgoročnega kredita za financiranje investicij. Podali so tudi soglasje k obremenitvi osnovnih sredstev, zlasti pri Energetiki, kot izhaja iz cenitvenih poročil v vrednosti do 178 milijonov evrov si v poteku oziroma ustrezno ustavno pravico kot obliko zavarovanj dolgoročnega kredita pri bankah. Člani sveta so bili seznanjeni tudi o rednih obvestilih o kreditnih pogojih in zadolžitev javnih podjetij v skladu z določili Pravilnika o pogojih in postopkih zadolževanja podjetij povezanih v Javni holding. Seznanjeni in soglašajo z obvestilom za ta finančnega jamstva, z izvedbo ukrepov določenih v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje Olagališča nenevarnih odpadkov Barje za leto 2019 v znesku 11,44 milijona evra. Svet ustanovitve v obravnavi potrdil Predlog prodaje nepremičnin javnega podjetja Snaga, to je Samski dom na Poljanski. Predlog prodaje zazidljivega stavbnega zemljišča v lasti LPP in Predlog oddaje dela nepremičnim VOKA SNAGA v brezplačno uporabo društvu neko reševalnih psov Slovenije. Letna poročila sveta ustanoviteljev so objavljena tudi na spletni strani Javnega holdinga Ljubljana. Sestava sveta ustanoviteljev: Zoran Janković, župan MOL, ker imamo 87,32%, Nejc Smole, župan občine Medvode 3,84% in glasov tok, Metod Ropret, župan Občine Brezovica 2,76%, Franc Setnikar, župan Občine Dobrova – Polhov gradec 2,16%, Ivan Jordan, župan Občine Škofljice 1,8%, Janez Tekavc iz lokalnih volitev oz. Željko Savič od lokalnih volitev naprej, župan Občine Dol pri Ljubljani 1,26% in Janko Prebil, župan Občine Horjul 0,86%. Prehajamo na točko 4. dnevnega reda.

AD 4. KADROVSKE ZADEVE Gradivo za to točko ste prejeli po sklicu seje. Prosim gospoda Čerina da poda uvodno obrazložitev.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala za besedo gospod župan. Cenjene kolegice in kolegi. Naključje je, da je današnja 9. seja Mestnega sveta prav na dan, ko so bile 18. novembra lani lokalne volitve v Sloveniji in seveda tudi v Ljubljani. Ni pa naključje, da vam komisija v sprejem ponuja samo 1 mnenje. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Predlog mnenja h kandidaturi za ravnatelja, ravnateljico vrtca Mladi rod. Razprava prosim. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost po tej točki: 37.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Alešu Boletu in Nuši Medved se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnatelja oziroma ravnateljico Vrtca Mladi rod.

Prosim za vaš glas. 42 ZA 0 PROTI. Hvala lepa.

AD 5. PREDLOG ODLOKA O PODELITVI KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE V OSNOVNI ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI V MESTNI OBČINI LJUBLJANA S PREDLOGOM ZA HITRI POSTOPEK Gradivo ste prejeli. Prejeli ste poročilo pristojnega odbora za socialno varstvo in poročilo Statutarno pravne komisije. Prosim gospo Klančar za uvodno obrazložitev.

GOSPA TILKA KLANČAR Hvala lepa za besedo gospod župan. Spoštovani svetniki, spoštovane svetnice. Četrtič letos smo v skladu z novo zdravstveno zakonodajo pripravili koncesijski akt za podelitev koncesije v osnovni zdravstveni dejavnosti. Zaradi upokojitve koncesionarja je potrebno z javnim razpisom poiskati novega izvajalca. Predlagamo sprejem po hitrem postopku. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Škrinjar.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Odbor za zdravje in socialno varstvo podpira sprejem Predloga Odloka o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Mestni občini Ljubljana po hitrem postopku in Odbor za zdravje in socialno varstvo podpira sprejem Predloga o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Mestni občini Ljubljana.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav. Statutarno pravna komisija ni ugotovila nobenih pomanjkljivosti pravne narave in podpira tudi hitri postopek. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Najprej razprava o hitrem postopku. Ni. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 42.

Glasovanje poteka najprej O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog, da se Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Mestni občini Ljubljana sprejme po hitrem postopku.

Prosim za vaš glas. 36 ZA 4 PROTI. Sprejeto.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ In razprava o predlogu odloka, o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe. Izvolte gospod Jakopovič.

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Hvala lepa za besedo. Koncesija se podeli, ker javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanje zdravstveni dejavnosti v obsegu, kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe. Zdej, jaz spet lahko samo ponovim stališče Levice glede podeljevanja koncesij. Rečeno je bilo, da je dons eno leto odkar smo bili izvoljeni. Temelj po našem mnenju in prepričanju mora biti, da zdravstveni dom, torej javni zdravstveni sistem je tisti, ki je osnova. Nove koncesije in podaljševanje teh pa je dopustno le premostitveno in s spremljajočim izdelanim načrtom. Ob tokratnem predlogu se pojasnilo Zdravstvenega doma Ljubljana konča nekak tkole: »vendar trenutno prostorske razmere v Zdravstvenem domu Ljubljana ne omogočajo prevzema dodatnega programa v dejavnosti zobozdravstvo odraslih«. Tukaj naj spomnimo, da je bilo ob obravnavi osnutka proračuna rečeno, da se sredstva na postavki zdravstvo zmanjšuje tudi, ker ni nekih prostorskih potreb. Po našem mnenju zdej te trenutne razmere v resnici niso trenutne ampak so zgolj neko mašilo, ki se izmenično, ki se mu izmenično dodaja. Trenutne kadrovske ali trenutne prostorske ali trenutno oboje. Vsakič znova, zdej, če se mejčken bolj poglobimo v to se lahko vprašamo, od kje vsi zdravniki ali zobozdravniki, če hočete, ki pridejo do koncesij, če izhajamo iz tega, da se na razpise zdravstvenega doma javljajo le redki in je predvidoma to za ZD Ljubljana problem? Dejansko je ena od težav to, da zobozdravnikov na trgu dela ni. Danes na Zavodu za zaposlovanje recimo med brezposelnimi nekih 72.000 jih je ni zobozdravnikov oziroma bi jih lahko prešteli na prste ene roke, če gledamo celotno Slovenijo. Ob tem je upravičeno vprašanje ali so kandidati za bodoče koncesionarje prav zdaj zaposleni v zdravstvenih domovih? To bi pomenilo, da do sedaj v zdravstvenih domovih zaposleni zobozdravniki postanejo koncesionarji v enakem obsegu, kadrovski problemi pa ostanejo. In posledično koncesije povzročajo več težav, kot jih rešijo in zdravstvene domove potiskajo v še dodatne kadrovske, finančne in organizacijske probleme. Tokrat gre, kot je navedeno v odgovoru ZD Ljubljana za prostorske razmere. Seveda, prostorske razmere ne omogočajo, če prej ni načrta kako se lotiti pomanjkanja tako prostora kot zdravnikov oziroma zobozdravnikov. Se bi lahko predvidelo, da bo nekdo odšel v pokoj, bi se lahko zagotovilo na podlagi nekih v naprej predvidljivih dogodkov tudi prostorske razmere? Bi se lahko namenilo sredstva za to v naprej predvidljivo situacijo? Mi menimo, da bi to morala biti osnova. Našteto seveda pomeni, da zdravniki zapuščajo javni zdravstveni dom ali pač, da v njega niti ne pridejo. S tem javno zdravstvo dodatno izgublja svoj namen in spet poročilo računskega sodišča kažejo, da se koncesije podeljujejo brez jasnih meril in ne glede na realne potrebe. Podatki kažejo, da se je število koncesionarjev v zadnjih petih letih povečalo, povečal se je tudi delež javnih sredstev, ki gredo koncesionarjem, kljub temu pa se dostopnost čakalne dobe, kvaliteta, če govorimo o zobozdravniških storitvah, ki spadajo pod zavarovanje slabšajo, ne pa izboljšujejo. Kar govori o nedodelanem sistemu. Seveda primarno na državni ravni, a tudi na lokalni, kjer se pogosto soočamo z reševanjem problemov v zdravstveni mreži šele, ko te dosežejo akutno raven. Ob tem naj spet spomnimo na pred kratkim izdano odločbo ustavnega sodišča, kjer koncesionar presežka ni več dolžan nameniti nazaj v dejavnost, ampak ga lahko nameni zase in z ohranjanjem koncesij javno zdravstvo izgublja tudi ta presežek. Kot rečeno, mi podpiramo nove koncesije ali podaljševanje le teh zgolj premostitveno in le s spremljajočim izdelanim načrtom. V enem letu, kar smo obravnavali te koncesije nekako nismo zasledil nekih načrtov, mogoče v letnem načrtu dela zdravstvenega doma ampak direktor, kot smo slišali hodi po državah bivše države in novači zdravnike. A ob tem je nek načrt, da ne bo, ko bodo se ti zdravniki javili spet neka trenutna zadeva ali prostorski primanjkljaj ali kaj drugega? Tko, da mi nekih koncesij, podeljevanj koncesij na ta način ne podpiramo. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Replika. Izvolte. Gospa Škrinjar, replika.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa. Hvala lepa. Zame javno zdravstvo pomeni, da ima prav vsak državljan v tej državi dostop do košarice storitev, ki so mu zagotovljene. Mene ne briga, a to izvaja zasebnik, a to izvaja nek javni zavod. Pomembno je, da državljan dobi svojo uslugo in da ta sistem je vzdržen. Jaz sama imam zobozdravnico, ki je koncesionarka--

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Mestne občine Ljubljana ne?

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR --ja. Čakalne vrste, normalno dolgo čakam, prav ne predolgo. Zadovoljna sem z njeno uslugo in nimam nič proti. Zato bom jaz to podpirala. Ugotavljam pa, da tisto, kar sem se učila v mladosti, da socializem ne pozna zasebne lastnine ne drži. Socializem pozna zasebno lastnino, mi državljani smo zasebna lastnina neke klike ljudi, ki se proglasijo za državo. Hvala lepa za tako zasebno lastnino.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ta zadnji del naj zastopi kdor hoče ne pač, ampak jaz mam tut repliko gospod Jakopovič ne, na treh točkah, pa nič slabega ne mislim. Prvič, koncesija je tudi javno zdravstvo. Drugič, to kar ste razlagu o računskem sodišču velja za Slovenijo, ne Ljubljano. Tretjič, mnogo preden je država objavila te sezname, ko obiskuje prestolnice republik bivše skupne države je naš direktor že v času poletja naredil ta napor in, če se spomnete, kar nam je bilo težko, ko smo imel zdravstvene domove, ki so ostali brez zdravnikov, ki so zapuščali zdravstvene domove, pri nas teh težav ni bilo. Pri nas ni bilo stavk, štrajkov, da bi nehal delat ne. Zdej pa to, kar razlagate ne vodenje zdravstvenega doma vodi direktor s svojo upravo. Jaz trdim, da zelo dobro. Do lanskega leta smo bili edini, edina zdravstvena ustanova z več kot 1500 zaposlenih, brez izgube in je treba vedet, da boste januarja vabljeni na otvoritev prizidka ZD Bežigrad, ki je končan. Zdej se še oprema dodaja not, da imamo v planu in samo čakamo, da MOP spremeni uredbo o vodnovarstvenem področju. Gre za ZD Jarše oziroma ČS Jarše. Gre tudi za pokopališče Šentvid, Stožice, ki čaka to uredbo. Potem je na vrsti Metelkova nov center, kjer bomo naredili nov center za odvisnike in kot zadnji se pojavlja tudi dogradnja ZD Rudnik. Če boste najdli kogarkoli ne z večjim prirastom m2 zdravstvenih domov na … /// … nerazumljivo … /// osnove potem se javte ampak tega odgovora ni. Tko, da vaša pravica, da glasujete kar želite ne, vaša tut pravica, da zganjate visoko politiko ampak v Ljubljani, tokrat pa se jst strinjam z gospo Škrinjar pri tistem prvem delu, da imamo pač javno zdravstvo tako dobro urejeno, da smo pomoje še edini, ki sprejemamo nove paciente. Gospa Sojar.

GOSPA MOJCA SOJAR Hvala lepa. Tudi mi smo pogledali ta odlok o podeljevanju nove koncesije mogoče mal z drugega vidika kot kolega Jakopovič ampak vseeno. Podelila se bo koncesija za koncesijo, ki bo prenehala z upokojitvijo in, ker vemo, da se v mestni občini zelo zagovarja sistem javnega zdravstva in pa delovanje ZD Ljubljana, ki mu je celo bilo zaželjeno, da se mu pripoji Železniški zdravstveni dom, no in v gradivu kot smo že slišali je pa pojasnilo, da ni prostorskih pogojev za dodatne programe. Zato me zanima zakaj ZD Ljubljana ne kaže poslovnega interesa in ne najame te ambulante od dr. Racingarja in s tem razširi svojo dejavnost nekam ven, sicer iz zdravstvenega doma ampak predvidoma dobi tudi vse njegove paciente, predvidoma. Ob tem bi lahko podelili še dodatno koncesijo, ker vemo, da v ljubljanski občini kar precej, če ne najdaljši čas, da občani pridemo do specialističnih storitev. To pomeni, da s to novo podeljeno koncesijo ne bomo pravzaprav nič dodatno dobrega naredili za občane, ljubljančane. Prebrala sem tudi, da je bilo leta 2006 v izjavi Mestne občine Ljubljana zapisano na temo podeljevanja koncesij: »zagovarjamo stališče, da je naš javni zdravstveni zavod osrednji izvajalec primarnega zdravstvenega varstva«. Ob tem se mi zdi pa spet ena zanimivost, da zdravstveni dom izpušča iz svojih rok zdravnike, kot je na primer bivša strokovna direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana, ki je niso zadržali v javni mreži, razlogov jaz ne poznam, vem pa, da je bila velika zagovornica javnega zdravstva, ampak potem je bila podeljena koncesija in zdej opravlja dejavnost primarnega zdravstva v zasebnem zavodu. Zdravnikov v javni mreži nam pa primanjkuje. Vseeno bom ta odlok seveda podprla, ker je podeljevanje koncesij potrebno in je potrebno tudi širit dostopnost do zdravstvenih storitev, podprla bom pa tudi zato, ker je veliko bolje, da Mestna občina Ljubljana koncesije podeljuje kot pa jih jemlje. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Replika, gospa Škrinjar.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Spoštovana gospa Sojar, koncesija je del javne mreže.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Pa še eno stvar no. Ko nekdo tko z lahkoto reče, tut jaz repliciram, da sem v skladu s Poslovnikom ne. Zakaj ne najame prostore ene ambulante? Pri 1700 zaposlenih ne, potem ne ve kaj govori, brez zamere ne. Ker pomeni najameš prostore, maš spet posebi kontrolo, moraš kupit opremo in podobno naprej. Tko, da mi imamo ta standard in še enkrat bom reku ne, tle se strinjam, koncesija je del javne mreže, nič novega ne pridobimo ne, predvsem pa ne zgubimo. Ker zdej mamo občine, ki jim zmanjkuje zdravnikov.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Mestni občini Ljubljana.

Prosim za vaš glas. 39 ZA 5 PROTI. Sprejeto.

Gremo na točko 6. AD 6. PREDLOG AKTA O SPREMEMBI AKTA O JAVNO-ZASEBNEM PARTNERSTVU ZA PROJEKT »NOGOMETNA DVORANA V ŠTEPANJSKEM NASELJU« Gradivo ste prejeli. Prejeli ste poročilo pristojnega Odbora za šport in poročilo Statutarno pravne komisije. Prosim gospoda Kolenca za uvodno obrazložitev.

GOSPOD MARKO KOLENC Spoštovani župan, spoštovane mestne svetnice, mestni svetniki. S spremembo 5. člena Akta v javno-zasebnem partnerstvu »Nogometna dvorana v Štepanjskem naselju« se opredeli nadomestno zemljišče, s katerim bo zasebnemu partnerju nadomeščen del zemljišča, to je parcela številka 200/208 k. o. Štepanja vas, ki ga Mestna občina Ljubljana potrebuje za izgradnjo Centra četrtne skupnosti Golovec. S sprejetjem predlagane akta, predlaganega akta bodo tako vzpostavljeni pogoji za menjavo zemljišč in za pričetek gradnje Centra četrtne skupnosti Golovec. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Marko, tle počaki. Prosim gospo Bon za stališče odbora.

GOSPA DR. MARTA BON Odbor za šport je podprl predlog s 6 glasovi ZA.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Sedmak, statutarno pravna.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Statutarno pravna komisija ni odkrila nobenih zakonodajnih statutarnih ali poslovniških neskladnosti in sicer soglasno, hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava. Gospod Horvat, izvolte.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem. Bi pa imel vprašanje, mogoče niti ne polemiko. Na tem mestu, ob tem objektu je tudi nek gostinski objekt, ki ne vem, a ma sploh najemno pogodbo, ker je na MOL-ovem zemljišču. A je to legalno, kaj bo s tem gostincem, ki to izvaja tam? Čist informativno nas zanima zakaj se sploh to dogaja? Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Pravzaprav zakaj se dogaja ne vem kaj mislite. Zakaj je tam tisti lokal baraka ne? Pojte ga obiskat ne, pa boste videl kaj se dogaja ne. Pa ni tega predmet ne, ta baraka ne se ruši, s tem objektom, ki gradimo za četrtna skupnost in v tem objektu dobi predvsem prostor prav dobi Rugby klub ne v kletnih prostorih, ostalo pa za Četrtno skupnost Golovec, ki ga čakate ne vem kok le ne tko, da mi mamo že načrt narejen samo še to rabimo ne. V baraki pa pejte sami tam.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Ne, ne govorim samo, ker se že sedaj nahaja na tem območju, zakaj občina ni rekla, takih stvari pa ne podpiramo, pa da bi tu zaključila zgodbo.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Na črno, tam je prostor Rugby kluba ne not ne, ki so se zmenil to, kar pravi ne danes kolega. Sej je v redu ne, gospa Vrečko.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Hvala za besedo. Mene pa samo zanima, ker smo pogledal poročila o pregledu dodeljene brezplačne uporabe športnih objektov in dodeljenih sredstev ur, ker ta dvorana notri ni zajeta in nas zanima, katerim športnim društvom se zagotavljajo termini za izvajanje javnega programa športa?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kera dvorana ni zajeta? Brez zamere.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Dvorana nogometna.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, tle ne govorimo o nogometni. Mi govorimo o novem centru.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Ja, sej to je.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sta dve ločeni zadevi. Če čmo zgradit Center četrtne skupnosti rabimo med sabo delit zemljišče in to zemljišče je bilo zdej od dvorane nogometne Cesar - Jokić ne in oni nam to zemljišče prepuščajo, da lahko dobimo tle gradbeno dovoljenje. In v tej dvorani ne, poročilo boste dobili ne mamo tudi Letni program športa.

GOSPOD MARKO KOLENC Ko tut razpisujemo uporabo te dvorane v okviru Letnega programa športa. Ni predmet tega.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sej to ni treba. To je samo zamenjava zemljišča oziroma, da se odstopi, da lahko dobimo gradbeno dovoljenje ne. V letni program športa, če bo vse po sreči, bo naslednjo sejo ne. Razpis je tri letni ne oziroma januarsko ne, februarsko, ker ni januarske. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 44.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Akta o spremembi Akta o javno-zasebnem partnerstvu za projekt »Nogometna dvorana v Štepanjskem naselju«.

Prosim za vaš glas. 42 ZA 0 PROTI. Hvala lepa za prijaznost.

Gremo na točko 7. dnevnega reda. AD 7. PREDLOG SKLEPA O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA ŠPORT LJUBLJANA Gradivo ste prejeli. Prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Gospod Kolenc, kolega Kolenc, izvoli.

GOSPOD MARKO KOLENC Mestna občina Ljubljana je ustanoviteljica Javnega zavoda Šport Ljubljana in v letu 2007 je bil sprejet Sklep o ustanovitvi Javnega zavoda Športno rekreacijski center Tivoli. V obdobju od sprejetja navedenega sklepa pa do danes je prišlo do številnih sprememb tega akta, v vmesnem času pa je prišlo tudi do spremembe naziva javnega zavoda iz Tivolija v Šport Ljubljana. Pri citiranju predpisa v ustanovitvi zavod tako vedno znova prihaja do napačnega citiranja ustanovitvenega akta zavoda, posledično mnogokrat pride tudi do napačne uporabe naziva zavoda, kar pa vpliva na njegovo prepoznavnost. S predlaganim aktom se nadomesti dosedanji Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Športno rekreacijski center Tivoli skupaj z vsemi njegovimi dopolnitvami in spremembami. S tem namenom se tudi predlaga sprejem novega sklepa o ustanovitvi in ne nove spremembe in dopolnitve sedaj veljavnega ustanovitvenega akta. Poleg tega se s predlogom akta ureja notranja organizacija zavoda, nov sklep o ustanovitvi bo tudi podlaga za sklenitev vseh aktov, ki so hirearhično pod aktom ustanovitve zavoda, pri čemer mislimo predvsem na delovanje zavoda. Z novim ustanovitvenim aktom pa se tudi določa, da sedaj svet zavoda sprejme Statut zavoda v soglasju z ustanoviteljem, Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji zavoda, Pravilnik o računovodstvu, Pravilnik o varstvu osebnih podatkov in Pravilnik o javnih naročilih ter vse poglavitne splošne akte, ostale splošne akte pa sprejema direktor zavoda. V predlogu akta je delno korigirana tudi sestava sveta zavoda, predlog predvideva, da predstavnika izvajalcev Letnega programa športa na poziv ustanoviteljice predlagajo zainteresirane skupnosti in združenja, ki v pretežni meri izvaja Letni program športa v športnih objektih v upravljanju zavoda in sodelujejo v Evropskih ligaških tekmovanjih oziroma drugih velikih ligaških tekmovanjih pod okriljem Mednarodne športne zveze oziroma združenja. Vse poglavitne rešitve so predlagane z namenom, da bi sodelovanje zavoda čim bolj poenostavilo in bi s tem omogočilo njegovo čim boljše izvajanje nalog, za katere je bil ustanovljen. Sklep o ustanovitvi, ki je predlagan je usklajen tudi z novim Zakonom o športu, ki na novo opredeljuje naloge javnih zavodov za šport. Predlagam, da predlog sklepa sprejmete. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prosim gospo Bon za stališče odbora.

GOSPA DR. MARTA BON Odbor za šport podpira Predlog Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Šport Ljubljana.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Tudi pri tej točki Statutarno pravna komisija ni ugotovila zakonodajnih, poslovniških in statutarnih neskladnosti. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava. Gospod Slabe, izvolte.

GOSPOD GREGOR SLABE Ja, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav. Spoštovane svetnice in svetniki. Zdej, jst mam tale predlog sklepa mam tuki pred sabo ne. In, če gremo mi lepo po vrsti pridemo do 5. člena dejavnosti zavoda, kjer prva zadeva, ki mi je prišla, da je pač nisem vidu je recimo kar se tiče programov rekreacije. Pol pa, če gremo naprej pa pridemo tuki na svet zavoda sestavlja 5 članov, zadnji član je predstavnik izvajalca Letnega programa športa. In v 13. členu piše, kot je gospod Kolenc že prej omenu, predstavnika izvajalca Letnega programa športa na poziv ustanovitelja se predlaga zainteresirane skupnosti in združenja, ki v pretežni meri izvaja Letni program športa v športnih objektih, v upravljanju zavoda in sodeluje v Evropskih ligaških tekmovanjih oziroma drugih velikih ligaških tekmovanjih pod okriljem Mednarodne športne zveze oziroma združenja imenuje Mestni svet Mestne občine Ljubljana. Zdej, tuki ste na zelo eleganten način v bistvu eliminirali Športno zvezo Ljubljana. To je v bistvu 217 društev ste odrezali ne. Iz odločanja.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ A ne bi bili direktni no?

GOSPOD GREGOR SLABE Ne, glejte, ne, k mi ni bilo logično zato, ker je gospod Crnek ne, on je podpredsednik Športne zveze Ljubljana in je tudi v izvršilnem odboru in ker mi to še vedno ni bilo logično sem šel mal pogledat v zgodovino, pa mal po portalih in sem vidu 2014 članek na Požareportu je, da je izvršilni odbor Športne zveze Ljubljana takrat prvič podprl Gabrovca proti vam ne. In zdej predsednik tega je pa gospod Sodržnik. In zdej očitno jaz sklepam, da mate vi nekakšno osebno vendeto proti temu Sodržniku in da bo sedaj nastradalo 217 društev in celoten rekreativni šport v Ljubljani. In tudi se sprašujem kako bodo svetniki iz liste, iz vaše liste glasovali za in v bistvu proti gospodu Crneku, ki je na vaši listi. In posledično podžupan ne.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sam moment prosim ne, ne. Bom gospod svoje zaključu, potem je stvar za repliko. Kar zaključite.

GOSPOD GREGOR SLABE Tko, da glejte jaz gledam tko ne. Tekmovalni šport brez rekreativnega športa ne more, ne more funkcionirati ne, zato ker rekreativci so tisti, ki kupujejo opremo, ki financirajo tudi kupujejo vstopnice, zdej stanje v ljubljanskem športu je pač takšno, da je res, da je premalo obiskovalcev, ampak mislim, da to ni način, da se rekreativne športnike pač odreže ne, po domače povedano. Tko, da jst, jst v tem 13. členu jaz tega sklepa ne podpiram, mislim, da bi vseeno Športna zveza Ljubljana morala biti aktivna notri no. Konc, ja.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ste konc?

GOSPOD GREGOR SLABE Konc, ja.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Replika. Najprej ta 5. člen, to kar piše not, to je tisto, ki zakon določa in rekreativni šport, povejte mi še eno občino v Sloveniji, ki da tok za rekreativni šport kot Ljubljana? Eno mi naštejte? Ne, zdej jst govorim ne. Običajno ne, do zdej je bilo tko ne, da dajemo preveč za rekreativni šport in premal za vrhunski šport. Zdej pa glede drugega, glede Sodržnika ne. Po mojem ste dva, eno dejstvo ugotovu, pa eno ste zgrešil ne. Dejstvo je to, da se vi običajno pri vas v SDS-u informirate v Požareportu in podobnih medijih resnice. Kar se pa tiče ne tega, da bi jaz bil osebno … /// … nerazumljivo … /// 5 let čaku imam samo eno sporočilo dajem, ni res in jaz nisem SDS, da bi to delu. Sicer mate pa vi vašga člana, ki ga pa nismo eliminiral kot pravte elegantno, pa bi ga lohk ne, v Izvršnem odboru zavoda šport ne, pa ga lohk vprašate ne, kdaj sem se jaz kdaj vključu ne. Tko, da glede tega ne rabte it v medije. Gospa Sojar, izvolte.

GOSPA MOJCA SOJAR Ja, meni se pa ob tem, ob prebiranju--

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne ni, Bučar je. V odboru za šport no, je v redu ne, v redu, v redu. Gospa Sojar je prej.

GOSPA MOJCA SOJAR --ob prebiranju tega gradiva sem imela tut nekaj pomislekov, najprej bi prosila, ali smo kdaj Javni zavod Šport Ljubljana ukinil. Jaz sem šla gledat na spletno stran Javnega zavoda Šport Ljubljana in tam namreč piše, da je bil javni zavod ustanovljen leta 2006 z izmenom Javni zavod Šport Ljubljana. Kaj danes potem ustanavljamo? Kakšen ustanovitveni akt potem danes sprejemamo? Tko piše na spletni strani Javnega zavoda Šport Ljubljana, mogoče sem kej premalo prebrala, registrski organ Okrožno sodišče, 25. 10. 2006 datum ustanovitve piše.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Za Sojar, fajn bi blo, da vsaj preberete. Dejte obrnt stran 12 današnjega gradiva.

GOSPA MOJCA SOJAR Kaj naj preberem?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Stran 12 današnjega gradiva, vse vam piše, celotna zgodovina Športno rekreacijskega centra Tivoli ne, ki je prišel do Javnega zavoda Šport.

GOSPA MOJCA SOJAR Potem pa na spletni strani popravite. Javni zavod Šport Ljubljana.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Pa ne men govort to no.

GOSPA MOJCA SOJAR Ja, če tko piše. Mate pa. So pa nedoslednosti na spletni strani.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Berte materiale, ki ste jih dobil za sejo.

GOSPA MOJCA SOJAR Sem prebrala in zato sprašujem, ker mi tole ni čisto jasno, kaj danes ustanavljamo. Se mi zdi, da v Javnem zavodu Šport Ljubljana že nekaj časa govorimo, nič več Tivoli in tako naprej.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Prov. Glasujte proti pa bo lažje. Gospa Škrinjar, izvolte.

GOSPA MOJCA SOJAR Ne, ne bom, pa nisem zaključila. A lahko zaključim?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Dejte.

GOSPA MOJCA SOJAR Hvala. Potem tudi tisto, kar je kolega na moji levi omenu. Ligaških in tako tekmovanj, to se vidi, da je od nekje notr unešeno, tut velikost številk se ni, črk se ni popravla. Tko, da je en stavek urinjen notr v, kr poglejte, v 13. al katerem členu to piše. Naslednja stvar, ki me pa provzaprav mejčkeno skrbi pa je to zopet rekreativni šport, namreč najem telovadnic v osnovnih šolah določa zaenkrat osnovne šole same in vemo, da so te cene najemov kar precej ugodne. Hvala bogu, da tam lahko trenirajo različni klubi. Tukajle pa v razlogih, na strani 12 gospod župan, kar me skrbi je pa to, da zdej lahko te ceniki, ki so se spremenili in jih lahko določa pristojen za izvrševanje proračuna in to ste vi. In se bojim, da bodo ceniki najema teh dvoran v pristojnosti Javnega zavoda Šport Ljubljana višjih cen in nedostopni mnogim klubom, govorim pa prov iz prakse, Odbojkarski klub Krim imajo treninge, ki bi morali biti 4x na teden, kar naprej menjavajo lokacije, ker se pač nekaj ne morejo dogovort. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zdej pa gospa Sojar enkrat za vselej ne tak ne, to, da se vi bojite pomoje slabo spite ne. Ne, ne, se opravičujem, prej sem se vmes vtaknu ne. Mestna občina Ljubljana daje za naše klube 240.000 ur brezplačne vadbe, 240.000 ur brezplačne vadbe. Pejte vprašat v Maribor. Drugič, zakon nalaga, da jaz župan določa cenike kot take. Tretjič, uporaba dvoran, ki jih je Mestna občina zgradila, kot je Maks Pečar ali pa Brod, ki sta, dvorani, ki sta lahko za vsa evropska tekmovanja ne. Če že govorimo o Krimu, ker so krimovke postale evropske prvakinje. Na Krimu je točno določena do ktere ure ima šola za svoje programe, potem do katere ure Letni program športa in šele po 8. oziroma 9. uri zvečer lahko sami tržijo. In, ko boste prišli konkretni na to, da se kdo seli pa kaj se seli ne, jaz, če bi prej poslala pa bi vprašu zakaj se selijo ne. Ampak vprašte konkretno zakaj se selijo. Problem do zdej, kar je bil ne, je to, da smo najdl recimo učitelja neke športne discipline, ki je ob isti uri bil na treh različnih šolah in vodu telovadbo ne tak. Tko, da to je moj odgovor ne. Gospa Škrinjar, izvolte. Vi pa kr v strahu živte.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala. Drži, da Ljubljana namenja dovolj pozornosti rekreativnemu športu, to je prav. Drži pa tudi, da lahko skrbi dejstvo, neko slabo sporočilo je, da sestava sveta, da ni predstavnika rekreativnih društev. Gre za slabo sporočilo. Namreč vse preveč je v naši družbi prisotno mnenje, da le vrhunski so vredni, ostali ne. Prav tako boste našli mnenje, kako je potrebno biti le odličen, manj kot to ni dobro in ob tem, da je rekreativni šport tisto, kar omogoča duševno zdravje in tudi napredek mladih pri učenju je potrebno ceniti. Zato jaz mislim, da ne bi bilo nič narobe oziroma bilo bi prav, da bi bil tudi predstavnik rekreativnih društev v tem svetu. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz bom sam dve številki povedu. Maraton ljubljanski, rekreativni šport kok je udeležencev, Maraton Franja kolesarski, k temu bi lahko dal pohod ob žici ne. Gorski tek na Šmarno goro in tak. Ugotavljam navzočnost po tej točki. Rezultat navzočnosti: 42. Zdej bo gospod Slabe ugotovu kako glasuje Lista Zorana Jankovića.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o ustanovitvi Javnega zavoda Šport Ljubljana.

30 ZA 11 PROTI. Sprejeto, hvala lepa. Hvala Marko.

AD 8. PREDLOG ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU 147 – OBMOČJE OB VZHODNI OBVOZNICI IN LITIJSKI CESTI Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Ostojić za uvodno obrazložitev.

GOSPA IRENA OSTOJIĆ Hvala za besedo. Spoštovane, spoštovani. Predstavila bom Predlog občinskega podrobnega prostorskega načrta za moške zapore v Dobrunjah. Naročnik tega prostorskega akta je Ministrstvo za pravosodje, izdelal ga je Ljubljanski urbanistični zavod. Območje se nahaja ob priključku Litijske ceste na vzhodno obvoznico, na vzhodno avtocesto. Obsega okvirno 5 hektarjev zemljišč, ki so danes nepozidana. V preteklosti je bilo območje gramoznica, kjer se je vršil izkop gramoza, po zaključku izkopa je bilo območje nekontrolirano, zasuto z odpadki, zaradi tega je MOP v postopku OPPN-ja izdalo odločbo, da je potrebno izdelati tudi celovito presojo o vplivih na okolje. Ta je bila izvedena, izdelano je bilo okoljsko poročilo, na podlagi katerega je bilo pridobljeno tudi pozitivno mnenje Ministrstva za okolje. Poleg problematike hru, odpadkov je na območju prisoten tudi problem visoke obremenjenosti s hrupom, kar je bilo prav tako obdelano v okoljskem poročilu in celovitem celoviti presoji vplivov na okolje. Na preglednici sta predstavljeni zazidalni situaciji iz faze dopolnjenega osnutka in pa predloga. Predlog je na desni strani. Dopolnjen osnutek je bil predstavljen mestnemu svetu junija letos, po tem je bila organizirana javna razgrnitev, ki je trajala mesec dni. Na podlagi pripomb javnosti in pa usklajevanj z nosilci urejanja prostora je bil izdelan predlog občinskega podrobnega prostorskega načrta. Če na kratko povzamem--

KONEC POSNETKA ŠT. 20191118_153908

GOSPA IRENA OSTOJIĆ --ureditve območje zaporov je razdeljeno na dve prostorski enoti, južna je odprta in je orientirana na Litijsko cesto, severna je zaprta v območje zidu oziroma treh zidov višine 5-6 metrov. V južnem delu je vmeščen objekt odprtega oddelka z paviljonom za obiske in pa izobraževalni center, v severnem zaprtem delu pa pripor, zaprti oddelek in pa delavnice. Območje se priključuje na Litijsko cesto v novem križišču, na vzhodni cesti je predviden dovoz in pa parkirišče za obiskovalce in zaposlene. Poleg tega je na vzhodni strani in pa severni urejena tudi nova pešpot oziroma kolesarska pot in pa dostopi, dovozi do kmetijskih zemljišč. Spremembe glede na fazo dopolnjenega osnutka lahko strnemo v štiri sklope, prvi je sprememba zazidalne situacije, ki se usklajuje že z dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga investitor že izdeluje. Druga je zaradi usklajevanj z Elektrom in pa potekom načrtovalnega daljnovoda je v prostorski enoti 3 dovoljena samo ureditev zelenih površin, največ rekreacijskih. V jugovzhodnem jugozahodnem delu območja je spet zaradi usklajevanj z DARS-om in predvidene širitve avtocestne obvoznice ravno tako v delu območja dovoljena samo ureditev zelenih površin, brez drugih ureditev in pa na priključku z Litijsko cesto so ureditve usklajene z pripombami pristojnega oddelka na Mestni občini Ljubljana, Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet. V območju OPPN-ja in pa na njegovih robovih potekajo štirje državni prostorski načrti in sicer pobuda za širitev vzhodne avtoceste, Državni prostorski načrt za daljnovod in pa za dva plinovoda, eden po severni in drugi po vzhodni strani območja z vsemi veljavnimi oziroma načrtovanimi akti je bil OPPN usklajen in v skladu s tem je bilo pridobljeno tudi soglasje Vlade Republike Slovenije na izdelan prostorski akt. Še prostorski prikaz načrtovanih ureditev avtorji te rešitve so Arhitekti Počivašek Petranovič, ki so dobili, ki so zmagali na javnem natečaju. Investitor Ministrstvo za pravosodje načrtuje izvedbo te investicije do leta 2024. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Koželj, prosim za stališče odbora.

GOSPOD PROF. JANEZ KOŽELJ Spoštovani gospod župan, spoštovane kolegice in kolegi, svetnice in svetniki. Odbor za urejanje prostora podpira, za urejanje prostora podpira sprejem Predloga Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 147 – za območje ob vzhodni obvoznici in Litijski cesti, ker že ni imel pripomb na osnutek tega akta. Poleg tega pa se tudi strinja z dopolnitvami akta o varstvu pred hrupom odprtega dela zavoda.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak, stališče statutarno pravne.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Statutarno pravna komisija ni imela pripomb k zakonodajnim, pravnim, statutarnim in poslovniškim določitvam glede tega akta in je to ugotovila soglasno. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ker h odloku odloka ni bil vložen noben amandma, ni razprave prehajamo na glasovanje. Ugotavljam sklepčnost. Rezultat glasovanja: 39, rezultat prisotnosti: 39.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 147 – območje ob vzhodni obvoznici in Litijski cesti.

Prosim za vaš glas. 39 ZA 0 PROTI.

Zadnja točka danes, 9. AD 9. PREDLOG SKLEPA O SOGLASJU K OSNUTKU BESEDILA PRAVNEGA POSLA – KUPOPRODAJNE POGODBE ZA NEZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA S PARC. ŠT. 1324, 1347/5, 1332/2, 1333/2, 1333/6, 1348/3, 2240/86 in 1348/2, VSE K. O. 2636 BEŽIGRAD Gradivo ste prejeli. Prejeli ste poročilo pristojnega Odbora za ravnanje z nepremičninami, poročilo Statutarno pravne komisije. Prosim gospo Remih za uvodno obrazložitev.

GOSPA SIMONA REMIH Hvala za besedo. Spoštovane svetnice, spoštovani svetniki, spoštovani župan. Mestna občina Ljubljana je v mesecu septembru 2019 prejela interes za nakup zemljišč ob Kranjčevi ulici v Ljubljani. Ker skupna vrednost pravnega posla v predlogu sklepa navedenih nepremičnin presega 500.000 eur mestnemu svetu na podlagi 29. člena Zakona o stvarnem premoženju države in lokalnih skupnosti ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana predlagamo izdajo soglasja k osnutku besedila pravnega posla prodajne pogodbe za nezazidana stavbna zemljišča s parcelnimi številkami: 1324, 1347/5, 1332/2, 1333/2, 1333/6, 1348/3, 2240/86 in 1348/2, vse k. o. 2636 Bežigrad. Glede na pripombe moramo podati še nekaj pojasnil. Kot je bilo že povedano se MOL že več kot 10 let trudi z državo urediti lastništvo omenjenih dveh zemljišč, vendar do danes žal neuspešno. Novembra 2014 smo z namenom, da si država končno uredi lastništvo na tem območju z URI Soča sklenili pogodbo o brezplačni uporabi zemljišč, ki se je z dnem 17. 11. 2019 iztekla. Pred potekom pogodbe smo državo, konkretno Ministrstvo za zdravje večkrat pozvali k ureditvi lastništva, pobuda je vedno prišla s strani MOL. Nazadnje se je župan s sodelavci sestal z ministrom 14. 11. 2019, kjer smo ponovno izpostavili tudi to odprto vprašanje in jih seznanili z nameravano prodajo zemljišč. S strani države, niti s strani URI Soča do danes še nimamo odziva. Vprašanje svetniške skupine je sicer povsem na mestu, vendar menimo, da je napačno naslovljeno. Država, kot ustanoviteljica URI Soča bi morala namreč že nekaj časa nazaj poskrbeti za dostop pacientov in njihovih svojcev. V vseh teh letih torej država ni izkazala nobenega interesa in volje, niti ni podala nobenega konkretnega predloga glede pridobitve lastništva potrebnih omenjenih zemljišč. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Simona, sam moment prosim. Še enkrat poudarjam, to kar je bilo rečeno vse drži, dodal smo tut to, da bomo šli danes na sejo, da dobimo soglasje, da gremo lahko v ta razpis in, da bo v razpisu tako napisano, da ta zemljišča lahko umaknemo. Ministrstvo nam je zagotovilo, da bo do 25. 11. dalo svoj predlog, da uredimo tudi te nepremičninske zadeve med Republiko Slovenijo in mestno občino. Poudarjam, da gre tle za zamenjavo tega zemljišča za del stavbe na stare pravde, kjer smo mi že solastniki in oni so imeli včasih dializo, k so jo ven umaknil. Tok, da zdej pač res vse. Gospod, gospa Žekar, stališče odbora.

GOSPA JELKA ŽEKAR Torej, odbor je obravnaval predlog sklepa, v razpravi so bila postavljena številna vprašanja, na katera smo dobili ustrezna pojasnila, nekaj izmed teh vprašanj je bilo danes pojasnjeno že dvakrat tako, da smo sprejeli sklep, da predlagamo mestnemu svetu v sprejem oziroma soglasje k osnutku besedila z 3 glasovi ZA, 1 proti od 6 prisotnih.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Statutarno pravna komisija ni imela nobenih zakonskih oziroma … /// … nerazumljivo … /// tokrat soglasno. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava. Gospod Horvat, izvolte.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala lepa za besedo. Zdej pač poslušam to obrazložitev. Ampak mestna občina se je tukaj sama zapletla pa zdej skuša kazat samo na državo. Zakaj smo šli sploh dovolit izgradnjo parkirišča za nekih 100.000 eur, ker so vložili zakaj smo jim na svojem zemljišču dopustili gradnjo, ki povejte a je to črna gradnja? Ni? A je blo preglaseno mislim zaprošeno za gradbeno dovoljenje? Mi smo stvari sami zakompliciral. Oziroma občina. In tukaj zdej kazat na državo, češ država naj ima poskuha. Ja, jaz bi reku, da na začetku je treba jasna pravila postavt. In potem rečt tole se mi gremo, naprej pa ne. Ker kot dober gospodar bi reku pred petimi leti bi dobesedno mogl postavt zavod Soča pred dejstvo. So državni, državna inštitucija ampak jaz kar gledam v državnem proračunu še vedno ni zagotovljeni sredstev. Iz česa bodo pa kupil? A ste pogledal v državnem proračunu? Jih ni. Kaj potem? In, če se zgodi, da bo nekdo špekulativno kupil zemljišče bo začel izsiljevati Sočo in bodo rekl Soča, jah, zdejle mamo pa veljavno pogodbo. A boste podaljšu pogodbo pod temi pogoji, ki so sedaj? Al kako se bo zgodilo? Tukaj se je šlo v nek postopek z zavodom sploh brez razmisleka na končne posledice. Ja, namen je bil dober, ampak nameni so ponavadi tlakovani za pot v pekel kot se reče. Zato smo dali predlog, ne se zaletavat najprej rečt, a je sploh na ministrstvu denar pripravljen za odkup in program, ker tudi ne bodo kupovali kar nekaj na slepo. Če oni nimajo programa, kaj se bodo pa šli tam? A zavoljo tega, ker jih občina prosi dejte že odkupit, ker itak koristite brezplačno. Ne verjamem. In tukaj zato je treba stvari rečt, pogodba se ne podaljša, URI Soča povejte, kje boste mel izhode, kje boste mel dostope ali pa to. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Replika, gospod Horvat. Vi očitno tle sedite z nami pa ne poslušate nič. Jaz bom probu še enkrat vam odgovort na vsa vaša vprašanja. 12 let to traja kar smo se zmenil, dal v brezplačno uporabo za razvoj Soče. Imajo gradbeno dovoljenje, ker pred 5. leti smo jim dal soglasje k temu, da to gradijo, to je drugič. Tretjič, pogodba je potekla 17. 11. včeri, nimajo več pogodbe. In četrtič, ni potrebno nobenega denarnega toka, ker gre za zamenjavo, to kar razlaga ves čas. Soča, ki rabi zemljišče in Soča inštitucija, ki je izjemno pomembna za to državo, jo rabmo in za zemljišče na stare pravde ne, ki je praktično prazno, da gre za zamenjavo. Ja jaz drugega ne znam povedat ne. In nič, glasujte kokr želite ne, sej mate vso svojo pravico ne. Ampak brez zamere, solit pamet pr tem, kar smo nardil v dobro vseh uporabnikov tako Ljubljančanov kot tistih ne in 12 let se tam dogovarjamo, sej Cugelj je bil čist prijazen, on pač je tam sedel pa je reku dejte se zment. Mora pa država uredit z dvema svojima kako se reče to vnukinjam ali hčerama ne, na eni strani ma Sočo, na drugi strani ma sestro UKC in tu mora pridt ta »change«. Tko, da jaz mislim, da je to pojasnilo, ne vem kaj bi še.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Lahko repliko?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Seveda. Odgovor na repliko lahko. Ne morte repliko.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Okej. Sej, kaj pa na primer poznamo državo, tam poteka postopki iz leta v leto, predlaga se, neuskladijo se eni, drugi in tretji, zato, ker morajo tudi ustanovitelji podat svoje mnenje oziroma soglasja in se bo potem spet vleklo za naslednjih 5 let. Pa sprašujem, a boste--

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zato prodajamo. Zato, da bojo mel dokument, mi tole prodajamo, zdej pa nimamo več 5 let časa ne, imamo kupca, hočte, nočte.

GOSPOD JOŽEF HORVAT --ja, kaj pa se zgodi zdej na primer, ko bo javna dražba, pa nekdo to kupi?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sej tut to sem reku. Da imam pravico, da bo napisan, da te parcele, ki so navedene ne prodamo tiste, ki Soča rab, ker ne rab celo zemljišče.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Ja, ampak tukaj v prodaji sta tudi te dve parceli, ki so--

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Vse parcele so tle not. Ampak ne poslušate. Pravica je pisan bo, da se lahko te dve parceli izločita ven. Sam treba je poslušat ne. Gospa Honzak, izvolte.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala za besedo. Kot smo opozorili že pri predlogu za umik točke z dnevnega reda je gradivo spet pomanjkljivo pripravljeno, kar je v bistvu že navada pri potrjevanju takšnih sklepov. Na to opozarjamo na vsaki seji in vedno v bistvu dobivamo enake odgovore oziroma izgovore. Danes smo celo dobili nekaj informacij, bi bilo pa spet ponavljam smiselno, da so takšne informacije del gradiva, ne da jih izvemo šele na seji. Iz gradiva tako spet ni jasno kdo je oddal povpraševanje za nakup, a je bila to Soča, al je to zdej cela ta zadeva, o kateri govorite? Kdo je potenciali kupec? Vprašanje, ali Mestna občina Ljubljana res ne potrebuje teh zemljišč? Namenjena so za zdravstvene namene, prej smo se pogovarjali o tem, da ima ZD Ljubljana težave prostorske, mogoče bi se jih lahko za to tudi uporabili in kot opozarjata kolega iz NSi, kaj bo kaj zadevo dodatno zapleta to dejstvo, da so na nekaterih od teh parcel parkirišča in celo objekti in spet ni jasno. Danes dobivamo neke, neka zagotovila, spet kakšen bo razpis ne vemo, ne moremo vedet zdej. Ker in tut spet ponavljam vprašanje. Kaj se pa zgodi, če bo nekdo drug ugodnejši ponudnik, pa bo nekdo drug kupu vsa ta zemljšča in kaj se bo potem zgodil s Sočo? A ma država neko predkupno pravico, a bodo sploh šli v to zamenjavo o kateri že govorimo že celo sejo? Odgovori na neka ta vprašanja bi v bistvu moral biti razvidni iz gradiva za samo sejo, ne pa, da iščemo informacijo o takih zadevah povsod drugod, pogosto za potencialne kupce izvemo iz medijev, v tem primeru ne ampak kakšnem prejšnjem pa. Če bi bilo gradivo pripravljeno primerno in bi vsebovalo take informacije bi se tut vsi mestni svetniki in svetnice lažje odločali kako bomo glasovali. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Še odgovor, pa zaključujem razpravo. Pa odgovor, sej je javna dražba. Ne vem kdo je lahko tist, k lahko definira kdo bo kupec na javni dražbi. Mogoče vi veste v Levici ne, k to vam bolj gre ne. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 41.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o soglasju k osnutku besedila pravnega posla – kupoprodajne pogodbe za nezazidana stavbna zemljišča s parc. št. 1324, 1347/5, 1332/2, 1333/2, 1333/6, 1348/3, 2240/86 in 1348/2, vse k. o. 2636 Bežigrad.

Prosim za vaš glas. 23 ZA 2 PROTI. Sprejeto.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zdej, preden se zahvalim za to sejo bi vam sam en podatek dal, ko mamo zdej skupščino holdinga, ko ste prej spraševal o LPP-ju. Plače LPP-ja so 30 milijonov za leto 2020. 30 milijonov za leto 2020. Gorivo je 6.5 milijonov, od tega 2 milijona plin, pa 4.600 nafta in zavarovanje je 1 milijon 400. 30, 36, 37 milijonov. Mestni promet s prodajo kart v letu 2020 20 milijonov. 4 milijone 400 od primestnega prometa, kjer so vsi kolegi župani prezadovoljni in poleg tega je treba dodat, da boste vedel se prav to je 24 milijonov tisto kar prodamo, ko stopi nekdo na avtobus. Subvencije MOL 10 milijonov, 45 brez davka. Druge občine, ki imajo ta delež 1 milijon 200, država 8,5 milijonov. In še enkrat bom reku. Ko boste spet pršli s predlogi brezplačnega naj bo za penzioniste ne, tko k zdej poziva ministrica, 11 mestnih občin je to zavrnilo z zahtevo, da velja za celo državo. Ker drgač do meje vela, pol ne vela in da kdo reče zdej pa naj občina vzame še tiste, sej nas bi pršlo neke 2,5 milijona. Še enkrat opozarjam samo plače so 30 milijonov, s tem, da voznikov ne dobimo. Približno vozniki so tak problem kot prej ko smo govoril o zdravnikih. Jih okol iščemo ne. Gorivo je 6,5. Brez tega prispevka ne mi lahko to dejavnost zapremo takoj. Vsi tisti k sprašujete ne, da bi blo za, ne sej to ni razprava, bomo pol lahko sam povem podatek. To je tut podatek, ki še ni sprejet. Skupščina bo šele sprejemala ne, ampak pravim, ker ste prej govorili o tem sam tok, da sporočim. Hvala lepa za današnjo sejo. Želim vam dober tek.

KONEC POSNETKA ŠT. 20191118_163908

Številka: 90000-23/2019-42 Datum: 16. 12. 2019

MAGNETOGRAMSKI ZAPIS PO ZVOČNEM POSNETKU 10. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA,

ki je potekala v ponedeljek, 16. decembra 2019 s pričetkom ob 15.30 uri, v Veliki sejni dvorani Mestne hiše, na Mestnem trgu 1, v Ljubljani.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Dober dan želim. Spoštovane svetnice in svetniki, vsi navzoči. Pričenjamo z 10. sejo Mestnega sveta MOL-a. Navzočih je 39 svetnic in svetnikov. Odsotnost opravičila gospa Kociper. Mestni svet je sklepčen. Lahko prične z delom. Obveščam vas, da je na seji prisoten tudi predsednik nadzornega odbora gospod Franc Slak oziroma prihaja. Lepo prosim, če izključite mobilne telefone, da ne motimo dela. S sklicem ste prejeli še predlog dnevnega reda. Odpiram razpravo o dnevnem redu. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost: 33.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog dnevnega reda 10. seje Mestnega sveta.

Prosim za vaš glas. 35 ZA. 0 PROTI. Sprejeto.

AD 1. POTRDITEV ZAPISNIKA 9. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA Razprava. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost: 38.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana potrdi Zapisnik 9. seje Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana z dne 18. novembra 2019.

Prosim za vaš glas. 37 ZA 0 PROTI.

AD 2. VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIC IN SVETNIKOV TER ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIC IN SVETNIKOV Gradivo za to točko ste prejeli po sklicu seje. Pisno vprašanje z zahtevo za ustno predstavitev so poslali gospod Matić glede odpovedi najemne pogodbe z Zgodovinskim arhivom Ljubljana. Svetniški klub Levica glede prodaje zemljišča URI Soča. Gospa Sojar glede brezplačnega najema prostorov. Vprašanje in pobude so poslali gospod Stariha glede prehoda za pešce preko Kajuhove ceste in obvezne montaže filtrov prašnih delcev, gospa Ana Zagožen glede poimenovanja Ljubljane v času proslavljanja praznikov, košev za pasje iztrebke na sprehajalni poti Gunclje, Dvor, Stanežiče. Gospa Vuk glede osrednjega mladinskega centra. Gospod Koprivec glede parkiranja v stanovanjskih naseljih. Svetniški klub Levica glede novoletnega ognjemeta, gospa Škrinjar glede Križank, Zgodovinskega arhiva Ljubljana. SK Levica in svetnik gospod Stariha glede prometne ureditve Savskega naselja. Gospa Vrečko glede oglasnega stolpa Ikea in selitve Zgodovinskega arhiva Ljubljana in selitve Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz Križank. Svetniški klub NSi glede smradu iz kanalizacijskih vodov. O, zanimivo. Prejeli ste tudi odgovore na vprašanja iz 9. seje, prav tako ste prejeli odgovore na 2 vprašanji iz te seje in sicer na vprašanje gospoda Janeza Starihe glede prehoda za pešce preko Kajuhove ceste in na vprašanje gospe Vuk glede osrednjega mladinskega centra. Besedo za ustno postavitev dajem gospodu Matiću 3 minute.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Spoštovani gospod župan. V 90. letih prejšnjega stoletja je ustanoviteljstvo Zgodovinskega arhiva Ljubljana od Mestne občine Ljubljana prevzelo Ministrstvo za kulturo in je le to takrat res formalno pristojno za reševanje prostorskih in finančnih vprašanj tega arhiva. Vendar, če kdo ne ve, ali pa je pozabil kdo je v resnici ustanovil ta arhiv naj se, ko bo odhajal iz Magistrata obrne in si ogleda fasado. Videl bo dva grba z napisom Mestni arhiv Ljubljanski. Tam sta iz časov, ko je današji ZAL ustanovil veliki ljubljanski župan Ivan Hribar. To je bil župan, ki mu je bilo mar za umetnost in kulturno dediščino Ljubljane. Od tistih časov se na mestnem danes Zgodovinskem arhivu Ljubljana na lokaciji Ljubljanski Magistrat hrani 3 km arhivskega gradiva. Od tega vsaj 2 km gradiva, ki pričajo izključno o preteklosti Ljubljane. Tu se hrani na primer zbirka listin, najstarejša iz leta 1320, ki jo je mestu Ljubljana podelil vojvoda Henrik Koroški. Pa Malefični red, to je kazenski zakonik, ki ga je kot edemu od prvih mest v Evropi podelil cesar Maksimilijan leta 1513. Dalje so tu zapisniki ljubljanskega Mestnega sveta od 16. stoletja dalje, torej gradivo naših predhodnikov. Nenazadnje je tu tudi gradivo, ki priča o predhodnikih gospoda Jankovića, ljubljanskih županih iz preteklih stoletij. MOL zdaj najavlja, da bo vsemu kar sem opisal in še mnogo čemu drugemu v roku pol leta odrekla streho in to zato, ker si je omislila nove pisarniškega prostore. Torej, se zdi, da je Mestna uprava pripravljena zmetati na cesto DNK zapis lastnega mesta in to s ciljem, da bi si nekaj uradnikov omislilo lepše pisarne. Pa da ne bom narobe razumljen. Strinjam se z izselitvijo arhiva iz Magistrata ampak iz drugih razlogov, kot je prenova mestnih pisarn. Tone arhivskega gradiva so ob prvem resnem potresu grožna Magistratu. Magistrat, ki je statično zelo vprašljiv pa ogroža arhivsko gradivo. Oboje pa je kulturni spomenik. Zato je smiselno, da se arhiv izseli, Magistrat pa protipotresno sanira, vendar izselitev arhiva pride v poštev le takrat, ko bodo na voljo ustrezni prostori opremljeni po arhivskem zakonu in mednarodnih standardih. V roku pol leta to gotovo ne bo mogoče. Arhivsko gradivo ni krompir, ki se ga da prelagati kamorkoli. Prav bi torej bilo, da se MOL pogovarja z Ministrstvom za kulturo in pomaga pri reševanju tega problema. Vsa civilizirana mesta na svetu ljubosumno varujejo arhivsko gradivo, ki priča o njihovi preteklosti in ga s ponosom prezentira vsemu svetu ter ga nenazadnje vključujejo v turistično ponudbo. Uprava najlepšega mesta na svetu razmišlja očitno o neki povsem drugi praksi. Kaj v resnici namerava pa sprašujem gospoda župana?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sej, jaz bi bil mal nesramen ne, če bi se tok zanimu za svoje delo tam, ki ga opravljate bi bilo boljše ampak odgovor bomo dali trije ne, gospa Remih, gospa Demšič, pa jst. Izvolijo.

GOSPA SIMONA REMIH Hvala za besedo. Spoštovani mestni svetnik gospod Dragan Matić. Iz razpoložljivega dopisa takratnega predsednika sveta ZAL gospoda Kambiča iz leta 2010 izhaja, da je že takrat na pristojno Ministrstvo za kulturo apeliral, da prostori v centru mesta niso primerni za delovanje ZAL, sploh pa, da je zaradi obsežne zbirke arhivskega gradiva vprašljiva tudi statičnost stavbe, kot ste tudi sam omenu, je pa treba poudarit, da je bilo to 10 let nazaj že. Strinjamo se z vašimi navedbami, da ZAL potrebuje za svoje delovanje primerne prostore in, da je za to potreben čas. Očitno pa se te časovne dimenzije ne zavedata ustanovitelj in sam ZAL, ki v vseh teh letih nista uspela pristopiti k rešitvi prostorske problematike. V dopisu navajate, da je 6 mesečni rok za izselitev prekratek. MOL je zavedajoč se težav, ki bi uspele nastati z izselitvijo pri odpovedi upoštevala 1-letni odpovedni rok in iz tega razloga tudi ni ravnala po ustaljeni praksi, ki jo uveljavlja v pogodbah in v vseh sodnih postopkih, po katerih se vse pogodbe, ki po vsebini predstavljajo brezplačno uporabo odpovedujejo s 3-mesečnim odpovednim rokom. Kot smo že večkrat pojasnili MOL in Ministrstvo za kulturo aktivno sodelujeta pri rešitvi nastale situacije, vsekakor je MOL pripravljena podaljšati rok za izselitev v kolikor bo Ministrstvo za kulturo podalo konkretno rešitev z ustreznimi časovnimi okvirji za zagotovitev novih prostorov za ZAL. Hvala.

GOSPA MAG. MATEJA DEMŠIČ Spoštovani. To, kar je povedala že kolegica Remihova dodajam še, da sta se MOL in ministrstvo, župan in minister s sodelavci na svojem skupnem sestanku 11. novembra pogovarjala tudi o temi selitve in nadomestnih prostorov za ZAL, MOL je ministrstvu predlagala, da ministrstvo pregleda velikost nepremičnin, ki jih ima v lasti na lokaciji Roška kot morebitno alternativo je predlagala možnost uporabe 500 m2 na Letališki cesti. Naj povem, da so kolegi iz ORN-ja ta ogled lokacij skupaj s predstavnikom ZAL-a že omogočili. Na tem sestanku z ministrstvom je prišlo do dogovorov, da ministrstvo pregleda kvadrature, ki jih potrebuje za preselitev arhiva na lokacijo Roška, kjer je že vložena dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja in, da ministrstvo oceni stroške prenove lokacije na Kvedrovi ter velikost zemljišča in stavbe, MOL pa bo preverjala tudi možnost te lokacije. Rok za izvršitev smo si zadali 15. januar. Naj povem še, da sicer MOL z ZAL-om dobro sodeluje glede izročanja arhivskega gradiva in drugih z arhivskim gradivom povezanih vprašanj. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Še jaz bi gospod Matić dodal. Kadar poslušam to, pa naj bo pol isto za Križanke al kej druzga. Mi smo kot se spodobi z ustanoviteljem, govorim z Ministrstvom se skupaj usedel, opravil ta pogovor, celo iskal to, kar lahko na Kvedrovi naredimo ali je to primerno. Potem na Roški, kjer je že gradbeno dovoljenje sicer za republiški, pri čemer se da to uporabit 1000 m in zato imajo oni že 10 let časa od takrat, ko je bivši predsednik sveta reku, da niso prostori primerni. Kar naenkrat zdej so te prostori primerni, kar naenkrat bodo ljudje trpeli, če bo na Roški namest na Mestnem trgu in zanima me zakaj bi se jaz pogovarjal z muzejem ali pa direktorjem muzeja, ki Zgodovinskega arhiva, da bova, če sva zdej natančna ne, ki je upravljalec prostorov v lasti Ministrstva za kulturo države Slovenije. Opravili smo pogovor s tistimi, ki je treba in to poglobljen pogovor in smo tudi to povedal, kar je kolegica Demšič rekla, ko boste začeli postopek, če se bo to zgodil, bomo rok podaljšal. Če bomo pa sam čakal, da se nič ne zgodi, da ne bomo podaljšal. In bo arhiv not ostal brez ljudi. In vi žalite. Vi žalite.

zvok, ki napove potek časa namenjenega za odgovor na ustno vprašanje

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Vi žalite celo to upravo za par pisarniških prostorov. Če bi mal nazaj potegnu sem jaz imel 28 lokacij za ljubljančane, zdej smo prišli na 15, rad bi prišli na 5, da bi bili čim bolj združeni na enem mestu. Celo z državo smo imeli podpisano, da se dela ena hiša, ker bi bili vsi organi RS in mesta na enem mestu, kjer bi lahko občan dobu vse kar rabi na enem mestu. Razdeljeno 46% država, 54% mesto, pa so potem odstopil. Tko, da vi kar sprašujte pa na medije se ozirite ne ampak velik lažje bi bilo, da bi vprašu na Ministrstvu za kulturo o čem se govori. Jaz nisem nikjer prebral, da se Ministrstvo za kulturo pritožuje nad našim postopkom. Druga točka, besedo za ustno postavitev dajem gospodu Milanu Jakopoviču, vodjo SK Levica.

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Hvala lepa. Mi smo v skrbi za zaščito javnega interesa meščanov in državljanov v SK Levica naslovili na župana MOL svetniško pobudo za zaščito zemljišč ob Rehabilitacijskem inštitutu Soča, MOL je najavil dražbo, sama ta dražba omogoča nakup tudi zasebnikom, ki v končni fazi z nekimi grajenimi varovanimi stanovanji omogoča tudi tržne cene oziroma tudi, kot smo bili seznanjeni Airbnb. Sam razvoj dogodkov in informacije, ki jih dobivamo skoraj dnevno nekak, vsak dan dobivamo nove in nove informacije. Pojasnilo, ki ste ga podali pred dnevi, da je bil razlog razdelitve javne dražbe na dva sklopa A in B in da drugega B sklopa zemljišč pri Soči niste nameravali prodati ampak le preveriti vrednost na trgu nepremičnin ne verjamemo. Zdej glede na razplet dogodkov in pojasnila na novinarski konferenci prosim za navedbo morebitnih novih ravnanj s strani MOL. Zanima nas kako se boste odvzali na ukrep Državnega pravobranilstva, ki je podal zaznambo in začel postopek določitve pripadajočih zemljišč k Soči. Po našem mnenju to dokazovanje moči ni sprejemljivo, ker gre za javni interes in apeliramo na vodstvo MOL, da zaščiti ta javni interes in čim prej doseže dogovor z URI Soča in Ministrstvom za zdravje. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Odgovor bomo podali Simona Remih, ta druga je Marija Fabčič, ne Tilka, ne Simona Remih pa jst. Izvoli. Bo dost.

GOSPA SIMONA REMIH Hvala za besedo še enkrat. Spoštovani mestni svetnik, gospod Milan Jakopovič. Pri vaših vprašanjih glede prodaje zemljišč ob URI Soča je kar nekaj napačno navedenih oziroma nepreverjenih dejstev in bi jih radi pojasnili. Kot prvo napačno navajate prodajno oziroma izklicno ceno, ki ji že v osnovi prištevate DDV, DDV ni prihodek občine temveč države in se obračunava od končno dosežene prodajne vrednosti. Kdo je izrazil interes za nakup zemljišč niti ni relevantno, saj se predmetna zemljišča lahko prodajo le na podlagi javne dražbe. Zemljišča se prodajajo po načelu videno-kupljeno, zato si potencialni interesent pred nakupom zemljišče lahko ogleda tudi v naravi. V dopisu navajate oziroma opozarjate, da inštitut Soča po Zakonu o urejanju prostora lahko uveljavlja predkupno pravico. Po nam znanih in dostopnih podatkih ni sprejetega državnega akta na območju URI Soča, ki bi na podlagai, ki bi bil podlaga za uveljavljanje predkupne pravice s strani države. Prav tako nam ni znano na podali česa navajate, da ima podjetje Mijak že v lasti nekaj zemljišč v neposredni bližini URI Soča, saj iz pogleda v zemljiško knjigo temu ni tako. Glede našega predloga menjave zemljišč za objekt Ulica stare pravde Ministrstvu za zdravje pa pojasnjujemo, da ne gre za nek nov predlog kot ste navedli ampak ta predlog izhaja izpred 12. let. V dopisu navajate, da če ne bi prišlo do medijskega in javnega pritiska bi prodali zemljišča, ki jih URI Soča potrebuje za razvoj svoje dejavnosti in dovoz oziroma dostop. To nikakor ne drži, sicer ne bi prodajali dveh ločenih sklopov zemljišč in v pogojih javne dražbe ne bi bilo navedeno, da lahko MOL kadarkoli do podpisa pogodbe delno ali v celoti ustavi javno dražbo. Enako je župan pojasnil ministru Šabedru za sestanku 14. novembra letos, kjer je še posebej poudaril, da že 12 let podpira razvoj URI Soča. Ves ta čas namreč dajemo državi pobudo za ureditev lastništva in strpno čakamo, da kot ustanoviteljica URI Soča lastniško uredi nepremičnine, na katerih se izvaja njihova dejavnost. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Dodal bom k temu kar je. Vi v Levici bi vse razdali ne, dejmo to Soči brezplačno, ker je država uboga, čez nekaj točk bomo imel pobudo, da dejmo avtobuse zastonj ne, ker tudi ti so bogi in pol vas pa vprašam bilanco uštimite, a zato pa niste zadolženi. To, kar je kolegica rekla sam je dodatek, jutri bo šlo ponovno v javno dražbo, cena za ta sklop A, ki je nesporen se prodaja 410 eur, za ta sklop B je 220 eur, pri čemer bomo ugovarjali v tem tednu, tej zaznambi, to kar so dal po zvetl-u, niti ne vemo kaj so napisal ampak temu bomo dal ugovor. Jaz srčno upam, da se bo najdu kdo ker od države, ki bo ta zemljišča kupu. Sicer si pa tut slučajno ne dovolim, to kar je rekla Simona Remih, 5 nas je bilo pr ministru. 5 odraslih ljudi, kjer je bilo jasno povedano, da dražbo umikamo ampak, da tega B sklopa ne bomo prodali. Če bo tut kupec, da bomo umaknili. In to, da mi kdo očita, da manipuliram z otroci oziroma barantam pa ne dovolim. In kot ste že vprašu ne še zamenjavo. 9 let se ta točka vleče s 6 ministri za zdravje. Gospod Poklukar, direktor UKC-ja je imel zelo korektno izjavo. Da on ne bo selu avtizma pa dializo, dokler ne najde primernih prostor, jih ne uredi. Se prav, da mora dobit nek denar od države. Nič nas ne sprašujte, oni naj sami uredijo, ali kupijo, ali zamenjajo, kar čjo. Oni v proračunu nimajo za leto 2020 in 2021 nič, nit postavke tega in mimogrede Waldorfski vrtec je javna šola, dobila koncesijo od države, ne od mesta tako, da to je ta odgovor. In še tretje vprašanje gospa Sojar, izvolte.

GOSPA MOJCA SOJAR Hvala lepa za besedo. Pozdravljam vse prisotne svetnice in svetnike. Naše vprašanje je očitno zelo podobno kot vidim, da je mnogo vprašanj tamle tudi pisnih na monitorju in sicer tudi mi spremljamo v zadnjem letu, predvsem pa so se v zadnjem mesecu še mediji o tej temi razpisali, da se počasi končujejo nekatera brezplačni najemi prostorov in zemljišč v lastni MOL, končujejo se v največ primerih očitno na ne prav prijazen način. Mi menimo, da je krivda za dosedanje nereševanje na obeh straneh. Ena stran se mogoče prepočasi odloča in reagira in kot dober gospodar noče predrago kupit. Druga stran pa želi kot dober gospodar drago prodat, do sedaj je pa veliko dajala zastojn. In zdej nekaj kar o čemer govorim, to so govoril res že moji predhodniki. To so zemljišča okrog Soče, to je ZAL, to je Srednja šola za oblikovanje, to je stavba na Kersnikovi 4, zato naš SK NSi zanima katerim pravnim in fizičnim osebam ter političnim strankam in njihovim podmladkom MOL brezplačno oddaja svoja zemljišča in prostore. Zanima nas koliko časa so ti najemniki že brezplačno v prostorih in na zemljiščih in seveda nas zanima tudi sedeži naslovov, kjer najemniki in politične stranke delujejo. Prosili bi za objektiven in ne samo oseben odgovor. Ker je teh prostorov, kot lahko izvemo iz medijev več kot 400 in ker je v njih skoraj 300 najemnikov verjetno na seji ne boste mogli v celoti odgovorit na naše vprašanje in zato izjemoma prosimo, da nam odgovor posredujete v pisni obliki. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Tega ne bomo naredili. Vi kar konkretno povejte zakaj vas zanima, katero stranko ne. Ne vem, SDS, NSi, SLS, Levica, PS, SD pa vam bomo odgovorili. To, da bomo dal 400 odgovorov si kar pridite pogledat dokumente, vam bomo dal, k oddajamo na oddelku za ORN ne tak, da vidte ne, drgač pa, da bi zgubljali čas z vašimi vprašanji, ki jih dobite na podlagi medijev. Vse to, kar ste rekl ne, ena stranka mal prepočas reagira, 10 let je res mal prepočas. Druga stranka k je dober gospodar zdej pa hoče uredit. Sej prej sem odgovoru, odgovoru bom sam še ža Križanke. Ker se mi zdi, da je prov. Mi že vsa leta dajemo brezplačni prostor za križanke kajti mi smo lastniki 48% tega objekta. In zasedajo od teh 48 polovico zaseda šola. Zanimivo je to, da ko smo mi dajal državi brezplačno prostore ko je konkretno za NUK 2 pred 10. leti vaša kolegica je bila ministrica, jaz sem z njo podpisu takrat predajo brezplačnega prostora, smo doživel to, da nam zdej to zaračunavajo ne, ko dajemo parkirišče. In še enkrat glede križank sem uporabu isto metodo kot pri zgodovinskem arhivu, eno leto smo s sedanjim ministrom se dogovarjal o teh menjalnih pogodbah in tudi dorekli z njim in to vprašanje, ki ga vi postavljate v medijih ne ni vprašanje za nas. Dajte vi uporabljat vaše poslanke in poslance in naj postavijo ta vprašanja ministrstvu. Oni so dolžni za svoje. Nas ni noben vprašu ko smo dal letos 113 milijonov evrov za prenovo šol pa vrtcev. Poudarjam 113 milijonov evrov, kar pomeni tretjino proračuna. Mi smo svoje opravili in je prav, da kot dober gospodar končno ne, tudi zaključimo ne to sago pravim 10 let od začetka dogovorov. Tko, da mi imamo ta sporazum podpisan, dogovor je podpisan, menjalne pogodbe so sedaj pri njih v tej razpravi. Zmenili smo se do tega roka in celo v tem sporazumu piše, da zagotavljamo prednost v obravnavo ministrstvu za šolstvo in šport pri sprejemu OPPN-ja, se pravi najhitrejše kar je možno, da pride v ta mestni svet za novo stavbo na Roški. Če zdej vem ne, ta šola ma 3 lokacije ne in očitno je sam ena sporna in te razlage in te table nismo na prodaj, ne sodijo na ta mestni svet pa v mestno občino pa na tega župana. Imajo svojega ustanovitelja. In naj se tam obrnejo. Simona, bi še kaj dodala glede drugih prostorov? Hvala lepa. Gremo na točko 3.

AD 3. POROČILO ŽUPANA Mate gor napisan, jaz bom preskakoval ne, ker se mi zdi tisto, kar se mi zdi najbolj pomembno. In sicer odprli smo 8 prenovljenih in novih objektov naših šol in vrtcev. Osnovna šola Danila Kumar nova kuhinja, kuhinja nova Vrtec Črnuče, enota Ostržek, novo igrišče na Maks Pečarju, energetsko statično prenovljene prostore O. Š. Oskar Kovačič na Rudniku, Osnovna šola Poljane, potem še O. Š. Vodmat in pa več namenski prostor vrtca Mojca, enota Tinkara ter energetsko saniranje prizidek dvorane vrtca Galjevica. Poudarjam, 113 milijonov evrov je šlo za predšolsko, šolsko vzgojo, tretjina proračuna. Najdte mi primerjavo al v državi al pa celo po Evropi, bom zelo vesel. Javna stranišča prva najbolj urejena v Sloveniji, izdali smo knjigo ljubljanski častnih meščanov, naš Muzej in galerije, izbrali drevo leta, praznične nove luči in novo osvetlitev, ki jo dela sin od gospoda Modica, podelili nagrade Marjana Rožanca, senat slavnostne seje Senata Univerze v Ljubljani, ob 100 obletnici in naš Muzej in galerije so našli načrte Jožeta Plečnika za verigo rektorsko, ki smo izdelali in podarili univerzi. Spletna stran za EPK. 9. decembra je potekala Skupščina Javnega holdinga Ljubljana, na kateri smo sprejeli poslovne in investicijske načrte javnega holdinga Ljubljana in družb v skupini za leto 2020 ter se seznanili z oceno poslovanja za leto 2019. V nadaljevanju zasedal Svet ustanoviteljev javnih podjetij, na katerem so člani obravnavali in sprejeli Program ravnanja s komunalnimi odpaki družbe VOKA SNAGA za leto 2020. Vse družbe v skupini Javnega holdinga Ljubljana v letu 2020 načrtujejo pozitivno poslovanje. Javni holding Ljubljana načrtuje pozitivni poslovni rezultat v višini 495 tisoč, družba VOKA SNAGA v višini 93 tisoč, Energetika Ljubljana v višini 173 tisoč in Ljubljanski potniški promet v višini 68 tisoč. Družba Javni holding Ljubljana bo v letu 2019 po oceni poslovala s pozitivnim poslovnim izidom v višini 609 tisoč, VOKA SNAGA pozitivno v višini 161 tisoč, LPP pozitivno v višini 143 tisoč. Energetika Ljubljana bo po oceni poslovno leto zaključila z negativnim poslovnim izidom v višini 1,97 mio EUR. Slabša ocena od predvidenega rezultata za leto 2019 je posledica neuspešnega postopka prodaje poslovnega deleža družbe Energetike Ljubljana v družbi Resalta. Potem smo odprli prvo fazo Gmajnic. Torej, kdor ni bil naj si gre pogledat ne, te gmajnice so za primer celi Evropi. Ne bom zdej razlagal ampak res bi bil vesel, da si gre kdo pogledat. Nove certifikate LGBT prijazno za leto 2019, Mestna knjižnica Ljubljana, Rdeči križ Slovenije, Mestna zveza upokojencev in Zdravstveni zavod Zdravje. In podelili priznanja najboljšim športnikom in športnicam. V petek smo imeli na GR prednovoletno srečanje sodelavk in sodelavcev velike mestne družine. 21. novembra je bilo srečanje v Bilbau z županom. 23. novembra v Novem sadu Forum z mladimi voditelji regije zahodnega Balkana, srečali smo se z županom Milošem Vučevićem, s katerim smo podpisali sporazum o podpori kandidaturi Ljubljane za Evropsko prestolnico kulture 2025. Potem pa še srečanje s tremi predsedniki, gospod Pahor, gospod Pendarovski, gospod Vučić. In pa Kinodvor je prejel prestižno nagrado Evropa Cinemas za najboljši program 2019. Potem ima tu kaj smo gostili: vse in pa v začetku decembra je BBC predvajal prispevek o tem kako upravljamo z odpadki kot o primeru dobre prakse. Film bodo pokazali tudi na svojih drugih postajah in sicer v 40 jezikih po celem svetu. Filmček je dolg 2 in pol minuti. A je zdej za ogled? Dajte ga. Sledi predvajanje filma, 2,5 minuti. GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gremo na točko 4 dnevnega reda. Gospod Slak, dobrodošel.

AD 4. KADROVSKE ZADEVE Prosim gospoda Čerina za uvodno besedo.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala za besedo gospod župan. Cenjene kolegice in spoštovani kolegi. Komisija vam v presojo in sprejem predlaga 1 sklep in 1 mnenje. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gremo na prvi Predlog sklepa o imenovanju predstavnice MOL-a v Svet Gimnazije Bežigrad. Razprava. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost po celotni točki: 32.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: v Svet Gimnazije Bežigrad se za predstavnico MOL-a imenuje Mojca Sojar. Mandat imenovane traja 4 leta.

Prosim za vaš glas. 33 ZA 0 PROTI. Srečno, dobro delo želim.

In gremo na drugi predlog, razprava o mnenju h kandidaturi za ravnateljico Vrtca Miškolin. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Editi Feist se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico Vrtca Miškolin.

Prosim za vaš glas. 36 ZA 0 PROTI. Zasluženo, dobro delo želim še naprej.

AD 5. POROČILO O OPRAVLJENEM NADZORU RAZPOLAGANJA S PREMOŽENJEM MOL, NAMENSKOSTI IN SMOTRNOSTI PORABE PRORAČUNSKIH SREDSTEV IN FINANČNEGA POSLOVANJA UPORABNIKOV PRORAČUNSKIH SREDSTEV V LETU 2018 IN PROJEKTOV V IZVAJANJU Gradivo in sklep o določitvi pristojnega delovnega telesa ste prejeli s sklicem seje. Po sklicu ste prejeli poročilo pristojnega Odbora za finance in poročilo Statutarno pravne komisije. Prosim gospoda Slaka, predsednika nadzornega odbora, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPOD FRANCI SLAK Pozdravljeni vsi skupaj. Spoštovani gospod župan, spoštovane svetnice in svetniki. V skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, Statutom MOL, Poslovnikom nadzornega odbora in ostalimi predpisi vas nadzorni odbor seznanja s končnim poročilom o nadzoru nad premoženjem, porabo proračunskih sredstev in finančnem poslovanju za leto 2018. Nadzorni odbor je opravil nadzor o sprejetem planu, upoštevajoč pripombe in priporočila mestnih svetnikov. Sodelovanje z Mestno upravo je bilo korektno. Delo nam je olajšala Služba za notranjo revizijo, katera nam je pošiljala končna poročila o pregledih in popravljalnih ukrepih in revidiranih enot v zvezi z ugotavljanjem nepravilnosti. S pomočjo Centra za informatiko smo vzpostavili sodelovanje med obema organoma. Sodelovali smo tudi z Računskim sodiščem, katera nam je opravljala revizijo javno zasebnega partnerstva na vseh projektih javno zasebnega partnerstva. Končno poročilo Računskega sodišča je bilo pred kratkim končano. Nadzorni odbor ugotavlja, da je Mestna uprava v veliki meri realizirala priporočilo in predloge Nadzornega odbora. Ponovno pa s 26 priporočili in predlogi opozarjamo župana in mestno upravo k izboljšanju poslovanja. Naj opozorim samo na nekatere: terjatve kratkoročne in dolgoročne so še vedno zelo visoke, čeprav se v zadnjem niso povečale. Največ jih izhaja iz tečajnih postopkov gradbenih podjetih, sledijo najemnine, kazni in tako dalje. Nekatere postavke so nizke, kot so na primer najemnine grobov, dvoran, vrtičkov in tako naprej. Mislim, da bi bil vsak postopek sodni postopek večji strošek, kot pa so ti zneski. Opozorila Nadzornega odbora, da so inventure pomanjkljive in ne prikazujejo dejanskega stanja so dala pozitivne rezultate, neusklajena pa so ostala sredstva javne infrastrukture dane v upravljanje javnim podjetjem. Infrastrukturni objekti v lasti MOL in dani v upravljanje javnim podjetjem so bili predmet nadzora že v prejšnjih obdobjih. Nadzor se je predvsem nanašal na opredelitev infrastrukturnih objektov in naprav, njihovega računovodskega evidentiranja pri MOL-u in javnih podjetjih, obračun amortizacije in način določanja najemnin, ki jo Mestna uprava, ki jo mestna občina zaračunava javnim podjetjem. Ugotovljeno je bilo tudi, da so bili infrastrukturni objekti javnemu podjetju Energetika dani v kapitalski vložek, zato se najemnina javnemu podjetju Energetika ne zaračunava. Zaradi pomembnosti najemnine, ki predstavlja prihodek za MOL in strošek javnemu podjetju, kateri vpliva na ceno storitev nadzorni odbor predlaga, da Mestna uprava preveri spremembe zakonodaje in stanje uredi z veljavnimi predpisi. Za energetske sanacije javnih objektov v lasti MOL se je MOL odločil za kombinirano financiranje javnega in zasebnega partnerstva. Zasebni partner v višini 51%, MOL 49%, pri čemer mu računana 40% kohezijskih sredstev in znižanje svojega deleža na 9% s pogojem, da je prihranek večji od vložka. Faze obnove so uspešno prestali že 4 objekti. Na zagotavljanje pogojnih prihrankov je lahko razlog za vračilo kohezijskih sredstev, zato Nadzorni odbor opozarja MOL naj preuči tveganja za nedoseganje prihrankov energije, s katerim si je zavezalo k sofinanciranju energetske sanacije javnih stavb v lasti MOL, kar lahko vodi k vračanju dodeljenih kohezijskih sredstev. Za obnovo starega letališča Ljubljana je bil izbran kot zasebni partner BTC. Nadzorni odbor je kritičen do sklenjene pogodbe, saj ne zahteva ločenega izkazovanja vložkov, prihodkov in odhodkov javno zasebnega partnerja. Ločeno izkazovanje je nujno, saj gre za veliko tveganje tako v obsegu investicije, eventuelnih sporov, predčasnih prekinitev prenosov na novega partnerja in tako dalje. Svetnice in svetnike prosim za korektno diskusijo, za pripombe in predloge, katere bomo lahko upoštevali pri nadaljnjem delu. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prosim gospo Lozej za stališče odbora.

GOSPA MAG. MOJCA LOZEJ Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni. Odbor za finance je na 6. seji obravnaval gradivo, se seznanil s poročili zainteresiranih delovnih teles in se seznanil s poročilom o opravljanju nadzora razpolaganja s premoženjem MOL, namenskosti in smotrnosti uporabe proračunskih sredstev in finančnega poslovanja uporabnikov proračunskih sredstev v letu 2018 in projektov v izvajanju. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak, stališče.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Nobenih pripomb pravne narave. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava prosim. Gospa Sever, izvolte.

GOSPA KSENIJA SEVER Spoštovani gospod župan, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem navzočim v dvorani, tudi vam gospod predsednik nadzornega odbora. To je že peto poročilo nadzornega odbora, ki ga bom komentirala. Je obširno, ima 63 strani, od tega je 15 strani uvoda. Podrobno in pozorno sem prebrala poročilo. Poudarjam pa, da ni odgovorov na odzivno poročilo za leto 2017. Na strani 15 tega poročila nadzorni odbor našteva, da je obravnaval razna poročila in dopise s strani občanov, vendar niti s sestavkom ni obrazložena ugotovitev tega dela. Že lansko leto sem zaprosila, da bi vse tabele imele tudi seštevke. Na strani 16 je mislim napaka. Obseg zadolženosti MOL konec leta 2018 je 95 milijonov evrov, nadzorni odbor pa ugotavlja, da bi se MOL lahko še zadolžil za 13 milijonov evrov in ugotovitev, da se MOL lahko v letu 2019 zadolži za dodatnih 102 milijona evrov mislim, da ni pravilna. Koliko pa bo potem zadolžitev.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Lahko se. Lahko se zadolži. Ne, da se bo zadolžila, lahko se zadolži. Gospa Sever, zadolžitev vi sprejemate.

GOSPA KSENIJA SEVER Na strani 19 pregled vrednosti pravnih poslov nepremičninskega premoženja v tabeli prodaja zemljišč ni seštevka, seštevek je 842.000, navaja pa se, da je bilo prodanih zemljišč za 1.197.000 eur. Razlika je 335.000 eur. Kaj je to? Tudi seštevek zemljišč in nepremičnin se ne ujemata. Pri odpisu kratkoročnih terjatev je GREP-u odpisana terjatev za 27 milijonov evrov, vemo, da je v stečaju, vendar tu ni obrazložitve koliko je pogodbene kazni in koliko je vračila plačanega DDV. Kratkoročne obveznosti so se povečale za 42% glede na leto 2017, nadzorni odbor pa ne ugotavlja koliko je zapadlih ampak zapiše, da naj strokovne službe posredujejo podatke zapadlih obveznosti do dobaviteljev na dan 31. 12. 2018. Sprašujem, kdaj pa bo pregledoval te obveznosti za leto 2018 ali bo šlo mimo. Infrastrukturni objekti, tukaj pa pohvalim delo nadzornega odbora, saj zapiše, da MOL ni upošteval priporočil nadzornega odbora iz prejšnjih let, niti mnenje Računskega sodišča in, da v letu 2018 ni prišlo do sprememb v evidencah infrastrukturnih objektov. Pri udeležbi v dobičku od premoženja nadzorni odbor ni preveril ali je poraba delitve teh sredstev po Zakonu o zavodih glede posebne omejitve usklajena ampak navaja le vidike o poslovanju. Tu mislim Zakon o lekarniški dejavnosti, nadzorni odbor zapiše, da predvideva, da je v redu. Še nekaj poročil nadzornega odbora o izgradnji kanala C0. Gre za največji projekt, pa je poročilo na eni strani. Bom komentirala kar po točkah. Investicija ni 113 milijonov ampak 135 milijonov. Za centralno čistilno napravo v Zalogu je bila sklenjena pogodba s podjetjem Riko za 20,1 milijona. Sledila je podražitev po že sklenjeni pogodbi za 100% na 40 milijonov evrov. Tu bi moral nadzorni odbor pregledat pogodbo, dan sklenitve, pogoje v pogodbi, dan nove pogodbe ali podražitve. Ugotoviti zakaj je do tega prišlo ali pomanjkljivega razpisa s strani investitorja ali dodatnih zahtev izvajalca. Kot se nekje v medijih navaja, da zaradi projektne dokumentacije gradbenega dovoljenja in tako dalje, sicer pa je projektna dokumentacija nekje 10-15% vrednosti projekta. Ne razumem tukaj podražitve za 100% brez obrazložitve nadzornega odbora. Sedaj pa se pri gradnji Karavanke kot slišimo niža cena za 17 milijonov, tukaj se podraži za 100% ali gre za igro milijonov? Citiram pa še zapis nadzornega odbora: »Nadzorni odbor tudi ne razume pojasnila MOL, da pogodbena cena nikakor ni previsoka, saj je izvajalec kmalu po podpisu pogodbe, po pregledu vse dokumentacije in podatkov v skladu z načeli FIDIC najavil zahtevek, ki presega pogodbeno vrednost«, konec citata. Če nadzorni odbor ne razume ali naj tukaj mi razumemo svetniki? Izvajalec del pregleda dokumentacijo preden podpiše pogodbo, sicer dela v svoj minus. Nadzorni odbor bi moral v tem primeru pregledat dokumentacijo, zahtevat strokovna pojasnila glede podražitve, kakšne čistilne naprave so na trgu vrednosti teh. Študijo, v kolikšnem času se glede na število prebivalcev Ljubljane povrne investicija in tako dalje. Prav tako bi se moral seznanit z načeli FIDIC, ali je to priporočilo ali obveza, podati člen kdaj in za koliko se dopušča podražitev, 100%, 1000? Zanimiva pa je ugotovitev nadzornega odbora, da soglasje lastnikov parcel na trasi še niso pridobljena in se bodo dela zato zavlekla, to navaja kar trikrat. Na javni TV pa je bilo rečeno, da so vsa soglasja pridobljena in nasprotniki ne govorijo resnice. Nadzorni odbor bi zaradi tega moral pogledati gradbeno dovoljenje, ugotoviti število parcel, lastnikov ob trasi ter število soglasij, potem bi pa navajal kdo nima. Naj zaključim. Nadzorni odbor je pregledal veliko postavk, zato mu tudi pohvala, vendar posamezne ugotovitve meni kažejo, da se je zadovoljil z odgovori MOL, ki jih še sam ne razume. Tako je zapisal. Mislim, da mora biti poročilo tudi na podlagi pregleda dokumentacije, ne samo odgovorov MOL in v mnogih primerih pri priporočilih izkazana zahteva za odgovore in popravke. Komentar predsednika, da so vsi člani nadzornega odbora delovno aktivni v službah in, da namenijo veliko časa temu delu za teh 150 eur plačila. Mislim, da je to, bom kar zaključila razpravo. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Horvat.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala za besedo. Spoštovane in spoštovani. Jaz bi se mogoče dotaknu samo dveh točk na strani 25, kjer govorimo o infrastrukturnih objektih. Tukaj so navedene mogoče koš in take stvari, jaz bi priporočal nadzornemu odboru mogoče za drugo leto, da tudi pregleda kakšni so najemi oziroma za pokopališča v Ljubljani, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana in so bile izgrajene z denarjem iz proračuna dane v uporabo Javnemu podjetju Žale, kakšni so tukaj poslovni izračuni oziroma najemi. Verjamem, da je seveda kot ustanovitelj mestna občina, da tut potem so čisti računi. To je eno. Mogoče drugo, na strani 52 bi se jaz dotaknu tudi tega nesrečnega kanala, kjer na strani pravim kot 52, to je po postavkah po področjih vrednosti investicije naslednji odstavek, kjer je navedeno 3,7 milijona evrov za nameščanje kanalet. Ja, sprejeli smo to v Mestnem svetu, čeravno mislim, da to kot je župan leta 2017 zagotavljal, da tisti obliki, kot je bila do sedaj ni potrebnih dodatnih zadev, kakorkoli oziroma kanalov izvest. Potem pa se je ta stvar podražila in namestile, nameščajo se kanalete. Tudi na ARS-u se je podal predlog za dopolnitev, pa potem umaknil oziroma na Upravno enoto, če smo bolj natančni, zato mislim, da ta, to nameščanje kanalet ni ravno gospodarno, zato pa bom reku, če je bilo večinoma izvedeno v letu 2019 na poročilu za 2019, potem pa Nadzorni odbor tudi to predstavi. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ni več prijavljenih. Gospod Slak, odgovor. Izvolte, če želite še kaj dodat? Zelen, en knof mora bit zelen.

GOSPOD FRANCI SLAK Jaz sem že v samem začetku reku, da bomo te pripombe preučili in tudi v naslednjem poročilu to upoštevali. Jaz ne mislim trdit, da je Nadzorni odbor brez napak. In tiste stvari, ki jih lahko popravimo jih bomo tudi popravili in v bodoče upoštevali. Mislim, da je treba to razumet. Jaz dons ne mislim dajat odgovore na posamezna vprašanja, ta priporočila nam bojo pa dobrodošla. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Smem gospod predsednik tvoj čas dopolnit. Mislim, da gospa Sever in gospod Horvat si zaslužita vsaj to kratko dopolnitev. Najprej govorimo o tistih 20 milijonov, ki je tut Nadzorni odbor že na začetku izpostavljal to vprašanje, ni bila pogodbeno ocenjena vrednost. V mednarodnem uradnem listu je bila objavljena poziv za potencialne izvajalce, na žalost se je javu sam eden. In to, kar sprašujete o podražitvi, da postavil zahtevo tudi jaz sem to povedu, sporočil Nadzornemu odboru, da takoj ve ampak, če bo prišlo do te podražitve, potrditve, jo bo potrdila Evropska komisija prva. Brez tega ne gre. Tako, da ta k pregleduje, druga stvar ne, ko zdej razpravljamo, vi ste sklical sicer izredno sejo za ob 19. uri, očitno boste imeli debatni klub, ker ne boste sklepčni, ampak to imate pravico tako, da si to privoščite. Je dejstvo, da je to traso postavu gospod Strgar oziroma v njegovem času, leta 1991. Do takrat je bil direktor VO-KE gospod Kranjc, tudi bivši svetnik NSi, v tej sobi sedel ne. In še bolj zanimivo ne, da je zaposlen v tej VO-KI bil tut gospod Hojs. Tko da, če mate karkol ne si boste mogl kr seb pripisat ne razen, da napadate vse živo. In ker sprašujete, da niso urejena vsa zemljišča. Če ne bi bila urejena zemljišča ne bi imel pravnomočnih gradbenih dovoljenj. Mi imamo pravnomočna gradbena dovoljenja za 12.000 dolžinskih metrov, narejen je že 8.000. Manjka nam 150 m na dveh lokacijah, povedal sem že, da ena družina je pač v Argentini, ne dobimo je, na eni lokaciji pri … /// … nerazumljivo … /// klubu so se pa člani vpisal, pa ne narobe zastopit, od 75, 10 jih več ni živih, čakamo, da se to uredi. Tko, da je tisti odgovori ne, vse ostalo si boste pa sami ne povedal kaj mislite ne, konc koncev ne je v Državnem zboru potekala razprava, minister Zajc je zelo jasno povedu, da tam, kjer so pravnomočna gradbena dovoljenja ne more posegat, mi delamo na teh dovoljenjih. Dobili smo spor na sodišču z začasno odredbo pri gospodu Kosmaču, ki je prejel in pogodbo in denar, pa pol ni pustu in Upravno sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo. Da bo zlo, zlo jasno, da delamo. To, kar je bilo vprašanje kanalet ni potrebno. Še enkrat poudarjam, ni potrebno po mnenju vse stroke ampak zaradi dodatne varnosti smo se odločili in to naredili. In tudi to kanaleto smo tudi preverjali, pravim v vseh komisijah do Bruslja. Ugotavljam navzočnost. Hvala lepa gospod predsednik za poročilo. Še to ne. Prebrali ste tudi, da smo bili obravnavani na Računskem sodišču za javno zasebna partnerstva. Dobili smo odločbo delno učinkoviti, pri čemer ni treba delat nobenih popravljalnih ukrepov, tistih 12 priporočil, ki so jih podal z nekaterimi pač, jaz še vedno ne soglašam ampak so napisali, da so v izvajanju. Bili smo na zagovoru s celo ekipo in še vedno ne bom sprejel, da mi lahko katerikoli birokrat, to sem tudi povedu določa, da v Zalogu bi lahko preverili še druge lokacije za ta četrtni center, center četrtne skupnosti, ko jaz trdim, da je edino bila možna lokacija v tej mali vasi tam k je in, ker je sosed bil Špar ne, se prav … /// … nerazumljivo … /// nismo mogli smo se z njimi dogovarjali in uspešno pogodili. Zakaj nismo teoretično preverili še variante z Lidlom, Hofrom, Mercator in ostalimi izven tega centra pa je zelo jasno. Vsaka, vsak manjši okraj ima svoj center in jaz trdim, da ta lokacija v Zalogu je edina možna in izjemna. Poglejte si ševilo obiskov. Zato pravim, da smo zavračali te birokratske navedbe, da smo delno učinkoviti ampak so pa povedal, da ne rabimo popravnih ukrepov. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 42. Hvala Urša.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana se je seznanil s Poročilom o opravljenem nadzoru razpolaganja s premoženjem MOL, namenskosti in smotrnosti porabe proračunskih sredstev in finančnega poslovanja uporabnikov proračunskih sredstev v letu 2018 in projektov v izvajanju.

Prosim za vaš glas. 27 ZA 9 PROTI. Sprejeto. Hvala lepa gospod predsednik.

Gremo na točko 6 današnjega dnevnega reda. AD 6. A) PREDLOG ODLOKA O PRORAČUNU MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA LETO 2020 B) PREDLOG SKLEPA O NAČRTU RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM MESTNE OBČINE LJUBLJANA V VREDNOSTI NAD 200.000 EUROV ZA LETO 2020 C) PREDLOG SKLEPA O DOLOČITVI SKUPNE VREDNOSTI PRAVNIH POSLOV NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA, KI JIH LAHKO SKLEPA MESTNA OBČINA LJUBLJANA V LETU 2020 D) PREDLOG ODLOKA O PRORAČUNU MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA LETO 2021 E) PREDLOG SKLEPA O NAČRTU RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM MESTNE OBČINE LJUBLJANA V VREDNOSTI NAD 200.000 EUROV ZA LETO 2021 F) PREDLOG SKLEPA O DOLOČITVI SKUPNE VREDNOSTI PRAVNIH POSLOV NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA, KI JIH LAHKO SKLEPA MESTNA OBČINA LJUBLJANA V LETU 2021 Predlagam, da točki A in B obravnavamo skupaj - Predlog Odloka o Proračunu Mestne občine Ljubljana za leto 2020 in Predlog Odloka o Proračunu Mestne občine Ljubljana za 2021. Gradivo za to točko ste prejeli s sklicem seje. Po sklicu ste prejeli amandmaje SK Levica in svetnika gospoda Horvata, poročili Statutarno pravne komisije in poročila naslednjih odborov mestnega sveta MOL-a. Odbora za lokalno samoupravo, Odbora za varstvo okolja, Odbora za zaščito, reševanje in civilno obrambo, Odbora za predšolsko vzgojo in izobraževanje, Odbora za zdravje in socialno varstvo, Odbora za gospodarske javne službe in promet, Odbora za gospodarske dejavnosti, turizem in kmetijstvo, Odbora za ravnanje z nepremičninami, Odbora za šport in pristojnega Odbora za finance. V skladu s poročilom Statutarno pravne komisije o 6.A točki mestni svet ne bo razpravljal in glasoval o amandmaju svetnika gospoda Igorja Horvata. Prosim gospo Sašo Bistan, vodjo oddelka za uvodno obrazložitev k obema predlogoma odloka.

GOSPA SAŠA BISTAN Hvala za besedo. Spoštovane svetnice in svetniki, spoštovani župan, podžupanja, podžupani, sodelavci. Predlog proračuna MOL za leto 2020 je predviden v višini 421,3 milijone evrov oziroma 7,3 milijone evrov več kot v osnutku. In za leto 2021 v enaki višini kot v osnutku 414,6 milijonov. V obeh predlogih so upoštevani vsi projekti in večina predlogov, ki so bili podani na osnutke proračunov. Med davčnimi prihodki je dohodnina predvidena v letu 2020, po povprečnini 589,11 eur, kar pomeni za MOL 144,9 milijonov ali 3,3 milijone evrov več kot v osnutku ter v letu 2021 povprečnino 588,30 evrov.

KONEC POSNETKA ŠT. 20191216_154029

GOSPA SAŠA BISTAN Oziroma 144,7 milijonov na osnovi izhodišč, ki jih je podalo Ministrstvo za finance. Po Zakonu o glavnem mestu Republike Slovenije pa je v predlogih načrtovan prihodek v višini 15,4 milijone oziroma 1 milijon več. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je za obe leti predviden v enaki višini 48 milijonov od pravnih oseb in 12 milijonov od fizičnih oseb. Med nedavčnimi prihodki so prihodki od poslovnih najemov, globe in denarne kazni načrtovani enako kot v osnutku. Komunalni prispevek investitorjev pa je predviden za obe leti v enaki višini po 43 milijonov evrov. Kapitalski prihodki so predvideni v višini 31,1 milijon za leto 2020, to je 4,5 milijonov več. Od tega je za 3,5 milijonov predvidena menjava stavb in zemljišč z Ministrstvom za izbraževanje, znanost in šport in evidentiranje menjave po bruto principu, za leto 2021 pa je predvideno 30,6 milijonov evrov. Pri transfernih prihodkih je v letu 2020 predvidena pridobitev sredstev od države in EU v višini 45,9 milijonov in v letu 2021 40,3 milijone evrov. Tu so razvidna določena odstopanja med leti glede na osnutka predvsem zaradi usklajevanja dinamike izgradnje objektov in infrastrukture, za katero so vir tudi državna in EU sredstva. Presežek je planiran v letu 2020 je 4,7 milijonov, v letu 2021 pa 10,3 milijone. Tekočih izdatkov in transferjev je v letu 2020 predvidenih 231 milijonov evrov in v letu 2021 230 milijonov. Med njimi je za proračunsko rezervo namenjeno enako, po 1 milijon za vsako leto. Za investicije je v letu 2020 namenjeno 157,5 milijonov, v letu 2021 155,4 milijone. Za investicijske transferje pa v letu 2020 18 milijonov in v letu 2021 8,8 milijonov. Povečanje namenskega premoženja v Javni stanovanjski sklad je ostalo enako, prav tako zadolževanje in odplačilo dolga. Glavna odstopanja pri finančnih načrtih proračunskih uporabnikov glede na osnutka proračunov so: pri proračunskem uporabniku 3-Župan je v obeh letih se je povečal finančni načrt za 0,5 milijona evrov za projekt Pametno mesto. Pri proračunskem uporabniku 4.3. Oddelek za ravnanje z nepremičninami se je v letu 2020 povečal za 3,5 milijonov evrov, kjer je predviden bruto princip prej omenjene menjave. Pri proračunskem uporabniku 4.8. Oddelek za zdravje in socialno varstvo je v letu 2020 razvidno povečanje za 2 milijona evrov, ker država še ni sprejela vseh zakonov in aktov, da bi se delo in tudi vir sredstev za zdravstveno zavarovanje občanov ter druge ostale naloge prenesle nazaj na državo v okviru namena zmanjševanja stroškov občin. Za mala dela četrtnih skupnosti je v obeh letih namenjenih po 113.000 evrov, ki so na osnovi odločitev posameznih četrtnih skupnosti razporejeno v finančne načrte Službe za lokalno samoupravo, Oddelka za šport, Oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje ter Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet. Novi projekti, ki so vključeni v predloga proračuna pa so: Union migration net and cities together for integration oziroma Zveza migrantske mreže in mest skupaj za integracijo, zapornici na Zgornjem in Spodnjem Galjevcu, Nogometni center Vižmarje-Brod, Skatepark v Stožicah in v Osnovni šoli Zalog obnova kuhinje. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Prosim gospo Lozej za stališče Odbora za finance.

GOSPA MAG. MOJCA LOZEJ Hvala lepa za besedo. Žal sporočam, da Odbor za finance Predloga Odloka o Proračunu Mestne občine Ljubljana za leti 2020 in 2021 ni podprl, s tremi glasovi ZA in s tremi PROTI. In sicer ZA smo glasovali vsi svetniki Liste Zorana Jankovića medtem, ko so bili proti dve svetnici oziroma svetnica SDS gospa Sever in svetnica Kovšca Pušenjak oziroma članica SDS Kovšca Pušenjak in prav tako je PROTI glasovala svetnica iz Levice gospa Honzak. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Zanimivo je to ne, ko so prisotni na seji odbora ugotovili, da en član manjka LZJ ne so pač se združil SDS in Levica ne v nagajanju razvoja Ljubljane. To trdim. Vsi ostali odbori pred tem odborom so praktično razen dveh soglasno potrdili oba proračuna. Ampak to je tako lepo ne, me zanima kaj bi rekl ne, če bi to vaše veljalo, kaj bi rekl ne zdej meščanom, k bi šli v dvanajstine. Jaz sem prepričan, da bo tako Lista Zorana Jankovića kot vsi ostali, ki želijo razvoj Ljubljane ta sklep Odbora za finance preglasovali in potrdili oba proračuna. Gospod Sedmak, stališče Statutarno pravne komisije.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa gospod župan za besedo. Spoštovane svetnice in svetniki. Odbor za pardon, oprostite. Statutarno pravna vprašanja je seveda soglasno podprl in dal na glasovanje oba proračuna, pomisleke nismo imeli niti glede amandmajev svetniške skupine Levica pač pa mislim, da je gospod župan že omenu pri predlogu gospoda Horvata je šlo za poseg v sredstva, ki so namenska, se pravi sredstva iz turistične takse, ki so namenjena samo za uporabo razvoja turistične ponudbe in zato tega amandmaja nismo podprli oziroma nismo podprli razprave in odločanje o tem amandmaju. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Obravnava predloga odloka se na podlagi 135. člena Poslovnika Mestnega sveta MOL opravi po vrstnem redu, posebej o vsakem členu, katerim so vloženi amandmaji. Razprava o posameznem členu je omejena na razpravo o amandmajih, ki so vloženi k temu členu. Glasovanje o amandmajih se opravi takoj po končani razpravi o amandmajih k posameznem členu. Prehajamo na razpravo o proračunskih uporabnikih, h katerim so bili pravilno vloženi amandmaji v skladu s 147. členom poslovnika. Odpiram razpravo o proračunskem uporabniku 4.4. Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet v Predlogih Odlokov o Proračunu za leti 2020 in 2021, h katerim je SK Levica vložil 4 amandmaje. Razprava. Izvolte gospod Ciglar. Gospod Ciglar, prvi. 3 minute.

GOSPOD GREGA CIGLAR Hvala lepa za besedo gospod župan. Predvidena subvencija JP LPP v višini 10 milijonov evrov je po našem mnenju za izvedbo ukrepov trajnostne prometne politike prenizka. V Levici se zavzemamo za nižje cene vozovnic LPP in brezplačen prevoz za upokojence, nezaposlene, za osebe s statusom begunca in prosilce za azil. Predlagamo nižjo ceno letnih vozovnic, uvedbo letnih vozovnic v lanskem letu je cenovno očitno previsoka, zato se uporabniki ne odločajo za njihov nakup. Predlagamo povišano subvencijo JP LPP za večjo pokritost prog, dostopnejši in cenovno ugoden javni prevoz. Glede sredstev mi moramo poudariti, da se strinjamo s projektom in podpiramo projekt ureditve trgov, to pomeni Trga mladinskih delovnih brigad in Trga republike, ampak smo mnenja, da je prioriteta, glede na to, da je razbremenitev avtomobilskega prometa v mestu zelo potrebna in pravzaprav zagotovitev dostopnejšega in privlačnejšega javnega prevoza smo mnenja, da se ta projekta lahko preložita in preneseta v proračunski leti 2022 in 2023. Hkrati projekt izgradnje garažne hiše pod tržnico na Vodnikovem trgu po našem mnenju ni v skladu s trajnostno mobilnostjo in Ljubljani, v Ljubljani in večjo uporabo javnega prevoza, zato si prizadevamo, da se ta projekt ukini oziroma ustavi čimprej. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ V repliki gospod Ciglar sam to, da smo letos dali za subvencijo LPP 14,5 milijonov, da drugo leto bo nedvomno rebalans tudi na tem področju, to zdej povem, ker ne vemo kakšen dogovor bo z vsemi zaposlenimi vozniki v LPP-ju, ker bomo vsem poplačal tisto zavarovanje, čeprav je krivda na strani drugih. In drugič ne, zlo zanimivo je ne, da ste tiho, ko Ministrstvo za infrastrukturo predlaga brezplačno vozovnico za upokojence v medmestni prometu, ne pa v mestnem prometu. Očitno vam še vedno tisto, kar ste zadnjič razlagu ekonomija ne gre. 20 milijonov je prihodka ne iz kart v Ljubljani, 4 milijone iz medmestnega prometa LPP-ja, to je 24 milijonov, samo plače zaposlenih so 29 milijonov, 1 milijon zavarovanje, pa 6 milijonov je gorivo. In razlika se pokrije 14,5 milijonov da mestna občina letos, 1,5 milijon ostale občine pa 8 milijonov država. Tako, da absolutno jaz to zavračam. Gospa Vrečko, izvolte.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Hvala za besedo. Naš amandma se nanaša na projekt mestnega kolesa. V Levici nasprotujemo javno zasebnemu partnerstvu. Sicer prizadevamo dosedajšnja prizadevanja občina za občine za več mestnih koles, vendar menimo, da je skrajni čas, da mestna občina več vloži v ta projekt, predvsem zaradi tega zaradi sporne pogodbe, ki zahteva postavitev oglasov v samo središče mesta. V centru mesta namreč imamo zaradi te pogodbe vedno več oglasov, ovirajo pešce, kolesarje, jemljejo javni prostor, zakrivajo kulturno dediščino in njihova zelo agresivna svetilnost jemlje v bistvu vse ves pogled, ki bi bil namenjen mestu. Tako, da predlagamo, da se nameni več sredstev za kot vidite več sredstev za mesto, mestno, projekt Mestno kolo. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Tudi tu je replika. Ne bomo tega naredili, kajti teh povečanih 180 koles na 18 postajališč, ki bojo prišle praktično v vsako večje naselje v Ljubljani se ne financira iz dodatnih reklamnih oglasov, ki razlagate, ampak s podaljšanjem pogodbe za avtobusne nadstrešnice. Tako, da ni potrebno tega. Zaključujem tut tole. In gremo na glasovanje o teh 4 amandmajih za Levice. V prvem delu ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 43. Jaz bom bral prvi del no, pol pa prosim, če gledate, da ne bi prebral vse skupaj.

Glasovanje poteka O PRVEM AMANDMAJU Svetniškega kluba Levica za leto 2020: V posebnem delu proračuna pri proračunskem uporabniku 4.4. Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet se v okviru proračunske postavke 045119 Mestni javni promet, konto 4100 Subvencije javnim podjetjem (NRP 7560-16-0610), zagotovijo dodatna sredstva v višini 1.819.500 EUR. Sredstva se zagotovijo iz finančnih načrtov proračunskih uporabnikov: - 4.4. Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, NRP 7560-18-0811 Ureditev Trga mladinskih delovnih brigad v višini 1.244.500 EUR, in sicer iz: PP 045151 v višini 568.000 EUR, PP 045196 v višini 526.500 EUR, PP 045134 v višini 150.000 EUR. - 4.4. Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, NRP 7560-18-0735 Ureditev preostalih površin Trga republike, PP 045151 Prenova nabrežij in trgov v višini 340.000 EUR. - 4.11. Služba za razvojne projekte in investicije, PP 045191 Gradnja parkirnih hiš v višini 235.000 EUR – sredstva za projekt parkirna hiša Tržnice in prizidek k Mahrovi hiši, Krekov trg (NRP 7560-10-0262). Skladno s tem amandmajem se uskladijo omenjeni načrti razvojnih programov, drugi deli proračuna in obrazložitve.

Prosim za vaš glas. 16 ZA 21 PROTI. Ni sprejet. Prosim? Kako pa naj jaz to vidim od odzad?

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kaj se pa razburjate? Kaj, ponavljam glasovanje? Nobem problem. Ponavljam glasovanje, da se bo videl. Zakaj se ne vid? Kaj narobe pritisnu kdo?

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zmrznu je. Pol ga bomo pa ogrel. Tepl ga bomo, da bo delu. Še enkrat, glasovanje poteka o tem amandmaju, k sem ga bral, k je blo 16. Kaj, ne dela? Ne dela. A zdej dela? Sam mal potrpljenja. Nesposoben župan ne, celo glasovanje ne dela, aneda tak ne. Preveč glasov ste dobil, pa se je računalnik zmotu ne, to je tist ne. Ampak važno, da sta se združla ne. To je lepota tega mesta, skrajna desnica pa skrajna levica skup nastopata, a ni to fajn.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz trdim, da ste vi skrajna desnica, proti razvoju Ljubljane in skrajna levica so se združle, a ni to fajn, sej vas imenujem tak ne. Prosim? Mogoče ne, ampak to mi ne bo povedala skrajna desnica al pa skrajna levica. To bodo povedal Ljubljančani. A smo? A dela zdej? Še enkrat glasujemo o tistem, kar je bilo prej. Zdej pa premislite kaj boste glasoval ne. Vi, skrajna desnica pa skrajna levica. Da se ne boste zmotil spet. Sej to je pohvala ne.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

Prosim za vaš glas. 15 ZA 22 PROTI. Če pa še enkrat glasujemo bo pa še 14, boste pa pol mel probleme ne. A je to v redu? Okej. 15 ZA, 22 PROTI, ni sprejet.

Glasovanje poteka O DRUGEM AMANDMAJU Svetniškega kluba Levica za leto 2020: V posebnem delu proračuna pri proračunskem uporabniku 4.4. Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, 13029003 Urejanje cestnega prometa, se v okviru proračunske postavke 045119 Mestni javni promet, NRP 7560-10-0355 Projekt »mestno kolo (city bike)«, zagotovijo dodatna sredstva v višini 392.422 EUR. Sredstva se zagotovijo iz finančnih načrtov proračunskih uporabnikov: - 4.3. Oddelek za ravnanje z nepremičninami, PP 013339 Urejanje centralne evidence nepremičnin v višini 302.422 EUR. - 4.11. Služba za razvojne projekte in investicije, PP 082096 Tovarna Rog - Center Rog (NRP 7560-10-0297) v višini 90.000 EUR; Skladno s tem amandmajem se uskladijo načrti razvojnih programov, ostali deli proračuna in obrazložitve.

Prosim za vaš glas. 13 ZA 23 PROTI. Še enkrat glasovanje ponavljamo. Pol pa ne rečt gospod Horvat, da nisem. A ste vsi pritisnili? Še kdo manjka v sobi?

Prosim za vaš glas. 15 ZA 22 PROTI. Ni sprejet.

Glasovanje poteka O TRETJEM AMANDMAJU Svetniškega kluba Levica za leto 2021: V posebnem delu proračuna pri proračunskem uporabniku 4.4. Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet se v okviru proračunske postavke 045119 Mestni javni promet, konto 4100 Subvencije javnim podjetjem (NRP 7560-16-0610), zagotovijo dodatna sredstva v višini 1.965.000 EUR. Sredstva se zagotovijo iz finančnih načrtov proračunskih uporabnikov: - 4.4. Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, NRP 7560-18-0811 Ureditev Trga mladinskih delovnih brigad, PP 045196 Investicijsko vzdrževanje in obnove na območju MOL v višini 505.000 EUR. - 4.4. Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, NRP 7560-18-0735 Ureditev preostalih površin Trga republike, PP 045151 Prenova nabrežij in trgov v višini 1.460.000 EUR. Skladno s tem amandmajem se uskladijo omenjeni načrti razvojnih programov, drugi deli proračuna in obrazložitve.

Prosim za vaš glas. 15 ZA 22 PROTI. Tut to ni sprejet.

Glasovanje poteka O ČETRTEM AMANDMAJU Svetniškega kluba Levica za leto 2021: V posebnem delu proračuna pri proračunskem uporabniku 4.4. Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, 13029003 Urejanje cestnega prometa, se v okviru proračunske postavke 045119 Mestni javni promet, NRP 7560-10-0355 Projekt »mestno kolo (city bike)«, zagotovijo dodatna sredstva v višini 392.422 EUR. Sredstva se zagotovijo iz finančnih načrtov proračunskih uporabnikov: - 4.3. Oddelek za ravnanje z nepremičninami, 16069001 Urejanje občinskih zemljišč, PP 062091 Urejanje zemljišč, konto 4027 Kazni in odškodnine, v višini 242.422 EUR; - 4.11. Služba za razvojne projekte in investicije, PP 082096 Tovarna Rog - Center Rog (NRP 7560-10-0297) v višini 150.000 EUR; Skladno s tem amandmajem se uskladijo načrti razvojnih programov, ostali deli proračuna in obrazložitve.

Prosim za vaš glas. 15 ZA 22 PROTI. Spet ni sprejet.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gremo na drugi sklop. Odpiram razpravo o proračunskem uporabniku 4.11 Služba za razvojne projekte in investicije v predlogih odlokov o proračunih za leti 2020 in 2021, h kateremu je Svetniški klub Levica vložil amandmaja. Razprava. Gospa Honzak, izvolte.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala za besedo. V Levici menimo, da predlagana sredstva za dokapitalizacijo stanovanjskega sklada v naslednjih dveh letih ne zadoščajo za reševanje primanjkljaja najemniških stanovanj v Ljubljani, zato v obeh letih predlagamo povišanje sredstev v višini 2 milijona in še kaj več, številke so na zaslonu. Če projekt, če ni mogoče v tako kratkem času začeti izvajati novih projektov predlagamo višje, višja sredstva za izvedbo takojšnjih ukrepov nakupa stanovanj za skupine, ki si najtežje privoščijo stanovanja, to so mladi in pa starejši. Sredstva pa jemljemo iz prav tako naštetih zadev, ki jih sicer podpiramo, ampak glede na prioritete bi bilo pa treba najprej zagotoviti dostopna najemna stanovanja za prebivalce mesta Ljubljane, ne pa najprej novih športnih objektov. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ V repliki, odgovor je ne. Tudi to ne bo sprejet in tudi to, kar sem reku bo se delu rebalans in tam bomo sledil potreban stanovanjskega sklada kot doslej. Če pa že stalno berete medije, bi prebrali ne kako mestna občina za razliko drugih mestnih občin skrbi za neprofitna stanovanja v Sloveniji in tisto, kar mi je najbolj zanimivo, prej je Levica zagovarjala, da moramo dat Soči brezplačna zemljišča in vse druga ne vem od arhiva do Križank, zdej bi šli pa na trg kupit prepotrebna stanovanja po 3 do 4 tisoč evrov ne. To lahko dela sam tisti ne, ki ne ve o čem govori. Seveda gospa Honzak, odgovor na repliko, izvolte.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala, v naših pobudah vsaj teh zadev o brezplačnosti ni bilo, smo pa vas prosili, da se vi in država čim hitreje zmenite v dobro prebivalcev in prebivalk tega mesta in Slovenije, ne pa za merjenje egov med politiki.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ O, pa ja, če bi vas čakal, bog ve kje bi bli ne.

Glasujemo O PREDLOGU AMANDMAJA Svetniškega kluba Levica za leto 2020: V posebnem delu proračuna pri proračunskem uporabniku 4.11. Služba za razvojne projekte in investicije, 1605 Spodbujanje stanovanjske gradnje, PP 061004 Povečanje namenskega premoženja v JSS MOL (NRP 7560-14-0538), zagotovijo dodatna sredstva v višini 2.454.220 EUR. Sredstva se zagotovijo iz finančnih načrtov proračunskih uporabnikov: - 4.1. Sekretariat mestne uprave, NRP 7560-10-0193, Investicijsko vzdrževanje upravne zgradbe Adamič Lundrovo nabrežje 2 - Kresija, PP 013305 v višini 1.258.000 EUR. - 4.4. Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, NRP 7560-19-0877 v skupni višini 464.220 EUR za projekt Nogometni center Vižmarje Brod, in sicer: PP 49021 Objekti in površine za rekreacijo na območju MOL v višini 54.900 EUR in 4.3. Oddelek za ravnanje z nepremičninami, PP 062088 Nakup zemljišč 409.320 EUR. - 4.15. Oddelek za šport, PP 081009 Javni športni objekti MOL - investicije. Konto za investicijske transfere javnim zavodom se zmanjša za 732.000 EUR - sredstva predvidena za izgradnjo skate parka v Stožicah (NRP 7560-19-0878). Skladno s tem amandmajem se uskladijo omenjeni načrti razvojnih programov, ostali deli proračuna in obrazložitve.

Prosim za vaš glas. 7 ZA 22 PROTI. A ponavljam, ker nekaj ne štima? To pa ne bo držal, bomo pogledal, sej gor se vidi. Kdo je gor? Ni sprejet.

Glasujemo O DRUGEM AMANDMAJU Svetniškega kluba Levica za leto 2021: V posebnem delu proračuna pri proračunskem uporabniku 4.11. Služba za razvojne projekte in investicije, 1605 Spodbujanje stanovanjske gradnje, PP 061004 Povečanje namenskega premoženja v JSS MOL (NRP 7560-14-0538), zagotovijo dodatna sredstva v višini 2.996.680 EUR. Sredstva se zagotovijo iz finančnih načrtov proračunskih uporabnikov: - 4.4. Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, NRP 7560-19-0877 za projekt Nogometni center Vižmarje Brod, PP 49021 Objekti in površine za rekreacijo na območju MOL v višini 961.000 EUR; - 4.11. Služba za razvojne projekte in investicije, PP 045191 Gradnja parkirnih hiš v višini 2.035.680 EUR – sredstva za projekt parkirna hiša Tržnice in prizidek k Mahrovi hiši, Krekov trg (NRP 7560-10-0262); Skladno s tem amandmajem se uskladijo omenjeni načrti razvojnih programov, ostali deli proračuna in obrazložitve.

Prosim za vaš glas. 5 ZA 22 PROTI. Če bi imel še kakšen amandma bi prišli, da bi bili vsi ZA. Ni sprejet.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Saša? Proračun je uravnotežen. Glasujemo.

Glasovanje poteka O PRVEM PREDLOGU SKLEPA pod točko A): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o proračunu Mestne občine Ljubljana za leto 2020.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Horvat, izvolte. Minuta.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Obrazložitev glasu. Hvala lepa. Na naše predloge smo dobili zelo čudne odgovore moram rečt Mestne uprave o zvišanju sredstev za četrtne skupnosti. Mi smo morali se zadovoljit z manjšim obsegom, del, ki jih upravljamo pa iz naslova, ker so mestne podjetja, kot je Snaga in tko, ki opravljajo tist do neba dvignile cene tako, da res je tisti poziv, da naj se dvignejo sredstva za četrtne skupnosti res potreben. Dejte to razumet, da če hočemo kej naredit, da nam to vaše podjetja oziroma naša podjetja izničijo z visokimi cenami. In tukaj poziv vsem, ne samo levici pa desnici kot danes razlagate ampak vsem, vsi so tamle iz Polja, so iz ne vem tudi podžupan, pa naj oni razložijo kako je, če hočeš nekaj naredit.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala. V naprej, da bo jasno, v Levici ne bomo podprli nobenega od proračunov, ker smo že na odborih mestnega sveta in obravnavi proračuna podali številne predloge, vsi so ostali brez pozitivnega odziva. Naši amandmaji smo ravnokar videl, kako niso bili sprejeti. V Levici zagovarjamo prioritete, ki smo jih predlagal tudi z našimi amandmaji, trajnostno prometno politko, več javnih najemnih stanovanj, boljšo socialno politiko in zato tako zasnovanega proračuna, ki res ni socialno in razvojno naravnan žal ne moremo podpret.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, sam še ne jokat. Gospod Matić. Sam še ne zjokat se ne.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Torej, da bom obrazložil svoj glas. Podprl proračuna ne bom, ne prvega, ne drugega. Moram pa poudarit seveda oziroma korigirat župana, ko je prej razglašal, da so vsi odbori soglasno podprli oba proračuna. Odbor za kulturo je zaradi nezainteresiranosti odbornikov iz vrste Liste Zorana Jankovića že drugič ni bil sklepčen in tako ni mogel posledično ne razpravljat, ne o osnutku obeh proračunov, ne o predlogu obeh proračunov in mislim, da je to dejstvo, ki govori že samo zase, ni mogu pa razpravljat še o mnogo čem drugem, problematiko zgodovinskega arhiva, problematiko mestne knjižnice, delu službe pristojne za raziskovalno dejavnost in še mnogo čem. To se prav, Odbor za kulturo to lahko za javnost trenutno ne funkcionira. Kdaj se bo Lista Zorana Jankovića odločila, da bo, ne vem to je treba vprašat mogoče vodjo liste. Oba proračuna seveda ne bom podprl.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Mogoče pa predsednik ni pravi, da bi mogl sklicat. Glasujemo o predlogu sklepa: Mestni svet Mestne občine. Gospod Koprivc, izvoljo, nisem videl ne, še enkrat. Vse, kdor se javi.

GOSPOD MAG. MARKO KOPRIVC Hvala lepa za besedo župan, bom zelo kratek. Svetnik in svetnica iz svetniške skupine SD bova proračun podprla. Sicer obžalujeva, da ni bil sprejet tudi amandma, ki bi še dodatna sredstva namenjal za stanovanjsko politiko, za krepitev pač neprofitnega najemnega stanovanjskega trga oziroma fonda, kljub temu pa so sredstva tudi za to področje namenjena, sploh v letu 2020, še nekaj več oziroma 2021 tako, da menimo, da je proračun dober, tut zadolževanje se zmanjšuje, kar je dober pokazatelj. Veliko sredstev je namenjenih za šolstvo, za izobraževanje, za predšolsko vzgojo, ki jo … /// … nerazumljivo … /// nadpovprečno dobra v Ljubljani tako, da proračun je dober, je razvojen in ga bova v SD-ju podprla. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa v imenu Ljubljane. Pa povedal sem, da bo rebalans za stanovanjski sklad.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA pod točko A): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o proračunu Mestne občine Ljubljana za leto 2020.

Prosim za vaš glas. 25 ZA 15 PROTI. Sprejet. Hvala lepa.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA pod točko D): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o proračunu Mestne občine Ljubljana za leto 2021.

Prosim za vaš glas. 24 ZA 15 PROTI. Sprejeto. Zelo hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Potem gremo na razpravo o točki. Še enkrat glasujemo o predlogu sklepa pod točko D.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA pod točko D): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o proračunu Mestne občine Ljubljana za leto 2021.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Skrajna levica in skrajna desnica in vsi ostali lepo prosim, bodite mal pozorni.

Prosim za vaš glas. 25 ZA 15 PROTI. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Saša, hvala lepa. Proceduralno, izvoljo.

GOSPOD UROŠ MINODRAŠ Ja, jst predlagam no, da župan, k vedno vi pravte strpnost a ne, naslavljate nas svetnike in svetnice oziroma Svetniški klub SDS ne, ne nas naslavljat skrajna levica, skrajna desnica. Mejhen tolerance.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa, ampak. Mislu sem oboje ne, ne sam SDS-a. tko, da nisem sam vas tko, da je v redu. Lahko, lahko.

B) PREDLOG SKLEPA O NAČRTU RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM MESTNE OBČINE LJUBLJANA V VREDNOSTI NAD 200.000 EUROV ZA LETO 2020 E) PREDLOG SKLEPA O NAČRTU RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM MESTNE OBČINE LJUBLJANA V VREDNOSTI NAD 200.000 EUROV ZA LETO 2021 Prejeli ste poročilo, prejeli ste tudi poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Remih za uvodno obrazložitev.

GOSPA SIMONA REMIH Hvala za besedo. Spoštovane svetnice, spoštovani svetniki, spoštovani župan. Mestnemu svetu v sprejem predlagamo Sklep o načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem MOL v vrednosti nad 200.000 evrov za leto 2020. V letnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem MOL nad vrednostjo 200.000 evrov tako načrtujemo: pridobivanje nepremičnega premoženja MOL v orientacijski vrednosti 4.787.550 evrov in razpolaganje z nepremičnim premoženjem MOL v orientacijski vrednosti 53.936.417 evrov. Prav tako pod točko 6 E) Mestnemu svetu v sprejem predlagamo Sklep o načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem MOL v vrednosti nad 200.000 evrov za leto 2021. V Letnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem nad vrednostjo 200.000 tako načrtujemo pridobivanje nepremičnega premoženja MOL v orientacijski vrednosti 340.110 evrov in razpolaganje z nepremičnim premoženjem MOL v orientacijski vrednosti 39.392.280 evrov. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Simona, a to si dala zdej pod B), E), C) in F)?

GOSPA SIMONA REMIH Ne, jaz sem dala sam B) pa E).

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ A ne bi dala še C) in F)? Skupno premoženje, dej še prosim te, da k si, da te ne vračam dvakrat nazaj.

GOSPA SIMONA REMIH Lahko, bom sam enkrat prebrala pravno podlago ne, k enaka zneska sta pa za 2020 pa 2021 pa različna. Na podlagi Zakona o stvarnem premoženju, govorim 6 C), na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter Statuta MOL Mestnemu svetu predlagamo v sprejem Sklep o določitvi skupne vrednosti pravnih poslov nepremičnega premoženja, ki jih lahko sklepa MOL v letu 2020, na podlagi lahko MOL v primeru spremenjenih prostorskih potreb, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem ali ob nepredvidljivih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv sklepa pravne posle, ki niso predvideni v veljavnem Načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem v skupni vrednosti, ki je določena s predlaganim sklepom in znaša 96.265.236 evrov. Mestni svet MOL tako določi odstotek vrednosti pravnih poslov nepremičnega premoženja v višini 20% od skupne vrednosti vseh predlaganih pravnih poslov. V letu 2020 znaša ta vrednost pravnih poslov ravnanja z nepremičnim premoženjem MOL 19.253.047 evrov. In zdej še k točki 6 F), kjer je pravna podlaga enaka, bi povedala pa samo skupna vrednost vseh poslov za leto 2021 znaša 69.913.444 evrov in Mestnemu svetu predlagamo, da sprejme 20% odkupne vrednosti predlaganih poslov za leto 2021, ki ta vrednost znaša 13.982.689 evrov. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Žekar, stališče odbora za vse 4 točke lepo prosim.

GOSPA JELKA ŽEKAR Hvala za besedo. Torej odbor je obravnaval vse 4 sklepe, sprejel vse 4 sklepe z 3 oziroma 4 prisotnimi.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak, za vse 4 sklepe.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala za besedo. Statutarno pravna komisija k tem točkam ni imela pripomb pravne narave in je bila pri tem soglasna. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Glasujemo zdej, aha, razprava. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PRVEM PREDLOGU SKLEPA pod točko B): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog Sklepa o Načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Ljubljana v vrednosti nad 200.000 eurov za leto 2020.

Prosim za vaš glas. 24 ZA 11 PROTI. Sprejeto.

Glasovanje poteka O DRUGEM PREDLOGU SKLEPA pod točko E): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog Sklepa o Načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Ljubljana v vrednosti nad 200.000 eurov za leto 2021.

Prosim za vaš glas. 24 ZA 10 PROTI. Sprejeto.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA pod točko C): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog Sklepa o določitvi skupne vrednosti pravnih poslov nepremičnega premoženja, ki jih lahko sklepa Mestna občina Ljubljana v letu 2020.

Prosim za vaš glas. 22 ZA 9 PROTI. Sprejeto.

Glasovanje poteka O ZADNJEM PREDLOGU SKLEPA pod točko F): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o določitvi skupne vrednosti pravnih poslov nepremičnega premoženja, ki jih lahko sklepa Mestna občina Ljubljana v letu 2021.

Prosim za vaš glas. 22 ZA 10 PROTI. Sprejeto.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ S tem smo to točko zaključili. V imenu Ljubljančank in Ljubljančanov se zahvaljujem za potrditev proračuna za leto 2020 in 2021 in se vidimo glede tega tudi drugo leto.

AD 7. PREDLOG FINANČNEGA NAČRTA JAVNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA LETO 2020 Gradivo ste prejeli. Prejeli ste poročilo pristojnega Odbora za finance in poročilo Statutarno pravne komisije. Prosim gospoda Saša Rinka za uvodno obrazložitev.

GOSPOD SAŠO RINK Hvala lepa spoštovani župan, spoštovana podžupanja, podžupani, svetnice in svetniki.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Lepo prosim Sašo, v mikrofon, se te ne sliš. Bod mal glasen no.

GOSPOD SAŠO RINK Spoštovani župan, podžupanja, podžupani, svetnice in svetniki. Najprej hvala lepa svetnikom Levice za prepotrebno pozornost stanovanjskemu področju, pri čemer pa je vredno poudarit, da nas je ustanovitelj tako, kot je povedal že župan vedno spremljal s sredstvi, s katerimi smo krpali manjko lastnih sredstev za izvajanje projektov. Finančni načrt je izrazito projektno zasnovan in sledi predvsem povečevanju sredstev na postavki investicij, kar je razvidno iz finančnega načrta. Finančni načrt je sprejel tudi Nadzorni svet in je usklajen z pravkar sprejetim proračunom za leto 2020. Kar se tiče pa samih postavk so prihodki predvideni v znesku 19,6 milijona, odhodki pa 27,7 milijona evrov. Končni izid poslovni predviden za konec leta pa je izravnan, to pa predvsem na račun povečanja zadolževanja, ki je možno zgolj za 50% naših investicij glede na pogoje zadolževanja pri Stanovanjskem skladu Republike Slovenije. Kar se tiče virov sredstev je tako postavka, ki se najbolj spreminja zadolževanje v primerjavi z letošnjim proračunom iz 3 milijone na 10 milijonov. Kar se tiče prejemkov iz lastnih sredstev se nekoliko zvišujejo prihodki od najemnin, predvsem na račun vseljene soseske Polje IV in Pečinske, ki bo vseljena v naslednjem letu. Kar se tiče pa transfernih prihodkov iz občinskega proračuna pa se najbolj spreminja seveda postavka povečanje namenskega premoženja v javnih skladih iz 4.200.000 na 2.200.000, pri čemer poudarjam, da končna realizacija letošnjega leta vsekakor ne bo taka kot je predvidena skupaj pri transferju pa znaša 9,3 milijona evrov. Kar se tiče investicij MOL je nakup opreme informatizacija 138.000 evrov, investicijsko vzdrževanje pa 181.000 evrov. Sredstva za investicije znašajo 18,1 milijon evrov, največ na postavki Novo Brdo 12 milijonov evrov in Rakova Jelša 2,6 milijonov evrov. Gradbeno dovoljenje za Rakovo Jelšo je pridobljeno. Tok o informacijah, to je zelo na kratko, če je pa kakršnokoli vprašanje, bom odgovoru. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Lozej, stališče odbora.

GOSPA MAG. MOJCA LOZEJ Hvala lepa za besedo. Odbor za finance podpira Predlog finančnega načrta Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana za leto 2020. hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Tudi pri tej točki Statutarno pravna komisija ni imela pripomb ali predlogov pravnega značaja. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava. Gospa Honzak, izvolte.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala za besedo. Ja, še enkrat bomo opozarjal na ene in iste zadeve, na katere opozarjamo na vsaki seji, kjer imamo v bistvu kakršenkoli sklep v povezavi s stanovanjskim skladom. Glede na pomanjkanje stanovanj v Ljubljani, menda ocene kažejo, da jih primanjkuje nekaj 10.000, vsako leto pa se da v uporabo nekih 100 neprofitnih stanovanj. Še vedno se danes dodeljujejo stanovanja upravičencem 17. razpisa, to je iz leta 2016 razpis in iz prvega razpisa za mlade, torej razpis je leta 2017. Uspešnost na razpisih je pa 11%. Te številke povejo, da kljub temu, da MOL daje veliko v stanovanjsko gradnjo bi moral glede na to, da še vedno ni sistemskega vira državnega financiranja dajat še več, tudi smo že pri obravnavi osnutka proračuna povedal v Načrtu razvojnih programov, v letošnjem proračunu, torej 2019 so bili prenosi namenskih sredstev za naslednji 2 leti v višini nekih 15 milijonov leto, zdej smo pravkrat sprejel proračun za samo 2 milijona, v naslednjem delu pa nekih 7 milijonov v letu kasneje. Ta sredstva bi veljalo povečat, ker brez večjih finančnih vložkov ne bomo nikoli tega pomanjkanja stanovanj nekak zapolnil in bodo cene najemnin še bolj rasle in se ne bo situacija ni spremenila. Zato bomo vzdržali pri tem sklepu, ker bi kot smo že povedal pri proračunu radi, da se še več sredstev nameni v reševanje tega problema in da se v Ljubljani bodo spet lahko privoščili živet tudi mlade družine, tut starejši, ne samo turisti in pa tisti z visokimi prihodki. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ta razprava je čisti populizem, ker je proračun sprejet. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 40.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Finančnega načrta Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana za leto 2020.

Prosim za vaš glas. 35 ZA 0 PROTI. Hvala lepa vsem, ki ste bili za.

AD 8. PREDLOG SKLEPA O POVEČANJU VREDNOSTI NAMENSKEGA PREMOŽENJA IN KAPITALA JAVNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA MESTNE OBČINE LJUBLJANA Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo pristojnega Odbora za finance in poročilo Statutarno pravne komisije. Prosim gospoda Rinka za uvodno obrazložitev.

GOSPOD SAŠO RINK Hvala, zelo kratko. Gre zgolj za operacionalizacijo postavke povečanja kapitalskega transferja.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa, gospa Lozej, stališče odbora.

GOSPA MAG. MOJCA LOZEJ Še enkrat hvala za besedo. Odbor za finance podpira sprejem Predloga Sklepa o povečanju vrednosti namenskega premoženja in kapitala Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana in to soglasno. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ In, gospod Sedmak, stališče Statutarno pravne komisije.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa spet za besedo. Nobenih pomislekov ali predlogov statutarno pravnega značaja nismo imeli. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 40.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o povečanju vrednosti namenskega premoženja in kapitala Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana.

Prosim za vaš glas. 39 ZA 0 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sašo, sej lahko počakaš, boš poslušu kaj bojo o teb rekl, o tvoji plači. Počaki, za ta pribitek lahko mirno počakaš. Hvala lepa.

AD 9. PREDLOG SKLEPA O SOGLASJU K DODELITVI DELA PLAČE ZA DELOVNO USPEŠNOST DIREKTORJU JAVNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA OBDOBJE OD 1. 1. 2020 DO 31. 12. 2020 IZ NASLOVA POVEČANEGA OBSEGA DELA Gradivo ste prejeli. Prejeli ste poročilo pristojnega Odbora za finance in poročilo Statutarno pravne komisije. Prosim gospo Rožanc za uvodno obrazložitev. Pazi, kaj boš čez direktorja govorila zdej, zdej maš priliko.

GOSPA MAG. LEONIDA RIJAVEC ROŽANC Spoštovani župan, podžupanja, podžupani, mestne svetnice in svetniki ter ostali navzoči. Na podlagi področja in zakonodaje ter na podlagi Stanovanjskega programa Mestne občine Ljubljana za leto 2019 in 2022 ter ravnokar sprejetega Finančnega načrta Javnega stanovanjskega sklada za leto 2020 se predlaga v sprejem Sklep o določitvi delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela direktorja gospoda Rinka za obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020 v višini 10% njegove osnovne plače. Povečan obseg dela našega direktorja Rinka izhaja predvsem pretežno iz Stanovanjskega programa MOL za leto 2019 do leta 2022 iz Finančnega načrta za leto 2020 ter seveda iz tako imenovanega aktivnega vključevanja v izvajanje nalog, ki jih je izvaja na državni ravni skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor z namenom priprave novega stanovanjega zakona z … /// … nerazumljivo … /// v združenju s stanovanjskimi skladi kakor tudi znotraj Mestne občine Ljubljana za zagotovitev večjega števila najemnih stanovanj. Predlog sklepa je tudi potrdil Nadzorni svet Javnega stanovanjskega sklada na četrti, na peti seji dne 14. 11. letošnjega leta. V skladu s slednjim predlagamo, da Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme sklep, ki se glasi Mestni svet Mestne občine Ljubljana daje soglasje Javnemu stanovanjskemu skladu Mestne občine Ljubljana k dodelitvi dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela direktorju Sašu Rinku za obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020 mesečno v višini 10% njegove osnovne plače. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Lozej, stališče odbora. Ni, piše gor, okej.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Brez pripomb statutarno pravnega značaja soglasno.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava. Ni. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 31.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o soglasju k dodelitvi dela plače za delovno uspešnost direktorju Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana za obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020 iz naslova povečanega obsega dela.

Prosim za vaš glas. 27 ZA 1 PROTI. Sprejeto.

AD 10. OSNUTEK ODLOKA O UREJANJU IN ODDAJI ZEMLJIŠČ MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA POTREBE VRTIČKARSTVA Gradivo ste prejeli. Prejeli ste poročilo pristojnega Odbora za varstvo okolja in poročilo Statutarno pravne komisije. Prosim gospo Jazbinšek Seršen za uvodno obrazložitev.

GOSPA NATAŠA JAZBINŠEK SERŠEN Hvala lepa. Spoštovani župan, svetnice in svetniki. Pred vami je torej Osnutek Odloka o urejanju in oddaji zemljišč Mestne občine Ljubljana za potrebe vrtičkarstva. Skladno z našo vizijo želimo omogočiti zainteresiranim meščankam in meščanom, da najamejo vrtiček v bližnji okolici in si pridelajo nekaj vrtnin za lastne potrebe. Za naslednjo vrtičkarsko sezono bo tako urejenih 8 velikih območij s preko 1000 vrtički. Pogoje za urejanje in oddajo zemljišč v zakup za potrebe vrtičkarstva ter pogoje, merila in način oddaje vrtičkov sta do sedaj urejala Odlok iz leta 2013 in Pravilnik o urejanju in oddaji zemljišč iz leta 2016. Na podlagi izkušenj, ki smo jih pridobili v tem obdobju ter zaradi uskladitve zdaj veljavnega odloka z novim Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki je stopil v veljavo lansko leto smo pripravili nov odlok, ki hkrati nadomešča tudi sedaj veljavni pravilnik. Osnutek Odloka, ki je pred vami poenostavlja način oddaje vrtičkov in je še bolj prijazen do zainteresiranih zakupnikov vrtičkov. Z njim omogočamo oddajo vrtičkov tudi tistim deležnikom, ki po sedaj veljavnem odloku te možnosti niso imeli, na primer študentom, ki imajo prijavljeno bivališče v MOL, nimajo pa stalnega prebivališča. Prav tako je na novo dana možnost, da se del območja vrtičkov uredi za osebe z oviranostmi. Nova je tudi možnost odklonitve oddaje vrtička v zakup v primeru, da je fizična oseba že imela vrtiček v zakupu, pa smo mu zaradi različnih razlogov zakupno pogodbo odpovedali. S tem odlokom se določijo zgolj pogoji in merila za urejanje ter oddajo vrtičkov, medsebojne obveznosti med MOL in zakupnikom pa se bolj podrobno uredijo v pogodbi. Vrtičkarstvo postaja vse bolj pomemben način spodbujanja samooskrbe, preživljanja prostega časa in medgeneracijskega druženja, zato smo prisluhnili potrebam meščank in meščanov in z osnutkom odloka maksimalno se približali njihovim potrebam. Zato predlagam, da sprejmete navedeni odlok.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa Nataša. Gospod Jožef Horvat, stališče odbora prosim.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala za besedo. Odbor je s 7 glasovi sprejel sklep.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Statutarno pravna komisija ni imela pripomb pravnega značaja. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava. Gospod Horvat.

GOSPOD IGOR HORVAT Hvala za besedo. Podpiram razpravo o gospe, ki je dejala, da je z vrtičkarstvom postavljen pogoj tudi za večjo socialno vključenost študentov in ostalih, ampak zmotilo pri tem me je pa ena stvar in sicer merilo za oddajo vrtičkov v zakup z javnim zbiranjem ponudb je tudi zelo pomembno oddaljenost prebivališča ponudnika od lokacije vrtička ne. Tukaj bi jaz mogoče vseeno dal v razmislek, da bi bilo mogoče bolje, da bi dali, da bi tudi dali neko socialni položaj tega prosilca za oddajo vrtička, zato ker v bistvu zdej gremo od 500 do 1000 m, od 1000 do 1500 m, to v bistvu v Ljubljani ni neka bom reku bistvena razdalja na kateri potem lahko dobiš vrtiček v zakup ali ne. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sam pojasnilo no. To je taka korektna razprava narejena za to, da se ne hodi na vrtičke z avtomobili in naj bi prišli v bistvu starejši ljudje iz bloka, kjer živijo do svojega vrtička ne. To je temu namen, zato je ta kriterij not. Drgač pa absolutno socialni položaj velja. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 39.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Osnutek Odloka o urejanju in oddaji zemljišč Mestne občine Ljubljana za potrebe vrtičkarstva s pripombo.

Prosim za vaš glas. 30 ZA 0 PROTI. Sprejeto.

Gremo na 11. točko dnevnega reda. Nataša hvala, pejte pisat. AD 11. PREDLOG SKLEPA O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA DEL OBMOČJA ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DELE OBMOČIJ UREJANJA ŠO 1/2 ŠIŠKA, ŠT 1/2 OBVOZNICA IN ŠS 1/6 ZGORNJA ŠIŠKA (ZA PROSTORSKI ENOTI P5 IN P6) Gradivo ste prejeli. Prejeli ste poročilo pristojnega Odbora za urejanje prostora in poročilo Statutarno pravne komisije. Prosim gospo Ostojić da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA IRENA OSTOJIĆ Spoštovani župan, hvala za besedo. Spoštovane, spoštovani. Predstavila bom predlog sklepa o lokacijski preveritvi za del območja OPPN, ki ureja širše območje trgovskega središča Špar v Šiški. Pobudnik za to lokacijsko preveritev je podjetje NEPRA d.o.o., ki je pooblaščenec podjetja Špar, izdelal ga je Projektni biro Protim Ržišnik Perc. Lokacijska preveritev je nov inštrument prostorskega načrtovanja, ki omogoča opredelitev začasne rabe na zemljiščih, ki jih urejajo veljavni prostorski akti z namenom za boljšo in bolj racionalno ureditev in pa rabo zemljišč. Območje lokacijske preveritve se nahaja v Šiški na križišču Celovške ceste in pa severne obvozne ceste, severne hitre obvozne ceste, trenutno se na območju gradi trgovsko središče Špar na podlagi veljavnih določil prostorskega akta Občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je bil sprejet leta 2009. Od časa sprejetja dokumenta do zdej je podjetje Špar pridobilo v last zemljišča prostorskih enot P6 in P5 in želi na teh lokacijah oziroma zemljiščih uredit parkirišča in zunanje površine trgovskega centra. To ni mogoče glede na veljavna določila OPPN-ja. V veljavnem aktu je v prostorski enoti P6 predviden več nadstropni poslovni objekt, v območju P5 trgovski objekt glede na spremenjeno lastništvo, glede na spremenjene investicijske interese predlagamo začasno rabo za ureditev parkirišč na teh dveh zemljiščih, stalna raba in pa pogoj urejanja teh površin bodo pa določeni v spremembah in dopolnitvah OPPN-ja. Podjetje Špar oziroma pooblaščenec je že dal pobudo za spremembo tega akta in je tudi že v izdelavi. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prosim gospoda Koželja za stališče odbora.

GOSPOD PROF. JANEZ KOŽELJ Spoštovani župan, spoštovane kolegice in kolegi, svetnice in svetniki. Odbor je na korespondenčni seji podprl sprejem odloka oziroma sklepa o lokacijski preveritvi za del območja Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območja urejanja ŠO 1/2 Šiška, ŠT 1/2 Obvoznica in ŠS 1/6 Zgornja Šiška za prostorski enoti, ki jih tukaj vidite P5 in P6 z 4 glasovi ZA in 2 glasovoma PROTI. Zdej, odborniki so imel pomisleke, predvsem o bi reku temu odpustku ozelenitve parkirišč in smo potem predlagali, da bi mogoče z županovim amandmajem to popravili, vendar smo dobili medtem zagotovilo od projektata ne, da so te pogoji, ki so zapisani v OPN-ju in, ki smo jih hotel tudi mi uveljavit upoštevali v projektu. Poleg tega bomo tudi nadzorovali izvedbo in mogoče celo zahtevali več dreves na teh dveh malih parkiriščih. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Statutarno pravna komisija je pregledala zakonske in podzakonske podlage in ugotovila, da nima pomislekov. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava. Gospa Škrinjar, izvolte.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Parkirišča so problem v Ljubljani, v Šiški še zlati, pa ne toliko parkirišča za obiskovalce teh trgovskih centrov kakor parkirišča za prebivalce v blokih. Vse povsod so parkirani avtomobili na.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Škrinjar, bližje.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Aha, vse povsod so parkirani avtomobili po cestah, ljudje pa nimajo parkirnih prostorov. Jaz sem že večkrat omenjala, da bi bilo treba delat garažne hiše za prebivalce, ki bi lahko te garažne hiše postopno odkupili na nek lizing, na način lizinga in mislim, če se boste lotil predelave.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Škrinjar, to ni ta točka.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Vem, da ni.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, ne bom, vzel vam bom besedo, govorimo samo o tej točki, o garažnih hišah v Ljubljani ne bomo lahko, predlagite bomo razpravljal, v tej točki pa ne boste govorila o garažni hiši. Samo te točke se držte prosim.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Potem mi pa dajte parkirišča na površini, ne pa v garažni hiši. Prebivalci nimajo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Škrinjar, hvala lepa. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 35.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o lokacijski preveritvi za del območja Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja ŠO 1/2 Šiška, ŠT 1/2 Obvoznica in ŠS 1/6 Zgornja Šiška (za prostorski enoti P5 in P6).

Prosim za vaš glas. 26 ZA 0 PROTI. Hvala lepa.

AD 12. PREDLOG ODLOKA O PROGRAMU OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 147 – OBMOČJE OB VZHODNI OBVOZNICI IN LITIJSKI CESTI S PREDLOGOM ZA HITRI POSTOPEK Gradivo ste prejeli. Prejeli ste poročilo pristojnega odbora in poročilo Statutarno pravne komisije. Prosim gospo Katjo Osolin za uvodno obrazložitev.

GOSPA KATJA OSOLIN Hvala. Spoštovani mestni svetniki in mestne svetnice, spoštovani gospod župan. Na zadnji seji v mesecu novembru ste sprejeli OPPN 147 za gradnjo zaporov ob Litijski cesti. Pred vami je prvi program opremljanja, ki je izdelan v skladu z novo področno zakonodajo in sicer v skladu s 153. in 154. členom Zakona o urejanju prostora, ki določa, da se posebej, to je šele po uveljavitvi prostorskega akta, konkretno navedenega OPPN-ja sprejme tudi program opremljanja. S programom opremljanja se podrobneje določijo komunalna oprema in druga gospodarska javna infrastruktura, ki jo je treba zgraditi, dograditi, določijo se finančna sredstva za izvedbo komunalne opreme, roki za gradnjo ter podlage za odmero komunalnega prispevka in sicer za novo komunalno opremo. V programu opremljanja, ki je izdelan na podlagi DGD dokumentacije so ocenjeni skupni stroški gradnje nove komunalne opreme, ki znašajo 683.084,21 evra. Navedeni strošek bo v celoti pokrit s komunalnim prispevkom za novo komunalno opremo. Podajamo še obrazložitev sprejema Odloka po hitrem postopku. V skladu s III. odstavkom 122. člena Poslovnika Mestnega sveta MOL gre za sprejem po hitrem postopku iz razloga, ker bi s podaljševanjem roka sprejema lahko nastale težko popravljive posledice zaradi pravočasne odmere komunalnega prispevka in upoštevanja predpisanih ali postavljenih rokov. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Če dodam sam tolk Katja, država ima letos v proračunu denar, da plača komunalni prispevk, zato hitimo. Razen, če rečemo, da damo zastonj ubogi državi. Gospod Koželj, stališče odbora.

GOSPOD PROF. JANEZ KOŽELJ Spoštovani, spoštovane. Odbor je na korespondenčni seji sprejel sklep, da podpira Predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta 147 – ob vzhodni obvoznici in Litijski cesti in to obakrat. Po vsebini in po hitrem postopku.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Statutarno pravna komisija nima pomislekov statutarno pravne narave tako, to velja za sam akt kot tudi seveda za hitri postopek. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava o hitrem postopku. Ni. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 35.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog, da se Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta 147 – območje ob vzhodni obvoznici in Litijski cesti sprejme po hitrem postopku.

Prosim za vaš glas. 30 ZA 0 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ In gremo zdej na razpravo o vsebini. Ni.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta 147 – območje ob vzhodni obvoznici in Litijski cesti.

Prosim za vaš glas. 28 ZA 0 PROTI. Sprejeto. Hvala lepa.

AD 13. PREDLOG LETNIH PROGRAMOV ŠPORTA V MESTNI OBČINI LJUBLJANA ZA LETA 2020, 2021 IN 2022 Gradivo ste prejeli. Prejeli ste poročilo pristojnega Odbora za šport in poročilo Statutarno pravne komisije ter dodatno gradivo in sicer mnenja športnih zvez. Prosim gospoda Kolenca--

KONEC POSNETKA ŠT. 20191216_164030

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ --da poda uvodno obrazložitev.

GOSPOD MARKO KOLENC Spoštovani župan, spoštovane mestne svetnice, mestni svetniki. Lep pozdrav. Pravni temelj za sprejem Letnih programov športa v Mestni občini Ljubljana za leta 2020, 2021 in 2022 so v Zakonu o športu, v 13. členu, potem v Resoluciji nacionalnega programa športa do leta 2023 in pa v Strategiji športa v Mestni občini Ljubljana do 2028. Letni program športa zajema dejavnosti, ki omogočajo strokovno in finančno podporo za razvoj športa v MOL tako na področju množičnega kot tekmovalnega športa. Sprejetje Letnih programov športa za leta 2020, 2021 in 2022 omogoča izvedbo 3 letnega javnega odprtega razpisa za izbor izvajalcev z namenom, da birokratizacije postopkov javnega razpisa in zagotovitve stalnosti sofinanciranja in s tem boljših pogojev za delovanje izvajalcev Letnega programa športa. Na to je dalo pozitivno mnenje tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, direktorat za šport, se pravi, da se izvedbe, izvede 3 letni odprti javni razpis na podlagi teh tri-letnih letnih programov športa. Skladno s 13. členom zakona smo pridobili tudi mnenja športnih Občinskih športnih zvez. Obseg sredstev bo določen z vsakoletnim proračunom in se bo vsako leto določil glede na obseg točk, ki so določeni za vsak posamezen program. Obseg sredstev pa je glede na predhodno leto povečan na področju tekmovalnega športa otrok, mladih, na področju tekmovalnega športa za mlajše člane, za trajnostne ciljne projekte olimpijskih športov ter na področju športa otrok in mladine s posebnimi potrebami. Letni programi športa za prihodnja 3 leta so naravnani razvojno za šport v Mestni občini Ljubljana in prispevek k še boljšim pogojem za izvajanje programov športa. Zato predlagam, da predlog sklepa podprete. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa, Marko. Gospa Bon, stališče odbora.

GOSPA DR. MARTA BON Odbor za šport je na svoji seji soglasno podprl Predlog letnih programov športa v Mestni občini Ljubljana za leto 2020, 2021 in 2022.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Statutarno pravna komisija ni imela pripomb statutarno pravne narave, pač pa nekatere redakcijske pripombe, ki so bile pa kolikor vem vzete na znanje. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava. Gospa Škrinjar.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa. Letni program športa je soliden. Bi pa pristavila, da bi morala Ljubljana, če že ne cela država več delati na rekreativnem športu. Naši mladi preživijo čisto preveč časa pri telefonih, pri računalnikih, sede in to seveda se bo poznalo slej ko prej na zdravju teh mladih. Imamo kapacitete, ki bi jih lahko izkoristili za popularne športe. Tukaj so, tukaj so prostor za tekmovanja s kolesi, prostor za tekmovanja z rolkami, prostori za majhna igrišča, nogometna igrišča, košarkaška igrišča in pa seveda tudi wellness klubi. Wellness klubi pomagajo tudi starejšim, ki lahko obiskujejo fines centre ali pa bazene in moj predlog je v tem, da bi začeli razmišljati o tem kaj narest s tistim opustošenim delom okol Stožic, ki je bil namenjen temu trgovskemu delu. Zdej enostavno propada, dež uničuje in vremenski pogoji in led, zima uničujejo že sezidano, izkoriščeno pa ni. To so krasni prostori, ki bi jih lahko uporabili za to športno druženje mladih, ne samo za tekmovalni šport. Poudarjam, da ni samo tekmovanje ampak je tudi druženje. So tudi vrednote, zdravje je zagotovo vrednota in pa medsebojni odnosi so vrednote. Tu se šport, tu lahko pri športu veliko naredimo in zato predlagam, da začnete razmišljat o tem, da se ti prostori, ki so neizkoriščeni, propadajo, pa še mogoče kakšni drugi namenijo namenijo za take zadeve, za rekreacijo mlajših, starejših, pa morda tudi za rehabilitacijo starejših. Ni vse medicinska rehabilitacija, je tudi rehabilitacija, ki bi rekreativna rehabilitacija in s tem bi prihranili tudi pri stroških za zdravje, za tretmaje, bi seveda dali manj, če bi več vlagali v zdrav način življenja. Zagotovo pa je športna rekreacija zdrav način življenja. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Horvat Igor.

GOSPOD IGOR HORVAT Hvala za besedo, gospod župan. Jaz bom spet reku, kar me je zaskrbelo. Prebral sem vso analizo uresničevanja Strategije športa v MOL do 2028 in zaskrbelo me je sledeče in sicer, število športnikov v mladinski kategorizaciji se je v letu dni zmanjšalo iz 2032 na 1760, to je zaskrbljujoče. Otroci v bistvu so pregoreli, ne hodijo na pričakujemo od njih vrhunske rezultate, se naveličajo treningov in to ni v redu. Število športnikov v kategoriji mlajših članov iz 400 na 369. Kar je pa najbolj zaskrbujoče število strokovno usposobljenih strokovnih delavcev z ustreznimi kompetencami. Te, k naše otroke trenirajo. Iz 1141 na 833. Trend je izredno negativen in to ni dobro, to ni dobro za naše otroke in mislim, da bi tu morali narest nek premik. Jaz tu predlagam, da bi se namenila sredstva tudi za izobraževanje staršev, namreč starši največkrat preveliko pričakujemo od svojih otrok, ampak Mestna občina Ljubljana kot taka pa ne sme spodbujati samo vrhunski šport. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Izvolte gospa Škrinjar, pa replicirite kolegu.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Ja, kolega Horvat je pravilno ugotovu, da se to število zmanjšuje mladih in tudi trenerjev in to je napaka. Omenu je pa tudi starše. Gre za, lahko gre za družinski šport, ki bi ga lahko negovali, pa ga premalo negujemo. Družinskih športov bi moral bit več, ker bi se družina lahko družila oziroma skupaj al pa vsaj v bližini izvajala določene rekreacijske vaje.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zdej bom pa še jst repliciru ne. Jst nimam kej dodat na to razpravo gospod Horvat. Drži vse, želja po več mladih ampak kontrolo, ki smo jo opravili ni za leto 2028 ampak 2018, se je ugotovilo, da mnogi podvajajo, goljufajo. To je bil problem k se je prjavu ne, da ma več otrok v skupini, kot jih je dejansko in pol smo šli to gledat skos in zato je pravim tut to padlo. Predvsem pa tut teh strokovnih delavcev, ki nimajo pogojev ne. Tko, da zdej smo pršli so ene čiste situacije ne.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, ne, sej je rešitev, zdej mamo čisto sliko. Tko k je ne. Gospod Slabe. Letos mamo čisto sliko, to je padlo ne. Sej to stalno čistmo. Mi smo mel prijave trener odbojke je bil isto uro, isti dan na treh različnih lokacijah. To je že menda en veliki znanstvenih ugotovu ne, da to ni možno ne. In so bli pač otroci sami na dveh lokacijah ne, on je pa pisu tri lokacije. Tko, pravim to je en primer takih, ki se je ugotovil. Gospod Slabe, izvolte.

GOSPOD GREGOR SLABE Ja, hvala za besedo. Moja dva kolega sta že prej omenla, da rekreativci, upad rekreativcev v mestu. Glejte zdej vam bom pa jst povedu eno izkušnjo pač iz moje mladosti ne. Jaz živim v Bizoviku, včasih sem hodu v Fužine ne nogometno igrišče, na košarkarsko.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz pa v Bizovik na fuzbal no, sam jst sem bil tok starejši sem z njimi igral.

GOSPOD GREGOR SLABE No, glejte tam v Fužinah je včasih, ko smo bli mladi smo stali v vrsti, da smo lahko prišli na igrišče zato, ker je bilo tok polno, vsi so bili udzunaj, vsi smo se žogali. Sicer to je problem po vseh mestih v Evropi ne, ne samo v Ljubljani, da so otroci notri, da jim starši dajo tiste tablice pred sabo in, da pač se igrajo po tem. Ampak s tem izgubljajo koordinacijo, zgubljajo tudi produktivnost v družbi za kasnejša leta. Tko, da jst predlagam, da bi vseeno mesto razmišljalo kako bi lahko spodbudilo pač družinski šport, šport za vse, šport na tako, da bi privabljali, da bi potem igrišča bila že spet polna ne. K zdej, ko se peljem mimo Fužin sred poletja pač jst kot 30-letnik lohka grem na igrišče, pa ni nobenih tamalih, k bi me dol spodili ne. Tko, da tko, da vseeno bi lohka mal na tem tudi delali ne. To jst pravim tut kot bivši profesionalni športnik, brez rekreativcev na dolgi rok šport kot tak bo izumru ne. Sej to je problem na celotni evropski ravni, ni sam tuki. Zdej je pa tudi nekaj ne, mi mamo Nogometni klub Olimpija, ki je zdej dvakrat bla državni prvak, dvakrat pokalni prvak, Mandarić, ki je prnesu investicijo v klub je naredu izjemno delo morda, če njega ne bi bilo Olimpija niti ne bi bila prvak ampak, kaj hočem povedat je v tem, da prejšnji teden sem bil na adventu v Zagrebu, tam so zelo ponosni na svoj Građanski nogometni klub Dinamo, kjerkol greš vidiš šale z Dinamom za pač z logotom Dinama in so ponosni na svoj klub. Pri nas v Ljubljani pa, ko postaneš šampion, ne vidiš ljudje, da bi okoli hodili s šali, z dresi in tako dalje. Tko, da mogoče ozaveščanje ljudi na tej fronti glede pripadnosti klubu, ki je njihov domač, ki je naš ljubljanski, ki je kljub od vseh nas. Am, torej ja, treba je spodbujati igro med mladimi in tudi v šolah, kjerkoli se le da zato, ker iz igre potem, ker šport je igra ne. Tko, da na to. Am, tko da ja, jaz bi pač vseeno delu na tem, da bi mel več rekreativcev, poskusu na tej fronti graditi tko, da to je to, da bi mel zdrav življenjski slog vsi skupaj ne.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Jaz tut s tem soglašam. Marko bo dal odgovor na ta prvi del no, kaj delamo no, da očitno ni prepoznavno.

GOSPOD MARKO KOLENC Na področju interesnih programov po pouku za otroke, predvsem v osnovni šoli smo v letošnjem letu povečal obseg programov po pouku iz 30.000 na 45.000 ur, od tega je so vsi ti programi so pretežno brezplačni, izvajajo se takoj po pouku in to je v bistvu en od glavnih ukrepov zato, da otroke zanimiramo in aktiviramo v šport. Poleg tega se obnavljajo in gradijo nova igrišča v naseljih in pa ob šolah. Vzpostavljamo nove otoke športa za vse, ko govorimo o športni rekreaciji in to je največja v bistvu dodana vrednost za to, da aktiviramo meščane in, da jih povabmo na prosto, da se rekreirajo in, da pač uživajo v športu. Jaz bom pa odgovoru na Dinamo pa Olimpija ne. Jaz sem navijač Olimpije ne in če zdej tko rečem ne, za to Olimpijo smo gradili Stožice tako košarko kot fuzbal. Zdej bom reku ne, Dinamovi rezultati v Evropi so vrhunski, dobr igrajo. To, da so pripadni s šali je super, imajo pa stadion, ki ni vreden pečenga groša ne. Mi mamo pa stadion, ne ne bova se pogovarjala o tem, ker o stadionu oni govorijo že 10 let, jaz sem z Mandićem zlo dober tko, da nima smisla, da o tem govoriva ampak pravim ne, mi smo nardil stadion, ki je v UEFA proglasil med tremi najlepšimi v Evropi. Gradimo zdej dve igrišči spet za fuzbal, za Olimpijo, tam na Stožicah so že končana čakamo, da mine ta sneg, da bo začel uporabo. Se pravi več prostora za trening, za delo. E, zakaj nismo pa v Evropi, jaz sem nehu igrat pred 30. leti ta fuzbal no tko, mimgrede ne. Okej. Kar.

GOSPOD GREGOR SLABE Ja, hvala. Glejte ampak, Maksimir je skoraj vedno poln ne, pa je 35.000 gledalcev tam. Tak, da to je razlika ne. Ti maš lohka »state of the art« kokrkol, čeprov v neposredni bližini vidmo, da vse teče pa da razpoka ne, tisti trgovski del.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ja, ta ma pa res zveze s fuzbalom, zarad tega ne hodjo pa na košarko ne.

GOSPOD GREGOR SLABE Ne, ne, ne, ampak kaj hočem rečt, štadion je treba napolnt, torej mormo delat na tej zadevi ne.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ampak napolne ga vsebina ne gospod Slabe.

GOSPOD GREGOR SLABE Ja, seveda ga vsebina, sej so dvakrat pokalni prvaki, dvakrat državni prvaki ne.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Očitno Ljubljančani hočmo več.

GOSPOD GREGOR SLABE Jah, ampak je treba na tem delat. Treba je kupovat vstopnice in tko naprej ne.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kr dejte.

GOSPOD GREGOR SLABE Sej jih.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Logar, izvolte. Ja, tisoč jih morte kupt.

GOSPOD DR. ANŽE LOGAR Ja, hvala. Zdej mogoče sam nisem član Odbora za šport ampak jaz sem bil navajen tukej, da nismo triletnih planov za šport obravnaval, se mi zdi, da je blo to iz nekega vidika dobro tut zato, ker smo večkrat govoril o športu tu v mestnem svetu, ker se mi zdi, da vsaka taka razprava je dobrodošla. Jaz bi mogoče izpostavu temo, ki je bila s predgovorniki že malce bolj predstavljena v zvezi z športom ne. Zdej, vrhunski šport je zlo veliko stvar države, je zlo veliko stvar promocije države in je zlo veliko stvar tistih, ki vlagajo v šport ne. Zdej vemo v denarju, v športu, vrhunskem športu se obrača veliko denarja, osebno pa bistveno manj vloge v vrhunskem športu jaz vidim mesta. Vloga mesta v vrhunskem športu je, da zagotovi ustrezno infrastrukturo, vsebino temu pa dodajo klubi tisti, ki investirajo v igralce tisti, ki na nek način vzgajajo nov kader in tisti, ki uspejo z pač ustreznim programom potem tut zagotovit ustrezne kakovostne trenerje, da doprinesejo k pač rezultatu oziroma uspehom. Vemo, kako te stvari v športu potekajo, ko se pojavi Luka Dončič, ki ni plod Strategije športa Mestne občine Ljubljana ali ne vem države al pa, ko se pojavi recimo Tina Maze, ki je kontra projekt države, ki mora it na svoje zato, da sploh uspe, ker ji smučarska zveza ne zagotavlja ustreznih možnosti. No in ko ta posameznik uspe, takrat pa zanimanje otrok mlajših za tovrstni šport se bistveno poveča. Zdej pa tuki pa vstopi potem mesto. Če mesto oziroma občina lahko zagotovi ustrezne ustrezno infrastrukturo, ustrezne kapacitete potem lahko ta val navdušenja nove generacije pripelje, da na koncu eden pa vendarle uspe in nadaljuje to pot v določenem športu, če pa ne potem pa pač verjetno številni talenti so so šli v rakom žvižgat. Recimo kolega Slabe ne, on je vrhunski golfist, on je vrhunski golfist, ne vem, če se vsi zavedate on je pomoje en od najboljših golfistov v Sloveniji. Pa je zdej član Mestnega sveta Ljubljana, pa ne vem, jst ne vem zakaj ni razvijal tega talenta oziroma zakaj ni, a je bil to razlog zarad tega, ker ni mel ustreznih kapacitet v tistem času, k je to, k je potem to v Ameriki nadaljeval. Ampak zagotovo, če on pove, da je v tej smeri v bistvu preko igre, preko bom reku rekreativnega športa nardit, vzgajat nove kadre, mu jst verjamem no. In, če berem ta koncept športa al pa bom reku to strategijo, uresničevanje strategije se mi zdi, da je to ta triletni plan bistveno preveč fokusiran na vrhunski šport. Zdej, vrhunske športe so delal v bivših komunističnih demokratičnih republikah, ko so otroke praktično vzeli in jih potem vzgojili v čiste mašine. Dans je ta koncept verjetno rahlo drugačen. Dans ravno preko igre, torej brez prisile nekdo lahko postane vrhunski športnik. Mojga bivšga sošolca v osnovni šoli Petkovška ni nihče silu, da postane vrhunski športnik. On je sam to želel. Medtem, ko mi sploh nismo vedl v prvem razredu kaj je to gimnastika je on že hodu po rokah od mize do mize in se kazu in na ta način v bistvu izstopal. Ampak on ni bil zato, ker je bil tam nek program športa, ki je spodbujal vrhunski šport, ampak zato, ker se je on sam odloču in, ker je mel možnost to trenirat in zato je verjetno on tako zadovoljen, ker je blo potem iz narejena tista dvorana Petkovšek Pegan, kjer lahko nova generacija nadaljuje ta razvoj. In to je tisto, kar občina lahko pomaga. Torej, kot sem reku infrastruktura. To vzpodbujanje vrhunskosti, šport, ko je pa lahko zgolj bom reku posledica tega, da mesto zagotovi ustrezno infrastrukturo. In kokr sem jst poslušal tukaj dodatni … /// … nerazumljivo … /// za tekmovalni šport, dodaten denar za vrhunski šport. Jst ne vem, jst kljub temu mal pogrešam to, da se osredotočmo na to, da se šport v bistvu postane vse splošna dejavnost, kjerkoli je možno. Namreč šport je tudi najboljša socialna politika, če tko pogledamo. Tam, kjer mamo težave v določenih okrajih al pa kjer je mogoče mal več prostega časa, ki se ga nameni za neprave stvari je šport najboljši odgovor za reševanje tega. In tu pa lahko spet mesto nardi izjemno vlogo, da vključi, da ponudi vse in da na nek način spodbuja posamezni šport. Ampak bom še enkrat mojo izkušnjo povedu, vse prevečkrat tuki postane tut politka ne nek dejavnik. Spomnite se na prejšnjem mandatu, ko smo razpravljali o tem v katero kategorijo spada posebni šport ne, posamezni del športa pa smo govorili tudi o »taekwondoju«. Pa je blo takrat že na odboru zmenjeno, da to, da »taekwondo« preide v prvoklasni šport, pa sm jst tukej po enem amandmaju, k ga je župan predlagal glasoval proti in je župan to v zagovorilnico reku evo, zdej pa ne bomo te spremembe podprl in je »taekwondo« ostal v tisti drugi klasi kot je bil do takrat. Čeprav je na odboru se tko zmenil. In potem mamo pa takšno situacijo kakršno mamo, kjer prihaja pri posameznih športih do trgovanja, ne pa do tiste iskrene želje, da se v bistvu katerikoli šport maksimalno eksplortira ravno zato, da si čim večji populaciji omogoč, da svoj prosti čas usmerja v bom reku osebne aktivnosti, kjer ima potem niz pozitivnih karakteristik, na vseh področjih, socialnih, zdravstvenih, družinskih, varnostnih, povsod in v bistvu dejansko potem mesto opravi tisto vlogo brez kakršnekoli politizacije zgolj samo to, da omogoča v bistvu ta razvojnost športa. Tok sem želel.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zdej gospod Logar v repliki tri točke ne. Odbor ne odloča, odbor sam predlaga, odloča Mestni svet in kaj je odbor predlagal je pač imel pravico kot danes, če bi veljalo odbora, ne bi imel proračuna. Drugič, tri leta program je nastal na željo klubov, da lahko majo v srednji šoli planiranje in tretjič, po mojem mnenju vi gradiva niste bral, kajti 75% vseh sredstev gre za otroke, pa za mlade. Zaključujem razpravo. Ugotavljam navzočnost. Aleš, pejva menjat. Kr replicirajte, sej boste mel pol dost časa, sej bo kolega Čerin prevzel ne. Tko, da je. Grem jst otroke pozravt spodaj, k pojejo no tko, da mimogrede, da boste vedel zakaj gre ne. Vi pa kr replicirajte gospodu Logarju ne. Zdej direkt al pa lahko kasneje.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ALEŠ ČERIN Kolegica Mojca Škrinjar, replika na kolega seveda.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Ja, torej gospod Logar je omenu kopico vrednot, ki jih šport ponuja. Se mi zdi, da je pa eno pa spustu, je pa zelo pomembna. In sicer, da se je treba za rezultat potrudit. Današnja mladina je velikokrat usmerjena v to, da hoče vse in takoj, ocene so najbolj pomembne, treba je pa razmislit tut o tem kok je nekdo naredu za nek rezultat in potrudit se ni več vrednota. Pri športu in tudi zlasti pri rekreativnem športu, absolutno tut pri vrhunskem je trud, ki ga vloži in vztrajnost, ki ga človek vloži v to veliko. In to je potrebno, to je potrebno negovat. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Naslednji, ki se je prijavil za razpravo kolega Minodraš.

GOSPOD UROŠ MINODRAŠ Ja, hvala za besedo no. Jst bi samo v bistvu mel vprašanje za gospoda Kolenca no. Jst sem bil v soboto v Tivoliju no na eni plavalni tekmi, kjer so tekmoval v bistvu otroci oziroma mladostniki vseh starostnih kategorij, pa sem tam v bistvu slišal, da manjka zlo manjka v bistvu trenerjev v plavanju. Pa bi sam v bistvu za vaš komentar prosu ne, glede na to, da je v bistvu tut gospod Horvat že prej omenu, da gre v letu 2019 za upad v bistvu sposobnih strokovnih kadrov z ustreznimi kompetencami no, pa je moje vprašanje v bistvu se naslavlja za področje plavanja v Ljubljani no. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa, boš na koncu odgovarjal za vse, če se strinjaš? Naslednji kolega Horvat.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala lepa za besedo. Jst bi se dotaknu čist teh korakov že pri otrocih, ki bi morala občina poskrbet. Sej verjamem, da je namen otroških igrišč ravno za voljo igre in iz igre nastane neko dokazovanje, zabava, potem pa tudi kakšen mal bolj poprime. In tukaj mamo mi kr nekih težav, ker niso vsa otroška igrišča v Ljubljani v lasti mestne občine oziroma na zemljiščih mestne občine in potem to vzdrževanje teh igrišč postaja čedalje slabše in krajani večkrat do nas svetnikov, četrtnih, mestnih se obračajo in vprašajo kdaj pa bo naše in, ko jim rečeš, ja pa ni v programu, a smo pa kej manj enakopravni ne. Žalostno. Jst verjamem, da bi z dobro voljo, pa to niso ogromna sredstva, tukaj lahko veliko več nardil. Otroke je treba zvabit že v mladosti ven. Ko jih enkrat dobimo za mobitele in konzole in tko naprej je veliko prepozno. In v tej smeri jaz vidim, ker sem poznal pozval naše vzgojiteljice na našem območju, da vozijo otroke na te trim naprave, k so ble narjene in to z veseljem izkoriščajo tudi. Za njih smo iz programa malih del postavili klopi, kjer se potem lahko usedejo, se in je njihov dan skozi igro povezan. In na žalost se pa dogaja to, da so nekateri programi, ki so pomagali rekreativnemu športu oziroma rekreativcu pri hoji, pri kolesarjenju, pri ne vem karkoli bi že reku bli uničeni. In jaz ne morem verjet, da lahko pri nekem človeku obstaja taka zloba. Ampak jst sem se obrnu tut pač, da se te oznake oziroma usmeritve popravjo. Zaenkrat na Oddelku za šport nisem dobil ne vem odziva da, če so rekreativne poti ob Savi na črnuški strani ble označene lepo vestno tudi potem uporabljene in po tem vandalizmu odstranjene, da ni volje, da bi se to postavl nazaj. Jst mislim, da da moramo tut tukaj it to, da če se nekaj uniči okej, ne smemo popustit, ker potem je ta zgodba ha, smo pa zmagal jih pa ne bomo več mel tamle ob svojem travniku. Tretja točka, ki bi se pa dotaknu je pa tudi to, da preko JZP-jev mi omejujemo rekreativni šport. In sicer, če konkretno povem, da so igrišča, ki so za mali nogomet bila namenjena prebivalcem, se nanje postavi šotor in se oddaja. In to sredi oktobra, novembra, zdejle bi se še lahko igralo marsikej, vreme je primerno, pa do konca dece ja marca, ko bi se že lahko tudi, pa ne morejo zato, ker JZP s tem ne bo služil. Na poziv, da se to tudi za nek posameznike, ki bi si želeli rekreirat pa vsaj majhne otroke, da se v popoldanskem času odpre, da je to tudi za vse uporabnike. In nekaj majhnega smo dobili izbojevano za vrtec, ki je kao javna ustanova, kjer je mestna občina ustanovitelj, pa se moramo dajat za to. Če pa je tam angleška osnovna šola, se pa to trži ne. Tko, da jst bi želel, da ta te pogoje za otroke, pa tudi za starejše, mladino, da ne skomercializiramo, da ostane dostopno maksimalno. Da si ne bomo kdaj očitali tko k v Ameriki, vse je treba plačat. Dejmo to upoštevat. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Naslednji prijavljeni razpravljalec dr. Čadež.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Lejte, v zvezi s športom bom si malo pomagal s spletno stranjo, ki jo sama občina Ljubljana, se pravi na spletni strani ljubljana.si oglašuje in bomo rekli, hočem poudarit s čem se pohvali, potem pa bomo vidli, da to kamor pa denar usmerja je pa neki drugega, se pravi profesionalizacija, hvali se pa z množičnimi športi, z rekreacijo. Začne že s pohvalo, da se je povečalo število delež športno aktivnih prebivalcev moč v Mestni občini Ljubljana. Se pravi število površin se povečuje, omenja Šmarno goro, Rožnik, Golovec, Rašico, Pot spominov in tovarištva. Super ne, se pravi, ampak vse to je v primerjavi s slovenskim povprečjem presega 67% in je s tem nad slovenskim in evropskim povprečjem. Super, to je zelo lepo ampak to ni profesionalen bom reku šport ampak je tale rekreativni, to je recimo prvo poglavje. Drugo, zopet se pohvali, da Ljubljančanke in Ljubljančane se spodbuja k aktivnemu preživljanju prostega časa z novimi rekreacijskimi površinami, kako so se od leta 2017 povečale za kar 329.000 m2, čudovito, kar je več kot 1 m2 na prebivalca v novih, novih zunanjih površin. Dodalo se je 22 otokov športa, to je super, zunanjimi fitnes napravami, 4 trim steze, kot so Tivoli in Mostec, Zadvor in Črnuče, 8 otokov športa za vse s trim napravami za prosto vadbo in 13 naprav za ulično vadbo. No, zdej rekreacija, ki se jo omogoča je kar na 85 hektarjih urejenih zunanjih površin. Tu so razno razne panoge, kar je vse fino in to odraža skrb za aktivno življenje, odnos do zdravega življenja. Seveda, če bomo dnar preusmerjal v profesionalce v profesionalni šport se na tem segmentu ga bo pač primanjkovalo in gre to v nasprotju s tem, s čemer se pohvalimo. Ravno tako je pri interesnih športnih dejavnostih za otroke, mladino in študente. Pohvalimo se, da omogočamo otrokom, mladini, vsem pač čim več kakovostnih in cenovno dostopnih programov. Ja s tem, če spodbujamo profesionalce verjetno ne. Ravno tako se tukaj omenja, da se financira in vzpodbuja finančno zelo dobro finančne programe, številne programe na tem področju. Se v bistvu zmanjšuje, če smo pošteni ne, ne pa povečuje. Zdej dodatna zadeva rekreativnega športa je tut ta, da privablja v Ljubljano vedno več ljudi. Seveda je to dobrodošlo, pozitivno iz finančnega vidika, spodbuja k množični vadbi in ne nazadnje je tudi blagajna mesta Ljubljane ima nekaj od tega. Tu se doda tut element, da se zelo dobro skrbi za majhno količino odpadkov, kar je to zelo v redu. Posebej se poudarja pot ob žici in tek trojk, no to smo nazadnjič vidli, da so šla sredstva, ki so bla potreba za obnovo poškodovane poti po poteh po spominu in tovarištva izredno veliko denarja. To naj bi blo poškodovano z žledom. Meni nekako nejasno bom reku zakaj se take velike količine denarja porabijo za tako pot. Pot je bila že narejena, žled naj bi jo poškodoval. Jst malo dvomim, da je možno bi reku upravičit take stroške obnove te poti ampak dobro, ne bom se spuščal v detalje, računov nimam, niti izvajalcev. No, druga taka množična zadeva, ki je tudi vključena v tale koncept množičnega športa in se z njo pohvalmo je Maraton Franja. Ne, se pravi tudi tukaj se mu letno nameni 145.000 evrov, v redu, zadeva je pač množična in nima nobene veze s profesionalizacijo. No zdej za piko na i je pa Ljubljanski maraton, na katerem večkrat vidimo našega župana, ki daje petko na cilju ne, pač tistim, ki pritečejo v cilj. Zdej, al je to lepo al ni, naj si vsak misli zase, al je to nabiranje političnih točk pustimo temu ampak definitivno je pa neki res no. Ja. Definitivno je neki res. Maraton ni zopet profesionalna zadeva ampak spada v kategorijo to se pravi rekreativne množične dejavnosti za vse starosti, za vse generacije in tako naprej. Skratka, kar hočem povedat je, da na ta način, na ta način, kot se je zdaj zastavu tale finančni načrt, tega, kar kar ma sama ljubljanska občina kot pohvalno obliko športa se ne vzpodbuja. Druga zadeva, ki bi bla pa zdej zlo važna, me veseli, da je pršu gospod župan notr, pa bi vas vprašal, zdej pravte ste ugotovil, da ste, da ste najdli človeka, ki je bil na treh lokacijah ne trener baje pač al vaditelj ene odbojke, na treh lokacijah istočasno in vemo ja iz zakona o fiziki, da to ni možno. Zdej to fajn se je nasmehnt ob taki zadevi ampak, ne vem, če ne bi blo treba tle, da koga kaj skrbi. Namreč ta človk je bil plačan trikrat ne. Zdej kdo je tu odgovoren, da ni blo že prej, ker to je lahko počel ne vem 10 let zarad mene, jst ne vem kolko časa?

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ No, ne vem.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ALEŠ ČERIN No, dej nehite no. Gospod Čadež, nadaljujte prosim.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Ja, okej, hvala za besedo ponovno. No, skratka, lejte ta poteza zdej na koncu se mi je zdela pa, ja na nek način lejte, bom takoj zaključu. Zdej, ko smo pršli na točko, da se povpraša po odgovornosti je gospod župan reku ja zato je odgovoren klub in odšel. Jaz mislim, da temu ni tako. Denar klub od nekoga dobi. Pomoje bi mogu ja, pomoje bi mogu bi reku nadzor, če ga je zdaj organiziral in izvedu podat pač eno poročilo kdaj so se nadzori izvajal, če so se sploh in po drugi strani bi se pa tut verjetno blo za vprašat, če že je tako izredno pomanjkanje tehle ljudi, ki vadijo, ki majo določene kompetence, tečaje, ne vem kaj vse, zakaj je temu tako? Al je mogoče to preobsežno, da se potem dogaja, da se vpišejo na tri lokacije ob istem času, kar je po svoje nezaslišano. Ampak očitno ja, tega ne bomo tukaj zdej rešil in se zahvaljujem za besedo, hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Moj komentar za dosedanje razprave, ki so sicer dost splošne in niso konkretni doneski k programu športa za vsa tri leta, da bolj pritrjujete k programu kot ne, ampak razpravljate o tem kako bi blo stvari možno še izboljšat. Naslednja prijavljena kolegica je gospa Ida Medved.

GOSPA IDA MEDVED Hvala za besedo gospod podžupan. Lep pozdrav vsem prisotnim. Jaz bi se pa dotaknila neke rekreacije. Jaz vsakodnevno hodim in sicer grem, če nimam velik časa grem vsaj dvakrat na grad, gor pa dol. Zlo rada hodva z možem na Toško Čelo in mela bi tuki eno pripombo. Vedno smo mi pa nasproti kolesarji. Tudi na gradu po stopnicah in pa na Toškem Čelu po gozdu. Zdej bi pa apelirala na Oddelek za šport oziroma tuki nisem zasledila, da so kakšne finance namenjene. Zakaj ne naredite kakšne steze, k pravjo zdej tko sodoben tale »downhill«, da bojo mal ločeni od rekreativcev, ki si želijo hodit na Šmarno goro, na Toško Čelo? Vam povem, da recimo na Toško Čelo se še peljejo po asfaltu ampak nazaj dol pa po gozdu. Zdej si pa predstavljite, ko greš ti gor, un pa po gozdu dol pa kok hitr, pa ga ne vidš in ne slišiš, že s parimi sem se kr ornk skregala tko, da lejte nobene »downhill« steze ne vidim v okviru Golovca, v okviru Toškega Čela, Šmarne gore, to je zdej zlo razširjen šport in kolesarji so moram pa povedat strašno nasilni. In proga, ki pa pelje na stezo na Toško Čelo in povsod so pa oznake samo za gorsko stezo. Ni nobene oznake za kolesarje. Tko, da tuki bi pa jst res prosila kako in kaj lahko nardite v tej smeri, hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Zadnji prijavljeni gospod Ciglar.

GOSPOD GREGA CIGLAR Hvala. Najprej bi rad reku, da me zelo veseli, da je kar naenkrat tako zanimanje za šport. Jst se spomnem, kolegi iz SDS-a, ko smo govoril, ko sem jaz tukile v tej dvorani govoru, ko smo se pogovarjal o bežigrajskem stadionu in sem jaz razlagu kako bi bilo fino, da se ta sredstva, ki se bodo vložila tja vložijo v obnovo dotrajane infrastrukture ste bili tiho ne, dons pa mate razprave, ki so zlo zanimive. Ampak ja, glede na to, da jst delam v športu in moram rečt, da delam sicer v drugi občini, ne v občini Ljubljana, bi se počutu precej slabo, če se po eni uri razprave al pa, če ne pretiravam po pol ure razprave o športu ne bi oglasu, zato sem se prjavu k besedi. Seveda se strinjam, da morajo bit v prvem planu sploh za na področju mesta rekreativci in rekreativen šport. Zato bi si želel resnično takih razprav tut na mestih, ko pa lahko kej nardimo, ne samo dons, k se pač izkorišča nastalo situacijo za neke druge namene. Žal mi je, da ni župana tuki, jst sem mu ko smo se kot rečeno pogovarjal o bežigrajskem stadionu naštel nekaj igrišč z mojga, z mojga področja to se prav z nogometnega področja, ki bi rabila nujno obnovo oziroma neko investicijo zato, da bi otroci lahko normalno delal, normalno treniral. Takrat nisva prišla skupaj ne, zdej bom pa še enkrat ponovil v želji, da bi dejansko nekdo mogoče pa svetniki Liste Zorana Jankovića to slišal, ker gre za tok mejhne investicije na ravni mesta, ki bi pa mogoče 100 al pa 150 otrokom, ki so člani določene športne organizacije al pa športnega kluba omogočile delo na popolnoma drugi ravni kot kot ga majo omogočenga zdej. Konkretno govorim o Šmartnem, Nogometni klub Šmartno, ki ma nekih 100, 150 otrok, ki trenirajo tam na, praktično vsak teden, vsak dan, majo dva igrišča z naravno travo ampak majo pa provzaprov sami veste v takih vremenskih pogojih situacijo, ko so ta igrišča poplavljena in delo ni omogočeno. Ne in name so se obrnil direktno predstavniki tega nogometnega kluba v želji, da bi pač neki nardil. Zdej, jst bom izkoristu to situacijo, da mamo mogoče dejansko neke konkretne zadeve. Definitivno pozdravljam in lahko rečem, da je v Ljubljani precej posluha za šport in, da se dela na tem področju. Jaz po mojih izkušnjah pa delam v tem bistveno boljš kot v drugih občinah, ampak ni pa dovolj, da rečemo najboljši smo ne al pa smo med boljšimi pa pol ignoriramo probleme ne. Tko, da to je eno izmed igrišč. Drugo, ki bi ga pa tut omenu je pa park Svoboda, kjer bi bilo tut dobro, zdej se sicer govori, jaz uradnega podatka nimam, zgolj neke neuradne informacije o tem, da naj bi se zagotovilo neko površino za umetno travo. Tuki gre sami veste za investicije, ki ni na ravni mesta pomojem mnenju niso tako velike, bi pa ne vem že, če 200 otrokom zagotovimo kot sem prej reku nek normalen trenažni proces smo velik nardil. Tko, da hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Replika, Mojca Škrinjar.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Ja, gospod Ciglar, imate prov. Lahko pa tut povemo to, da mnogi otroci in njihovi starši nimajo denarja za vrhunski šport. Za vrhunski šport za smučanje veste kok strašno velik stane, tenis strašno velik stane. Od potovanj do opreme, do karkoli že no. To, to je en vidik. In drug vidik ste izpostavu to, da mi nismo tolk časa posvečal. Jaz sem zdej tretji mandat v tem Mestnem svetu in vem, da smo se za šport vedno zelo dobro zavzeli tukaj v naši svetniški skupini. Ste mi dal pa idejo in jaz to idejo naprej zdej posredujem, da bi Ljubljana bila lahko tudi zdravo mesto. Ne samo prestolnica Zelena prestolnica Evrope, ne samo prestolnica kulture ampak gospod podžupan, vi boste razumu, tudi prestolnica zdravja. In to s takimi idejami, kot je kolega nanizal seveda, seveda lahko pridemo do tega. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Replika, gospod Anže Logar.

GOSPOD DR. ANŽE LOGAR Ja, jst moram replicirat tisti izjavi češ, da se mi javljamo zdej pri športu neko začudenje nad tem. Mi smo vedno razpravljal, ko je bla tema športa. Vsakič, na vsakem letnem programu smo bli zlo aktivni in tut kadar je bil proračun smo o tem velik razpravljal. In jaz mislim, da se mormo o tem še več pogovarjat, ker je še več takih primerov, kjer jih lahko naštejem. Recimo prej sem govoru o zadevi »taekwondo«, ki je bila ravno tu v tem Mestnem svetu čist spolitizirana za brezveze, da je zato izpadla, dobila manj točk in ne more enako konkurirat oziroma dobiti enakih sredstev. Enako imamo recimo smučišče Gunclje, zaradi tega, ker se župan ne razume z nekom in, ker je lastništvo tam nejasno Ljubljana nima svojega smučišča, pa je tam izjemna lokacija, da bi se to postavil. Izjemna lokacija in je še več takih primerov. In recimo kdaj, če ne o strategiji športa se o tem pogovarjat. O tem ni besede tu ne v tej strategiji notr. Tko, da v tem pogledu mislim, da mormo vsi na deklerativni ravni izražamo usmerjenost proti športu, zato bi jaz se izogibal temu, da očitaš enmu to ali drugače. Jst mislim, da mormo tuki najdet take stvari, ki bodo vsem prispevale, predvsem pa, da bodo pomagale športu, da bo kot sem reku opravljal tisto funkcijo umaknu al pa usmeru energijo, ki jo imajo otroc, mladi in mladostniki, pa potem tudi v zrelejših letih pa starejši v šport in koristno uporabljanje prostega časa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Seveda ne gre lapsus, ne gre za strategijo ampak za program športa. Kokrkol obračamo Ljubljana je športno mesto tako in drugačno. Zaključujem razpravo. In na tista najbolj konkretna vprašanja, ki ste jih izpostavil bo kolega Marko Kolenc odgovoru. Izvoli.

GOSPOD MARKO KOLENC Hvala lepa. Najprej v zvezi z vprašanjem plavalnih trenerjev. To je razložu že župan. To velja seveda tudi za plavanje. MOL sofinancira 130 izobraženim trenerjem stroške dela v okviru Letnega programa športa in pa več kot 700 strokovno usposobljenih trenerjev, deloma stroške amaterskim trenerjem stroške v bistvu dela za povračilo. Potem glede zahtevkov oziroma tega, kar se izpostavu, da na večih lokacijah trenerji delajo in da ste spraševal po odgovornosti. Tuki smo od vseh klubov, ki smo jih seveda dobil pri tem zahteval tut sredstva nazaj in vsa sredstva so bila vrnjena tko, da ukrepamo takoj, ko zaznamo pač te anomalije. Glede urejenih poti kolesarskih bi pač pojasnu, da imamo v Ljubljani dva kolesarska parka, gorsko kolesarska parka, eden je v Podutiku pri končni postaji 5 in drugi je na Golovcu, na Rudniku. Poleg tega bi pa pojasnu še to, da v bistvu slovenska gorsko kolesarska transverzala štarta na Ljubljanskem gradu, gre skozi Toško Čelo in po celo Sloveniji se potem zaključi zopet na Ljubljanskem gradu. Tko, da ta pot je tudi označena, vzdržuje jo pa Planinska zveza Slovenije.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Kolegica Ida, če boste želela, da vam pokažem eno zelo, zelo samotno pot na Toško Čelo, kjer garantiram, da ne bote srečal, da ne bova srečala nobenga kolesarja se hitro zmenva.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ALEŠ ČERIN Jaz sem zaključu razpravo. … /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD MARKO KOLENC No, to sem pojasnu že uvodoma. Gre za to, da v bistvu postopek javnega razpisa izvedemo enkrat in sicer tko, da bo odprti javni razpis in, da v bistvu po treh, v bistvu po tem prvem razpisu klubi že vejo za tri leta približno v kakšnem obsegu sredstev in v kakšnem obsegu porabe športnih objektov bodo lahko program izvedl. V kolikor se bojo vmes pojavile kakšne anomalije bomo prišli s spremembo oziroma dopolnitvijo Letnega programa športa na Mestni svet in v bistvu zagotovil podporo športu v MOL-u.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Okej, hvala lepa. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 31.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Letnih programov športa v Mestni občini Ljubljana za leta 2020, 2021 in 2022.

Prosim za vaš glas. 25 ZA 0 PROTI. Hvala lepa, čestitam. Dobro delo.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Izvolite.

GOSPOD IGOR HORVAT Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Citiral bom 59. člen Poslovnika in sicer seji sveta predseduje župan. Župan lahko za vodenje seje sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta, če zato nastopijo razlogi. Mislim, da glede na to, da župan je v nekem prostoru tu, pa ni izdal pooblastila za vodenje seje, mislim, da bi moral še naprej sejo voditi župan. Hvala.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ALEŠ ČERIN Boš vodu sejo? V redu, s pooblastilom. A piše, da je treba ustno al pisano al kako? Ja, no v praksi, če se spomnete prakso v tem in prejšnjih mandatih sem jaz večkrat seje vodu po pooblastilu. Ja, no pismeno pa nikoli ni bilo temu tako. Prehajam na zadnjo 14. točko.

AD 14. OSNUTEK ODLOKA O IMENOVANJU ULIC, POTI, TRGA IN PARKA TER O SPREMEMBAH POTEKOV ULIC NA OBMOČJU MESTNE OBČINE LJUBLJANA Gradivo ste prejeli s sklicem, po sklicu pa tudi poročilo Statutarno pravne komisije. Pozivam gospoda Grega Ciglarja, predsednika Komisije za poimenovanje naselij in ulic za uvodno obrazložitev.

GOSPOD GREGA CIGLAR Hvala lepa gospod podžupan. Torej, s predloženim osnutkom Komisija za poimenovanje naselij in ulic MOL predlaga. 1. V prvem členu tri popravke cest in sicer Rjave ceste, Polje cesta št. VIII in Polje, cesta I. Popravke vsi komisija predlaga zaradi izboljšanja orientacije v prostori v Četrtni skupnosti Polje. 2. V drugem členu osnutka tri poimenovanja, za dva rokava ukinjenih delov Rjave ceste sta predlagani poimenovanji – Ulica Vida Khisla po podjetniku, lastniku Fužin, Mlinov v Polju in drugod, soinvestitorju Fužinskega gradu, nekdanjemu večkratnemu županu Ljubljane in Ulica Miroslava Kokalja v spomin na dolgoletnega ravnatelja O. Š. Polje, publicista in zaslužnega krajana, ki je znatno prispeval k razvoju tega dela Ljubljane in tretje predlagano ime je Pot k izviru in sicer za cesto, ki poteka pravokotno na Chengdujsko. Ime izraža lokalno značilnost. 3. V tretjem členu osnutka so trije predlogi poimenovanj za lokacije, ki ne bodo zavedene v register prostorskih enot. Park Lidije Andolšek je park trikotne oblike ob Ginekološki kliniki, ki se bo imenoval po svetovno znani zdravnici, začetnici reproduktivne ginekologije, profesorici Medicinske fakultete, članici Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter častni meščanki mesta Ljubljana. Trg Franceta Štiglica je predlog poimenovanja ploščadi nad garažno hišo med Slovensko 55, Kersnikovo in Dvorakovo ulico. Franc Štiglic je pionir slovenskega profesionalnega filma, izjemno plodonosen filmski ustvarjalec, katerega stoletnica rojstva je prav letos. Lutkarska pot je nastala z igradnjo stolpnic od Lutkarskega gledališča na Krekovem trgu po pobočju grajskega griča do grajske ploščadi, kjer je Lutkarski muzej. Predlogi poimenovanj in potekov so bili predhodno usklajeni s ČS Moste in Polje ter s stanovalci dela nekdanjega Studenca. Komisija je tudi že prejela odgovor oziroma soglasje Republiške komisije za standardizacijo zemljepisnih imen in Geodetske uprave Ministrstva za prostor, da so predlagana imena ustrezna in v pravilni obliki. Za spremembe iz 1. in 2. člena lahko krajani, kot to določa zakon oddajo svoje pripombe v ČS Moste in Polje, lahko tudi po pošti. Poziv župana k predhodnemu posvetovanju je bil objavljen v decembrski številki Glasila Ljubljana. Javna razgrnitev traja od 11. do 27. 12, komisija bo pripombe obravnavala v fazi oblikovanja predloga odloka. Komisija za poimenovanje naselij in ulic predlaga Mestnemu svetu Mestne občine Ljubljana, da osnutek sprejme. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa kolega Ciglar. Želi besedo predsednik Statutarno pravne komisije, gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo, nobenih pripomb k osnutku. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa, odpiram razpravo. Gospa Mojca Škrinjar.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Ja, hvala lepa za besedo. Jaz sem članica te komisije in moram rečt, da v tem mandatu zelo dobro delamo. Všeč mi je to, da se--

GOSPOD ALEŠ ČERIN Bolj na glas.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR --aha, všeč mi je to, da se spoštuje volja ljudi, da jih poslušamo. Gospa Ferenčakova je res sama stopila do tistih ljudi, ki so izrazil željo, jih anketirala in dejansko bomo dobili nekaj, kar je po meri ljudi. In vsa pohvala gospe Ferenčakovi in tudi vodji komisije, gospodu Ciglarju.

GOSPOD ALEŠ ČERIN No, za konec seje je lepo slišat take pohvalne besede. Kolegica dr. Vrečko, izvolte. Razprava.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Hvala. No, žal ne mormo končat z vašim apelom. Jaz vseeno mislim, da bi glede na porazno stanje poimenovanj ulic in trgov v Ljubljani po zaslužnih ženskah, ki je rezultat več letnega oziroma stoletnih poimenovanj, ki so načrtno izpuščali zaslužne ženske v prihodnosti vseen imel to bolj v mislih. Zelo se mi zdi pohvalno, da bomo dobili park Lidije Andolšek Jeras, kljub vsemu pa menim, da bi morale biti predvsem poimenovana po zaslužnih ženskah v ospredju. To sicer nič ne govori negativno o drugih čakajočih, ki čakajo na poimenovanja, že verjetno dlje časa, ampak tudi predlogi, ki vem, da prihajajo ali pa so prihajali tudi v prejšnjih mandatih mislim, da morajo v tem primeru dobiti prednost in tudi na ta način lahko mesto Ljubljana zagotovi enakopravnost pri poimenovanju trgov in ulic. Hvala lepa.

KONEC POSNETKA ŠT. 20191216_174030

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Sigurno ste dobil mislim, da celo moj odgovor glede tega. Prva doktorantka Ljubljanske univerze bomo postavil obeležje Ivana Kobilica, čeprav ima vrsto teh, tudi. Tko, da zavedamo se tega, da je, da smo podedovali manjko ženskih imen. Kolega Logar.

GOSPOD DR. ANŽE LOGAR Ja, hvala. Jaz bi samo mogoče malo o vaših besedah češ pohval mislim, lepo je slišat ko pohvalmo. Sej mi vedno pohvalmo kadar se predlogi sprejmejo v nekem soglasju. Zdej, če je na odboru soglasje in se vsi strinjajo, če so predlogi dobri potem ni razloga, da ne bi tu tega tudi povedal. Spomnim se, da je neko drugo poimenovanje zlo močno delilo tu mestni svet in smo mel zlo dolgo razpravo o tej temi. Da so bile nekatere izjave posameznikov lahko se štele še clo--

zvok, ki je prekinil razpravo

GOSPOD ALEŠ ČERIN Pardon, se opravičujem.

GOSPOD DR. ANŽE LOGAR --ja, še kot grožna. In to je ravno apel na tem, da se na teh področjih v bistvu v odboru, ki to oziroma v komisiji, ki to poimenuje išče take predloge, ki združuje. Bi imel pa samo za zaključek še eno vprašanje, ker je pri vseh teh poimenovanjih napisan tudi kdo je predlagal samo pri Lutkarski poti tko, da bi prosu sam še za to informacijo kdo je predlagu Lutkarsko pot?

GOSPOD ALEŠ ČERIN Predsednik.

GOSPOD GREGA CIGLAR Ja, predlagatelj za to ime je Lutkovno gledališče tko, da smo upošteval tut njihovo voljo kot probamo ves čas upoštevat. Lutkovno gledališče. Lutkarsko gledališče.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Še kdo? Ne. Zaključujemo razpravo. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 33.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Osnutka Odloka o imenovanju ulic, poti, trga in parka ter o spremembah potekov ulic na območju Mestne občine Ljubljana.

Prosim za vaš glas. 33 ZA 0 PROTI. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN S tem zaključujem današnjo redno sejo in se vam zahvaljujem za v imenu župana sevede za današnje … /// … nerazumljivo … /// sodelovanje. Vabljeni na prigrizek kot običajno in še neki, na dva dogodka, ki sta ta teden posvečena mestu Ljubljani in državnemu prazniku. Jutri v Šiški in v četrtek na Ljubljanskem gradu. Vabljeni in se vidimo. Hvala lepa.

KONEC POSNETKA ŠT. 20191216_184030

Številka: 90000-24/2019-10 Datum: 16. 12. 2019

MAGNETOGRAMSKI ZAPIS PO ZVOČNEM POSNETKU 4. IZREDNE SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA,

ki je potekala v ponedeljek, 16. decembra 2019 s pričetkom ob 19.00 uri, v Veliki sejni dvorani Mestne hiše, na Mestnem trgu 1, v Ljubljani.

GOSPOD IGOR HORVAT Zahvaljujem se vam za udeležbo na 4. izredni seji Mestnega sveta MOL. Dovolite mi, da na kratko objasnim zakaj je do sklica izredne seje s strani 13 mestnih svetnikov sploh prišlo. Kot je znano nas je 13 mestnih svetnikov iz SDS, Nove Slovenije in LMŠ na župana, gospoda Jankovića poslalo predlog za sklic izredne seje Mestnega sveta MOL za zaščito pitne vode na območju ljubljanskega vodonosnika, vendar je sam ni sklical. Posledično smo jo sklicali svetniki sami v skladu s Poslovnikom Mestnega sveta MOL. Naj še enkrat poudarim, da sklicatelji nikakor nismo proti graditvi kanalizacije. Skrbi nas odnos do pitne vode, ker želimo, da se odstrani vsak upravičen dvom in skrb prebivalcev MOL-a in da se prekine gradnja kanalizacijskega voda nad vodovarstvenim zajetjem Kleče. Gradnja je namreč potencialna grožna za onesnaženje vode. O tej problematiki je glasoval tudi Državni zbor brez glasu proti. Ne pozabimo, pravica do čiste pitne vode je ustavna kategorija. Glede na to, da s strani služb še nisem dobil sklep o sklepčnosti oziroma kok mestnih svetnic in svetnikov je prisotnih bom bom sejo nadaljeval s tem, da kar začnimo z razpravo. Seja sicer zaenkrat še ni sklepčna, zato lahko o predlaganem sklepu ne moremo sicer glasovati, lahko pa razpravljamo. Tako, da bi prosil kar gospoda Slabeta za za predstavitev.

GOSPOD GREGOR SLABE Ja, predsedujoči, hvala lepa za besedo.

GOSPOD IGOR HORVAT Postopkovno, ja. Gospod Japočovik, Jakopovič.

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Ja, zdej seja. Aha, okej, okej. Se mi zdi, da je treba najprej ugotovit sklepčnost preden se nadaljuje, preden se začne s sejo.

GOSPOD IGOR HORVAT Žal, seja ni sklepčna, saj je prisotnih 17 mestnih svetnic in svetnikov. Na podlagi tega ugotavljam, da o predlaganem sklepu, Predlog Sklepa o zaščiti pitne vode na območju ljubljanskega vodonosnika ne moremo glasovati. Žal mi je, da se gospod župan in njegovi svetniki iz Liste Zorana Jankovića seje niso udeležili ter s tem povzročili nesklepčnost seje. Zgleda, da jim je važnejše druženje ob hrani in pijači v sosednjem prostoru kot udeležba na seji, na kateri bi razpravljali in odločali o zaščiti pitne vode za vse Ljubljančane in Ljubljančanke. Ker so svetniki Liste Zorana Jankovića še vedno prisotni v sosednjem prostoru, kjer strežejo hrano in pijačo, prostor pa je opremljen tudi z zvočniki bomo nadaljevali z razpravo.

KONEC POSNETKA ŠT. 20191216_192006

Številka: 90000-27/2019-38 Datum: 11. 2. 2020

MAGNETOGRAMSKI ZAPIS PO ZVOČNEM POSNETKU 11. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA,

ki je potekala v ponedeljek, 3. februarja 2020 s pričetkom ob 15.30 uri, v Veliki sejni dvorani Mestne hiše, na Mestnem trgu 1, v Ljubljani.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Spoštovane svetnice, spoštovani svetniki, gospe, gospodje. Pričenjamo z 11. sejo Mestnega sveta MOL-a. Prisotnih je 35 svetnic, svetnikov. Odsotnost je opravičila gospa Žekar Jelka. Smo sklepčni, lahko pričnemo z delom. Prijazno prosim, da izklopite mobilne telefone, da ne motimo delo. S sklicem ste prejeli predlog dnevnega reda 11. seje Mestnega sveta MOL-a. Po sklicu ste prejeli Predlog Svetniškega kluba samostojnih svetnikov za umik 7. točke s predlaganega dnevnega reda z naslovom Osnutek Odloka o zbiranju komunalnih odpadkov v Mestni občini Ljubljana. Odpiramo razpravo o dnevnem redu. Gospod, eno minuto. Ja, gospod Matić, izvolte.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Hvala za besedo. V bistvu gre pri predlogu za umik 7. točke za neke vrste predlog po tem, da bi bili odloki čim bolj določni, čim bolj bi moral bit nedvoumni oziroma jasni tako, da so občanom in tudi drugim deležnikom njihove dolžnosti in pravice v zvezi s področjem, ki jih odlok ureja jasne in predvidljive. Zdej, osnutek odloka tak kot je uvrščen na dnevni red ima žal neki pomanjkljivosti v zgoraj naštetih smereh in bi blo najbolj racionalno, da se ga umakne z dnevnega reda in ga dopolni oziroma popravi na ta način, da bo prijazen do uporabnika, da bo vsak občan vedel, kaj se od njega pričakuje oziroma kaj so sankcije, če pač ne bo ustrezno ravnal. Je pa tut na določenih mestih neki napak. Zdej verjetno, da župan tega ne bo umaknu z dnevnega reda, zato pač pričakujem, da se bo vsaj do naslednje obravnave nekdo s temi predlogi ukvarjal. Hvala.

zvok, ki napove potek časa namenjenega za razpravo

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz sicer predlagam te pripombe, nekatere so zelo umestne. Je pa zdej osnutek in to je čas do predloga, da se to not upošteva. Jaz osnutka ne bom umikal, ker nima smisla, ker zato je osnutek, da se pripombe dajejo. Zdej, če vi umikate ta osnutek bodo

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Če dovolite. Hočem sam povedat, da je pripomb tolko ne, da bi bilo mogoče pametno še enkrat uvrstit na dnevni red. To je bil namen našega predloga.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ugotavljam navzočnost po točki. Rezultat navzočnosti: 37. Glasujemo o predlogu samostojnih svetnikov, da se umakne ta točka. Jaz ga ne bom umiku.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog, da se s predlaganega dnevnega reda 11. seje Mestnega sveta MOL umakne 7. točka z naslovom Osnutek Odloka o zbiranju komunalnih odpadkov v Mestni občini Ljubljana.

Prosim za vaš glas. 4 ZA. 22 PROTI. Ni sprejet.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Glasujemo kar o predlogu dnevnega reda.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog dnevnega reda 11. seje Mestnega sveta.

Prosim za vaš glas. 36 ZA. 0 PROTI. Sprejeto.

AD 1. POTRDITEV ZAPISNIKA 10. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA Gradivo ste prejeli. Odpiram razpravo o zapisniku. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 28.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana potrdi Zapisnik 10. seje Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana z dne 16. decembra 2019.

Prosim za vaš glas. 34 ZA 0 PROTI. Sprejeto.

AD 2. VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIC IN SVETNIKOV TER ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIC IN SVETNIKOV Gradivo za to točko ste prejeli s sklicem in po sklicu seje. Pisno vprašanje z zahtevo za ustno predstavitev je poslala gospa Mojca Sojar glede urejanja zemljišča, lastništva zemljišč MOL-u. Vprašanja in pobude so poslali gospa Ana Zagožen glede posipa na pločniku in težav stanovalcev Jakčeva ulica 12-18. Gospod Janez Stariha glede univerzalne temeljne dobrine. Gospod dr. Dragan Matić glede subvencioniranja toplotnih črpalk, zasebnega zemljišča v bližini Osnovne šole Majde Vrhovnik, brezplačnega parkiranja na Žalah. Svetniški klub Levica glede domobranskega pokopališča na Orlovem vrhu. Gospa Urška Honzak glede zagotavljanja neprofitnih najemnih stanovanj. Gospa dr. Asta Vrečko glede Kolizeja, parkiranja pred hotelom Slon na Slovenski cesti. Svetniški klub SDS glede smeti v bližini Stadiona Stožice, gospa Maruša Babnik glede trubačev v Ljubljani v decembrskem času. Jaz bi dodal in ostalih nastopajočih. Gospa Mojca Sojar glede degradiranja prostorov v križišču med Tržaško in Viško cesto. Prejeli ste tudi odgovor na vprašanje z 10. seje. Prav tako je odgovor na vprašanja z 10. seje prejela gospa Ana Zagožen glede posipa na pločnikih. Besedo za ustno postavitev dajem gospe Mojci Sojar, 3 minute.

GOSPA MOJCA SOJAR Hvala lepa za besedo. Pozdravljam vse svetnike, svetnice, župana in podžupane in podžupanjo. Naše vprašanje se danes glasi glede manjših in večjih zemljišč, ki so ostali po Ljubljani ob graditvi cest, ob gradnji kakšnih poslovnih in drugih stavb stanovanjskih sosesk in, ki jih tko v takem gradbenem jeziku imenujejo kar škrbine. Teh škrbin je po Ljubljani zelo veliko, tut so se v pogovorih smo se pogovarjali s kakšnimi občani, so se tut na nas obrnil oziroma nas spraševal kako se to rešuje? Ali imamo kakšne odgovore na to? Zato smo to vprašanje pripravili. Predvsem nas zanima, ker vemo, da so bili popisi teh zemljišč narejeni, da so ta zemljišča geodetsko urejena, vemo pa tut, da je v Ljubljani zelo veliko katastrskih občin in zato smo na Mestno občino Ljubljana oziroma na Mestno upravo naslovili kar nekaj konkretnih vprašanj in to je – ali obstaja sistem, po katerim se po katerem se morebitnim interesentom za nakup ponujajo te škrbine? Ali so bili po popisu lastniki mejnih zemljišč obveščeni, da lahko zemljišče odkupijo? Nekateri meščani tudi povedo, da so občini že sami ponudili odkup zemljišča a niso dobili pravih utemeljitev zakaj odkup ni mogoč. Ali pa teh utemeljitev ne razumejo, ker so v njih neke kratice, ki jih iskreno povedano tut jst ne razumem vseh, če ne grem pogledat kaj pomenijo in potem ne vprašajo morda nazaj kaj pa zdej to pomeni, kaj ta utemeljitev pomeni. Zanima nas, ali Oddelek za ravnanje z nepremičninami vodi evidenco že poslanih prošenj in jih rešuje? Koliko odkupov je bilo v času županovanja gospoda Jankovića že izvedenih in po kakšnih cenah? In pa koliko takšnih škrbin je bilo odkupljeno za potrebe urejanja javnih dobrin, to je cest, pločnikov, kolesarskih stez in parkov ter po kakšnih ces cenah? Prosila bi, če lahko dobim kar precej konkreten odgovor, ne samo to urejamo, ker te škrbine bi se lahko prodajale tudi tako, kot župan Janković kot dober trgovec vedo ve, da je včasih treba po trgovini dat kakšen popust, da se stvari mejčkn pospravjo, da tudi priteče kakšen denar v mestno blagajno in verjeten ne bi bilo tako zelo boleče, če bi se kakšna cena pri kakšnem takem zemljišču ob privatni hiši, ob bloku--

zvok, ki napove potek časa nemenjenega za postavitev ustnega vprašanja

GOSPA MOJCA SOJAR --kjerkoli sprostila, znižala. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospo, odgovor bova dala skupaj z gospo Remih. Simona, izvoli.

GOSPA SIMONA REMIH Hvala za besedo. Spoštovani.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ V mikrofon, se te ne sliš, prosim ja, bliži, ja.

GOSPA SIMONA REMIH Ja. V zvezi z vašim vprašanje po obstoju morebitnega sistema prodaje tako imenovanih škrbin pojasnjujemo, da je bil v okvirjih koncesijske pogodbe izdelan seznam tovrstnih zemljišč po katastrskih občinah. Prodaja škrbin se torej izvaja po k. o.-ih, uporabniki oziroma mejaši pa so o prodaji pravočasno obveščeni. Seveda pa lahko občani podajo vlogo za odkup zemljišč tudi sami. Glede ponudb za odkup zemljišč s strani Mestne občine Ljubljana naj najprej pojasnimo, da tako imenovane škrbine načeloma niso parcele, ki so potrebne za urejanje grajenega javnega dobra ampak predstavljajo večinoma tiste dele zemljišč, ki jih občina ne potrebuje za izvajanje svojih nalog in jih iz tega naslova tudi prodaja. Kar pa se tiče odkupov zemljišč, ki jih MOL potrebuje za urejanje javnih površin in javne infrastrukture. Govorimo o cestah, pločnikih, kolesarskih stezah in parkih pa pojasnjujemo, da se takšna zemljišča najprej preverijo z vidika ali je bilo morda zemljišče v preteklosti že odkupljeno. V kolikor najdemo ustrezne listine jih zemljiško-knjižno uredimo, če pa takih listih ni oziroma ne obstajamo, pa pristopimo k odkupu nepremičnin. Vsaka vloga, ki po uradni poti prispe na MOL se evidentira v sistemu in vsakemu občanu podamo odgovor oziroma pojasnilo, zakaj nek odkup v danem trenutku s strani MOL ni mogoč. Mestna občina Ljubljana namreč odkupuje zemljišča, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog skladno z njeno razvojno strategijo in prioriteto posameznih projektov. Do sedaj je bil tako zemljiško-knjižno urejen kot odkupljen že precejšen del nepremičnin, ki predstavljajo javne površine. Glede na to, da MOL obsega 57 katastrskih občin v posamezni katastrski občini pa je parcel, ki jih je potrebno lastniško urediti vsaj nekaj sto je potrebno urediti še nekaj zemljišč. Tovrstne nepremičnine MOL odkupuje po ceni do največ 30 evrov za kvadrat. Veliko pa je tudi občanov, ki nam svoje nepremičnine, ki v naravi predstavljajo že obstoječe ceste prenesejo brezplačno. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz bom sam to dodal, pa še enkrat poudaru. Ta mestna občina že iz bivših časov ni imela urejeno evidenco zemljišč. In to je ta pogodba, ki jo je tut nadzorni odbor pohvalu z LUZ-om, kjer smo že pridobili s prodajo teh škrbin 8 milijonov evrov. In vsako zemljišče se prodaja na podlagi cenitve in potrditve kolegija. Imamo sistem zlo preprost, da zemljišča v isti ulici se ne more prodajat z diskontom nobenmu, pa tut, če je kakšna žlahta komu, ker prodajamo po isti ceni celo ulico. Ker je težko razložit, zakaj bi en dobu več, en manj. Razen, če je zemljišče veliko več kot 400 metrov, tam gre pa za zazidljivo zemljišče, samostojno, tam gremo pa v javne dražbe. Sicer pa zemljišče prodajamo običajno tistim, kar je za ograjo, se pravi pred hišo, če je nekdo že postavu ograjo. Če pa noče, bo pa dubu postopek inšpekcije in rušitev ograje. Pa kar mu je cenej. Kar se pa tiče ne--

zvok, ki napove potek časa namenjenega za odgovor na postavitev ustnega vprašanja

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ --tega, kar odkupuje mestna občina, problem C0 in nekaterih kmetov je gospod Mrzel, ki je hodu za svoje zemljišče višjo ceno kot vsi ostali. In ne more dobit in zato je vso to zgago začel. Pa nočem bit žaljiv ampak gospa Sojar, tako vprašanje teh odkupov – tle jih je več tisoč odkupov – je v bistvu žaljivo. Ker ga ni, ker bi zdej zbral. Mi imamo zemljišča po ulcah, po k. o.-ih, od teh 57 vse katere smo prodal mamo kdo je zainteresiran, kdo ni zainteresiran, kdo kupi, kdo ne kupi, kdo čaka, da dobi nek dnar in tko naprej ne. In, če vas kej zanima konkretno ne, da mate to, k vas kličejo občani, nimamo nobenih težav povejte sam številko parcele al pa ime, priimek, pa boste vse dobil na razpolago. Drgač pa te jaz ne bom pustu, da začnejo delat, izbirat ne, bom reku v 13. letih vse te škrbine ne, ker jih ni blo 13 let ampak zadnjih 6 let kar se dela ne po tej pogodbi.

AD 3. POROČILO ŽUPANA Navedeno je gor. Od 16. decembra naprej. Mel smo pevske zbore ljubljanskih osnovnih šol pa tisti, ki so okraševali Zvezda park. Pa imel smo sprejem za v Kinu Šiška pa sprejem na gradu. Pa prvo Mednarodno konferenco o pametnih skupnosti jugovzhodne Evrope, pa proslavitev, obeležitev 419. obletnice požiga protestantskih knjig, se prav proslavitev tega dogodka, ki je naredil veliko škodo Sloveniji. Pa mel smo tradicionalni božični koncert. Pa oddal smo prijavo za naziv Evropska prestolnica kulture 2025 skupaj s 25 občinami Ljubljanske urbane regije soglasno. Potem smo 31. decembra razdelil novoletne košare tistim javnim sektorjem, ki delajo v času praznikov. Silvestrovanje na 4 trgih – Kongresni, Mestni, Pogačarjev, Trg Francoske revolucije, ognjement, ki je bil odličen in bo drugo leto spet oziroma letos, minil brez incidentov. Ljubljanski grad je obiskalo 1.336.190 obiskovalcev, kar je rekord v Sloveniji kot turistična točka. 610 različnih dogodkov. Z vzpenjačo se je pa zapeljalo 590.128 potnikov, kar je 9,5% več kot leto pred tem in enako dobre rezultate imamo v Hostlu, vi k ste bli proti temu, da mestna občina prevzame Hostel od zasebnikov v najemu češ, kaj se gremo. Transparente so nosili Kapital in Mestna občina - roke stran. Rezultati so odlični tako, da bomo verjetno prizidek gradil. Kinodvor je dosegel prvič 130.000 več kot 130.000 obiskovalcev. Gasilska brigada je imela 1981 urgentnih dogodkov. Imeli smo 13. znanstveni festival Hokus Pokus. Potem tečejo na smučeh v Stanežičah, kjer imamo že tudi pripravljeno za otvoritev Park and Ride. Bil sem na v Dražgošah na proslavi ob 78. letnici dražgoške bitke. Delali smo naši redarji v preventivni akciji proti mobilnim telefonom med vožnjo. Potem smo imeli slovesnot v začetku predsedovanja sosedanje države Hrvaške Evropski uniji. Odprli smo energetsko obnovljeno enoto Vrtca Otona Župančiča Živ Žav ter obnovljeno kuhinjo v O. Š. Spodnja Šiška. Spremenili smo način vstopa v Garažno hišo Kongresni trg v nočnem času. Imeli smo 12. poslovno borzo Convento, kjer je Ljubljana spet dobila 1. mesto za organizacijo kongresov do 2000 oseb. Stari avtobus LPP-ja smo predelal so predelal skupaj z Mladimi zmaji v krasen mladinski center »Ljuba in Drago«. Če še niste videl, si pejte pogledat, res je, vse je v bistvu iz materialov odvrženih, tudi copate tam narejene. Odprt je bil 31. sejem Alpe-Adria. Potem smo proslavili tradicionalno januarsko srečanje Združenja manager. Smo bili tudi tam. Svetnovani dan mokrišč. V teku so javni razpisi, to vas lepo prosim, če imate koga, dejte opozorit. Letni program Športa za 3 leta in pa festivalov in kulturnih projektov za letošnje leto. In pa potekajo Bobri. Kdor še ni bil, vabljen do sobote. Decembra smo Tirani v potresu namenili 10.000 evrov in sklada proračunske rezerve in v soboto smo obiskali pobrateno mesto Reka, kjer so odprli Evropsko prestolnico kulture. Gostili smo turško delegacijo v okviru projekta Združenih narodov. Novega veleposlanika Ruske federacije in pa podpredsednika skupščine Avtonomske pokrajine Vojvodine. To je to. Gremo na 4. točko.

AD 4. KADROVSKE ZADEVE Gradivo za točko ste prejeli po sklicu seje. Prosim gospoda Čerina za uvodno obrazložitev.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala za besedo gospod župan. Cenjene kolegice in kolegi. Komisija vam v presojo predlaga 5 sklepov in 3 mnenja. Med temi me veseli, da je predlog za ponovni mandat Mladinskega gledališča gospod Tibor Syed Mihelič dobil soglasno podporo komisije. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gremo naprej. Predlog sklepa treh predstavnikov MOL-a v Svet Vrtca Vrhovci. Razprava prosim. Ni razprave. Glasujemo o predlogu sklepa. Najprej ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 39.

Glasovanje poteka O PRVEM PREDLOGU SKLEPA: v Svet Vrtca Vrhovci se imenujejo Damjan Hudin, Diana Južnič in Josipina Pika Trpin. Mandat imenovanih traja 4 leta.

Prosim za vaš glas. 33 ZA 0 PROTI. Sprejeto.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gremo v razpravo na drugi Predlog sklepa o prenehanju mandata in imenovanju nadomestne članice MOL-a v Svet javnega zavoda Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Nataši Sukič preneha mandat članice Sveta javnega zavoda Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana. V Svet javnega zavoda Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana se za članico Mestne občine Ljubljana imenuje dr. Asta Vrečko. Mandat imenovane je vezan na mandat sveta zavoda.

Prosim za vaš glas. 35 ZA 0 PROTI. Sprejeto.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gremo na tretjo točko. Predlog sklepa o imenovanju predstavnikov MOL-a in izvajalcev Letnega programa športa v Svet Javnega zavoda Šport Ljubljana. Razprava prosim. Gospod Jakopovič, izvoljo.

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Hvala lepa za besedo. Zdej, vsi trije predstavniki tokrat predlagani so že v preteklem mandatu zastopal Mestno občino Ljubljana v Zavodu Šport Ljubljana. Tisto, kar bi mogoče izpostavu je mnenje negativno mnenje Računskega sodišča o pravilnostih poslovanja v letu 2017 in sicer tukaj je cel kup nekih nepravilnosti navedenih. Od tega, da se je v nasprotju s predpisi izplačevalo ne vem za 45.000 evrov delovne uspešnosti za povečan obseg, da ne naštevam, sej je blo javno znano. V javnem zavodu ma nadzorno funkcijo tut svet zavoda in je najbrž bil seznanjen z vsemi temi podatki tako letno poročilo in finančno poročilo in zarad tega mi nekak ne mormo teh enakih predstavnikov MOL-a potrdit. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem razpravo.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: v Svet Javnega zavoda ŠPORT LJUBLJANA se ko predstavniki Mestne občine Ljubljana imenujejo dr. Marta Bon, Marko Kolenc in Klemen Žibert. In kot drugo se v Svet Javnega zavoda Šport Ljubljana se kot predstavnika izvajalcev letnega programa športa imenuje Rasto Oderlap. Mandat imenovanih traja pet let in začne teči z dnem konstituiranja sveta zavoda.

Prosim za vaš glas. 23 ZA 12 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gremo naprej. Četrti Predlog sklepa o imenovanju predstavnikov MOL-a v Svet srednje ekonomske šole Ljubljana. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: v Svet Srednje ekonomske šole Ljubljana se za predstavnika Mestne občine Ljubljana imenuje Dušan Breskvar. Mandat imenovanega traja štiri leta.

Prosim za vaš glas. 36 ZA 0 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gremo na peti Predlog mnenja h kandidaturi za ravnateljico Vrtca Jarše. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU MNENJA: Diani Šumenjak se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico Vrtca Jarše.

Prosim za vaš glas. 38 ZA 0 PROTI. Sprejeto.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gremo na šesti Predlog mnenja h kandidaturi za ravnateljico Osnovne šole Vide Pregarc. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU MNENJA: Katji Arzenšek Konjajevi se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico Osnovne šole Vide Pregarc.

Prosim za vaš glas. 37 ZA 0 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gremo na naslednji, sedmi Predlog mnenja h kandidaturi za direktorico javnega zavoda Varstveno delovni center Tončke Hočevar. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU MNENJA: Petri Kušar Stojakovič se da pozitivno mnenje h kandidaturi za direktorico javnega zavoda Varstveno delovni center Tončke Hočevar.

Prosim za vaš glas. 41 ZA 0 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gremo na osmi Predlog sklepa o imenovanju direktorja javnega zavoda Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: za direktorja javnega zavoda Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana se imenuje Tibor Mihelič Syed. Mandat imenovanega traja 5 let.

Prosim za vaš glas. 33 ZA 0 PROTI. Hvala lepa. S tem je tut ta točka zaključena.

AD 5. PREDLOG POSLOVNEGA NAČRTA DRUŽBE JAVNO PODJETJE LJUBLJANSKA PARKIRIŠČA IN TRŽNICE D. O. O., ZA LETO 2020 Gradivo ste prejeli. Po sklicu ste prejeli tudi poročilo pristojnega Odbora za gospodarske javne službe in promet ter poročilo Statutarno pravne komisije. Prosim gospoda Orača, da poda uvodno obrazložitev. Kdor ne ve, gospod Orač je direktor podjetja.

GOSPOD MAG. ANDREJ ORAČ Hvala župan. Spoštovani. V podjetju se bomo tudi v letu 2020 zavzemali za dobrobit meščanov in meščank, uporabnikov parkirišč, tržnic in udeležencev prometa in plovbe po reki Ljubljanici. Zato nadaljujemo s projekti, ki smo jih že začeli.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Andrej, prosim te v mikrofon, te ne slišmo ne. Počas, pa razločno.

GOSPOD MAG. ANDREJ ORAČ Halo, zato nadaljujejo. Nadaljujemo. Evo, super. Zato nadaljujemo s projekti, ki smo jih začeli. Postopna zamenjava strešne kritine na Plečnikovih arkadah, oddaja površin ob Ljubljanici za namen tržnic oziroma promocija plovbe po reki Ljubljanici. Optimizacija stroškov upravljanja s parkirišči in tržnicami, prenova spletne strani, tehnološke posodobitve parkirnih sistemov, sodelovanje z lastnikom in LPP-jem pri načrtovanju in gradnji novih parkirnih površin kot tudi preostalih projektov obnov občinskih cest. Skupaj z Oddelkom za gospodarske dejavnosti in promet realizacijo nalog za udejanje sprejete prometne politike in postopno uvajanje dodatne aplikacije za plačilo parkirnine na parkomatih. Začetek postopka pridobitev certifikata ISO standarda 9001 z namenom doseganja boljše učinkovitosti procesov, večje transparentnosti in nenazadnje večje učinkovitosti. Priprava idejne zasnove združitve operativnih služb na lokaciji Ceste dveh cesarjev s čemer bo podjetje doseglo boljšo odzivnost na poslovne dogodke in kooperativnost med sodelavci. Posodobitev voznega parka z eko vozili, govorimo na plin in na elektriko in uvedba souporabe vozil z namenom zmanjševanja ogljičnega odtisa podjetja. V poslovnem načrtu za leto 2020 so predvideni prihodki iz poslovanja v višini 18.124.000 evrov, odhodki iz poslovanja v višini 17.674.000 evrov. Čisti dobiček pa v višini 316.000 evrov. Na vseh gospodarskih javnih službah, ki jih podjetje izvaja se načrtuje skupni čisti dobiček v višini 56.000 evrov, na drugih dejavnostih pa čisti dobiček v višini 260.000 evrov. Prihodki so višji kot je z oceno za leto 2019 zaradi načrtovanega večjega obsega del na vseh dejavnostih. Povišanje nekaterih cen parkirnin že v letu 2019, večjemu nadzoru nad plačili parkirnin na območju časovno omejenega parkiranja kot tudi na začetku obratovanja novih parkirišč v letih 2018/2019. Končni finančni rezultat bo kljub predvidenemu negativnemu čistemu poslovnemu izidu na dejavnostih vzdržavanje cest in plovbe pozitiven, tudi zaradi izvajanja drugih dejavnosti, z izvajanjem storitev iz dejavnosti vzdrževanja občinskih cest na prostem trgu, izvajanja del za lastnika kot in-house izvajalec in med ostalimi je tudi z izvajanjem drugih dejavnosti na avtosejmu, najetih parkiriščih in za izposojo stojnic zunaj tržnih površin, kar smo v letu 2019 uvedli kot novo tržno dejavnost. Podjetje bo še naprej izvajalo vse naloge z največjo mero skrbnosti in s strokovnostjo, kjer je skrb za varnost vseh udeležencev prometa ena naših glavnih prioritet. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prosim gospo Žibert za stališče odbora.

GOSPA JULKA ŽIBERT Spoštovani. Odbor je razpravljal o poslovnem načrtu in ga podpira ter predlaga v sprejem.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala za besedo. Statutarno pravna komisija ni imela pripomb pravnega značaja. Zasedala je v polni zasedbi in odločila soglasno. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava. Gospa Sever, izvolte.

GOSPA KSENIJA SEVER Spoštovani gospod župan, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem navzočim v dvorani na prvi seji v letu 2020. V uvodu poslovnega poročila je navedeno, da se bo družba selila v Nadgorico, kjer bo tudi Center varne vožnje. V letu 2020 pa načrtuje selitev dejavnosti iz centralne čistilne naprave Zalog na lokacijo Ceste dveh cesarjev z obrazložitvijo, da bo družba s tem dosegla tudi boljšo kooperativnost med sodelavci. Ureditev prostorov na Cesti dveh cesarjev je planirana v višini 800.000 evrov ter predstavlja od načrtovanih odhodkov 17.6 milijonov evra 4,5% vseh odhodkov. Ni obrazložitve ali so ti prostori last družbe mislim MOL-a, niti kaj bo potem s temi prostori, ko se bo družba selila v nove prostore v Nadgorico niti kdaj bo ta selitev v Nadgorico. Med stroške storitev se najemnina za gospodarsko infrastrukturo poveča za 300.000 evrov. Ali gre tukaj za nova najemna razmerja? Stroški dela se povečajo za 1,5% in predvidene so tri nove zaposlitve, zato so stroški dela višji za 5,4% ali okoli 266.000 evrov. Družba načrtuje regres v višini 1.737 evrov in povprečna bruto plača v družbi je 2.011 evra, kar je glede na kadrovski načrt po izobrazbi in število zaposlenih verjetno zadovoljivo. Družba upravlja na področju svoje dejavnosti v petih podskupinah, na treh se izkazuje pozitivni izid, na dveh pa negativen, kot celota pa načrtuje presežek prihodkov nad odhodki. Ko pogledamo po kategorijah ugotovim, da se povečuje prihodek od parkirnin na parkomatih medtem, ko je parkiranje v parkirnih hišah v povprečju za vse okrog 0,7%. V gospodarko javni službi je upravljanje s pristanišči se načrtuje minus izguba, kar je že na prvi pogled jasno, saj je višina prihodkov iz poslovanja enaka negativnemu izidu kajti med odhodki je najemnina, ki letno znaša 78.7 tisoč evra in presega prihodke, ki so malo več kot 49.000 evrov. Izguba pa je 49.5 tisoč evra. Pogodba za poslovni najem gospodarske javne infrastrukture je sklenjena z MOL. Zakaj taka tržna najemnina, ki ne pokriva prihodkov? Pri opisu investicij na strani 34 6.1 pa nisem zasledila načrtovane poprave tekočih stopnic v Plavi laguni. Komisija za pobude občanov se že 2 leti pogovarja o tem problemu, vem, gospod župan, povedali ste, da bo to narejeno. JPP pa je na portalu javnih naročil že pred letom objavil enkrat naročilo za popravilo, vendar ni bilo realizirano. Ima objavo na javnih naročilih za vzdrževanje tekočih stopnic na večih lokacijah v Ljubljani, vendar zakaj popravilo tekočih stopnic v Plavi laguni ni v načrtu obnov in nadomestitev? Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Andrej, lahko jaz sam na kratko, vsaj na dve točki ne. Prvič, LPT ne popravlja stopnic ampak dela OGDP, MOL ne in je pogodba podpisana z edinim izvajalcem, ki to dela. Začelo se bo obnavljat junija, julija tako, da bo letos narejeno po pogodbi, pogodba je podpisana. In drugič k vas zlo zanimiv, da sprašujete zakaj ima tako visoko najemnino, ki jo plačuje mestni občini? Ker je taka cenitev. In družba še vedno ima višje prihodke kot odhodke tako, da ne vidim tle nobenih težav in ta je ostala ista kot je. Gospod Ciglar.

GOSPOD GREGA CIGLAR Hvala lepa za besedo. Tut z moje strani pozdrav vsem prisotnim. Najprej se opravičujem no, mene ni bilo na odboru, na nobenem odboru v bistvu zadnji teden zaradi zdravstvenih težav tako, da bi ta vprašanja v vsakem primeru postavu tam, zdej jih bom pač tukaj.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Pr teh letih?

GOSPOD GREGA CIGLAR Ja, pride. Jaz z otroci delam, pol se pa hitr nalezeš ne tko da. Se v naprej opravičujem, če bom mogoče kakšno vprašanje, na kerga ste že dal odgovoru na odboru no. Zdej, ko smo bral ta načrt družbe smo ugotovil v bistvu oziroma sem ugotovil, da ta načrt v bistvu prov posebej ne omenja nakupa parkomatov. Mi smo sicer predvideval, da gre tudi za opremo za parkirišča.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Dela OGDP. Sam to, to isto vprašanje, OGDP, on je sam upravnik ne, nima. Jaz opozarjam, da to prekinem ampak to je isto vprašanje, ko je blo prej ne. To ne dela LPT, LPT je sam upravnik, on tut ni lastnik garaže, ne popravlja garažo, parkomate pa dela OGDP.

GOSPOD GREGA CIGLAR Okej no. Potem bom pa šel naprej na drugi del tega vprašanja. Zdej predviden je nakup novih parkomatov, pa me samo zanima ali je v planu oziroma a je predvideno širjenje območja plačljivega parkiranja?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Da.

GOSPOD GREGA CIGLAR Hvala lepa za odgovor.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Vrečko.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Hvala lepa za besedo. Mene, jaz bi izpostavila, da v bistvu v tem gradivu bi bilo zanimivo, da poleg števila vseh parkirnih mest, ki jih upravlja družba bi bil dobro vedeti tut podatek o zasedenosti parkirišč in parkirnih hiš. Namreč načrtujejo se tudi v samem centru mesta nove parkirne hiše, kot je ta pod tržnico in me zanima, če se lahko izpostavijo podatki glede zasedenosti parkirišč in parkirnih hiš, tut zaradi realne potrebe za parkiranje v centru mesta. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Bojo dopolnil. Gospod Matić. Bojo dopolnil. A maš pr seb podatek? Prosim?

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Dnevno maš podatke. Maš za lansko leto? Objavite, tako da bo vedela gospa Vrečko na spletno stran. Okej. Gospod Matić.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Ja, hvala za besedo. Jaz mam nekaj vprašanj. Zdej, če ne bo na njih možnost odgovorit takoj mi jih lahko pošljete tut pisno, pismeno. Zdej temeljni kazalniki stanja investiranja nam kažejo, da osnovna sredstva in dolgoročne naložbe zavzemajo visok delež med sredstvi. Njihov delež se je v primerjavi z oceno leta 2019 povečal. Od leta 2018 do leta 2020 je predvideno povečanje opredmetenih osnovnih sredstev za 2,3 milijone evrov. To gre za eno večjih sprememb v bilanci stanja in denarnem toku. V tekstu nisem zaznal katere konkretne namene se investicije izvajajo pa bi prosu, če je mogoče vpogled specifikacije strukture naložb po letih 2018, 2019 in 2020. Drugo, iz bilance stanja je razvidno, da je družba sicer zmanjšala denarna sredstva v enakem obdobju na nekaj preko 3 milijone, to se pravi leto 2019. In se kljub relativno visokemu stanju denarnih sredstev dodatno dolgoročno zadolžila za preko 800.000 evrov. Stroški financiranja so precej višji od prihodkov iz financiranja. To kaže na relativno visoke stroške iz naslova finančnih obveznosti in precej manjše prihodke iz naslova relativno visokih denarnih sredstev. Moje vprašanje je zakaj je bilo potrebno tako visoko dolgoročno zadolževanje v znesku preko 800.000 evrov, kljub relativno visoki ravni denarnih sredstev in pri kom se je družba zadolžila. In tretje. Družba načrtuje, da bo v letu 2020 poslovala z dobičkom v višini 316 tisoč in še nekaj evrov, ki je manjši, kot je ocenjen za leto 2019 in večji kot je bil dosežen v letu 2018. Čisti poslovni izid je manjši poleg večje amortizacije. Tudi zaradi načrtovane uskladitve izhodiščne plače in novih zaposlitev v letu 2020. Indeks stroškov dela je 114,5 v obdobju 2018 do 2002, povprečna bruto plača, kot je bilo rečeno je na 2.010 evrov v letu 2020 in je povečana za 1.850, kar je bilo v letu 2018. Celotni stroški dela in plač so se povečali torej za skoraj 15% od leta 2018, 4,5 milijone na 5,2 milijona evrov. Vprašanje je kolikšna je bila načrtovana izhodiščna plača za leto 2020 in kdaj je bila obravnavana. Za odgovore se najlepše zahvaljujem.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Ostale boš dubu ampak za to zadolžitev sem tut jaz vprašu. Urša. Urša, boš ti pojasnila zadolžitev dolgoročno? Al bo Andrej.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kar, izvoli.

GOSPOD MAG. ANDREJ ORAČ Hvala župan. Zadolžitve ni, z lastnimi sredstvi. Plan je z lastnimi sredstvi. Potem ste omenu še dobiček.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, ne, ne, ne, to pojasni, ker to je nova zakonodaja. Ni zadolžitve denarne, da bi bilo zadolžen ne, ampak tako zahteva, da se piše ne.

GOSPOD MAG. ANDREJ ORAČ Najemnina gre pod stroške. Sprememba je SRS, standarda s 1. 1. 2019.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ So stroški isto kot zadolžitev ne. Kar je. No, ostalo tut pojasni.

GOSPOD MAG. ANDREJ ORAČ Kar se tiče plač, plače se usklajujejo. Letos se je dvignila za 1,5%, v lanskem letu pa za 3,75, ko smo bili usklajeni s sindikatom in to je to. Povečanje plač, ki na suma sumarum pa povečevanje oziroma so šli do zgornje meje neobdavčljivega regresa. To je v bistvu strošek, ki se dviguje na skupni masi plač.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Zaključujem razpravo. Ugotavljam. Prosim? Prepozen je mahu. Gospod Horvat Jožef, izvolte. Nimam nobenga problema, sam ga gledam, prej pa nič se ni oglasu. Izvoljo, izvoljo gospod Horvat, nimam težav.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Spoštovana in spoštovani, hvala za besedo. Predvsem bi želel izpostavit slabšo ponudbo, ki se iz leta v leto pojavlja na glavni ljubljanski tržnici. Če ima javno podjetje pozitivni denarni tok, bi tudi lahko šel napram teh trgovk oziroma ponudnic zelenjave in tko naprej, da ne bi te starejše gospe obupale nad najemnino in, da bi se obdržal ta fond, ki je sedaj, ki se ponuja, ne da pade iz leta v leto. Da se ne bi tukaj naslanjali na spet neke ob tiste stranske trgovine, kjer prodajajo malo, da ne vse tko kot velike trgovine od bižuterije pa naprej. Drugo bi pa izpostavil da, ko govorimo o novih prostorih v Nadgorici. Četrtna skupnost Črnuče, svet četrtne skupnosti je sprejel sklep, da smo proti, da se tam gradi oziroma sploh o spremembah občinskega prostorskega načrta za voljo zaščitenih območij. Ko smo se pogovarjali pa o tej tematiki je bilo izpostavljeno.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Horvat, brez zamere. Načrtovanja dela mestna občina, plan je sprejet, OPN in to pri nas direktor podjetja, ki upravlja to nima nobene veze s tem, če govoriva zdej o Nadgorici.

GOSPOD JOŽEF HORVAT A smem pojasnit, zakaj smo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, ker OPN ne morte pojasnit njemu, ker nima nič s tem. OPN smo sprejel, vi ste nasprotoval, zbral ste podpise do Maribora vse skup ne, ni bilo sprejet in konc zgodbe. In OPN nimate kej tle pojasnjevat, brez zamere. Hvala lepa. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 38.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Poslovnega načrta družbe Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice d. o. o., za leto 2020.

Prosim za vaš glas. 25 ZA 0 PROTI. Sprejeto.

AD 6. PREDLOG POSLOVNEGA NAČRTA DRUŽBE ŽALE JAVNO PODJETJE D. O. O., ZA LETO 2020 Gradivo ste prejeli. Po sklicu ste prejeli poročilo pristojnega odbora in poročilo Statutarno pravne komisije. Prosim gospoda Martinčiča, direktorja družbe, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPOD MAG. ROBERT MARTINČIČ Spoštovani. Poslovni načrt je narejen v skladu z našim poslanstvom in strateškim načrtom. Zajema vse naše dejavnosti. Pri tem vsebuje tri ločene izkaze poslovnega izida in sicer za 24-urno dežurno službo, kot še edino čisto gospodarsko javno službo, potem za upravljanje s pokopališči, ki ima vse značilnosti gospodarske javne službe in za vse ostale dejavnosti, ki so vse tržne. Prihodki so ocenjeni na dobrih na 9 milijonov, celotni prihodki na 9 milijonov evrov. Z izvajanjem 24-urne dežurne službe bomo ustvarili malo manj kot 10% prihodkov, z upravljanjem s pokopališči dobrih 30%, to pomeni iz tega javnega dela skupaj dobrih 41%, veliko večino prihodkov, to se pravi slabih 59 bomo ustvaril s tržno dejavnostjo. Kljub vsemu bo pri upravljanju s pokopališči še vedno izguba, dobrih 1.200.000 evrov, ki pa bo v celoti pokrita iz dobička ostalih dejavnosti tako, da uporabniki naših storitev ne bodo občutili posledic te izgube. Na ravni podjetja je predviden dobiček v višini 37.000 evrov. Poglavitni cilji pa so kakovostno izvajanje storitev in zanesljivo poslovanje v skladu z našimi 4 mednarodnimi ISO standardi. Ohranitev obsega tržne dejavnosti na ravni preteklega leta. Zagotavljanje enakega standarda na vseh pokopališčih ne glede na velikost ali oddaljenost posameznega pokopališča. Nudenje storitev po sistemu vse na enem mestu, ki uporabnikom prihrani nepotrebne poti in čas. Poglavitni glavni investciji sta nadaljevanje druge faze obnove Plečnikovih mrliščih vežic na Plečnikovih žalah in sanacija oziroma … /// … nerazumljivo … /// opepeljevalske peči. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prosim gospo Žibert za stališče odbora.

GOSPA JULKA ŽIBERT Odbor je razpravljal o predlogu poslovnega načrta družbe, ga podpira in ga predlaga v sprejem mestnemu svetu. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala za besedo. Statutarno pravna komisija je v okviru svojih pristojnosti pregledala gradiva, ki so predmet odločanja na 11. seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana in ni odkrila nobenih zakonodajnih, statutarnih in poslovniških neskladnosti. Sklep je bil sprejet s 5 glasovi za, brez glasov proti. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava prosim. Gospod Ciglar.

GOSPOD GREGA CIGLAR Hvala za besedo. Zdej, pri osnutku proračunov 2020, 2021 smo mi v razpravi predlagali ureditev in pa širitev krajevnega pokopališča Šentvid ter izgradnjo novega poslovilnega objekta. Na tem pokopališču mamo mrliško vežico, ki je v lasti cerkve ampak je brez sanitarij, ogrevanja in vode. V strateškem delu OPN je ta širitev načeloma predvidena že nekaj let ne, tut gospod župan ste omenu v razpravi, da je naslednja obnova pokopališč predvidena tudi v Šentvidu in na Viču. Zdej ta predloženi načrt pa teh prenov oziroma investicij v ta pokopališča ne omenja.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Ciglar, brez zamere, isto kot prej gospod Horvat. Vsa pokopališča, vse investicije dela mestna občina. Žale jih samo upravlja. In to ni tu tema, ne mormo menjat, ker mi mamo to, kar ste zdej vprašu ne sem že zadnjič povedu, čakamo samo uredbo, vam bo gospa Sever povedala že nekaj let traja obvod, ki so problem v Šentvidu največji, pokopališče Stožice in manjši del pri Viču in dokument za to se pripravlja. Al bo uredba kdaj prišla ven boste povedal ko boste, kdaj bo vlada spet delala v polni sestavi. Tko, da lepo prosim za enga in druzga, oni so upravniki tega, oni ne investirajo. Ne morejo dat not, če ne dobi v pokopališče zgrajeno. On se pojavi takrat, ko se začne projektirat, ker ve kaj je potrebno tehnološko. Lepo prosim, tega se držte. Hvala lepa. Gospod Horvat. Gospod Horvat, izvolte. Sam, da ne bo spet na isti temi, na tistem ne.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala lepa. Ne bomo o kakšnih investicijah ampak jaz bi tukaj na tem mestu javno in predvsem naglas pohvalu delo gospoda direktorja, ker se spodobi, da dobro dela in dobro sodeluje. Tok, hvala.

aplavz v dvorani

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ On nas vse čaka ne. Glej, da boš do nas prijazen, Robi. Z nasmehom ne, dobr je. Gospod Matić.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Ja, pridružujem se pohvalnim besedam gospoda Žagarja.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sam v mikrofon prosim.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Seveda si Javno podjetje Žale zasluži vso pohvalo. Obenem izražam tudi zadovoljstvo, ker se je župan Zoran Janković izkazal za slabega preroka, ker je pred leti pel pogrebne pesmi nad Javnim podjetjem Žale ob sprejemu pogrebnega in pokopališkega zakona.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kaj sem delu?

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Takrat ste napovedoval, da bo ta zakon uniču Javno podjetje Žale, ker je baje škodljiv, pa ni videt, da bi to karkoli škodl Žalam tko, da hočem samo povedat, da vse pohvale Javnemu podjetju Žale in da ne glede na ta zakon, ki naj bi bil škodljiv delajo zelo uspešno, kar je videt iz cele vrste investicij. Tut tega, da se kadrovsko okrepijo tako, da so bile te napovedi napačne. Ne, kar bi pa mel eno vprašanje. Opažam, da se tudi stroški dela bodo v letu 2020 zvišal na 3.600.000, to je že 40.4% vseh odhodkov, pa bi samo prosu za informacijo kolikšna je bila načrtovana izhodiščna plača za leto 2020, kdaj je bila obravnavana, pa če je mogoče vpogled specifikacije posameznih dejavnikov povečevanja plač za leto 2018, 2019 in 2020, lahko tudi v pisni obliki kasneje. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Izvolte gospod Čerin, replika.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Cenjeni kolega, če bi pozorno poslušu uvod gospoda direktorja bi vidu, da je zakon škodljiv. Zakon, ki ga omenjate, kajti iz pokopališke dejavnosti je izguba, jo je naštel, ki se pokriva iz tržne dejavnosti. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ni replike. Odgovor na repliko ne. Gospod Matić, izvolte.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Ja, ta struktura je že od nekdaj, zakon ni na njo čisto nič vplival. Toliko.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Honzak.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala za besedo. V poglavju 9. Varstvo okolja je zapisano, da pri prizadevanjih za zdravo in varno okolje, da Javno podjetje Žale ne bo uporabljalo več herbicidov, kar je seveda pohvalno. Zanima pa nas, na spletni strani podjetja Žale so pa te omejitve v zvezi z uporabo vseh fitofarmacevtskih sredstev predvidena le za pokopališča, ki so na vodovarstvenih območjih, da jih ne naštevam. Žale, Šentvid, Dravlje in tako naprej, na vseh ostalih pa ne. Tko, da v bistvu nas zanima oziroma upamo, da zdej se bo nehala uporaba teh fitofarmacevtskih sredstev, ki so strupena ne samo za plevel ampak tudi za ljudi, živali in nasploh okolje. Da se bo zdej to upošteval na vseh teh pokopališčih ne, ne samo na teh, ki so na vodovarstvenih območjih. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem razpravo. Robi, prid mal nazaj gor. In boš dal zdej odgovor na tri vprašanja ne, k jaz hočem ne. Glede plač, ki so pri nas zelo skromne in tisto delo je tko odgovorno. Pa glede zakona ne, ki pravi gospod Matić, da ni škodljiv, pa zdej vsem pojasni, zakaj si ti mene krivil, da je škodljiv, pa da se moram pritoževat, če ni škodljiv ne, ker prav gospod Matić on že ve ne, sej je direktor okoljske agencije. Pa glede fitofarmacevtskih. Izvoli.

GOSPOD MAG. ROBERT MARTINČIČ Ja, glede plač je tko, da tle večja masa za plače zato, ker so predvidene nove zaposlitve ne. 4 so predvidene zaradi povečanja obsega vzdrževanja, ker smo prevzel pokopališče v Sostrem, pa pokopališče v Polju, novi del pokopališča Žale se gradi, dejansko pa so plače šle v obdobju slabih dveh let za 7% gor. Ampak kljub temu povišanju imamo še vedno velike težave s pridobivanjem kadra. Morte vedet, da je to takšna dejavnost, ki ljudje danes sploh, ko je pomanjkanje na trgu ljudje nočjo delat v taki marginalni dejavnosti, ki si v bistvu še vedno nekako ožigosan in ponavljamo po večkrat razpise, da sploh dobimo kader ne. Tle so res težave. Glede herbicidov je tko, da mi od leta 2006 odkar mamo okoljevarstveni certifikat ISO 14000 ne, se prav en izmed teh naših 4 certifikatov, ne uporabljamo nobenih herbicidov. Na spletni strani je samo povzetek kar določa vodovarstvena uredba ne. Mi pa jih od takrat ne uporabljamo nič, se prav ne herbicide, ne insektisticide, fungicide, kar koli, nobenih pesticidov no, v glavnem. Glede zakona ja. Zakon je enotno dejavnost pogrebno pokopališko razdelil na tri dele ne. Tist, kar prinaša dobiček je dal na prosti trg, kar prinaša pa zgubo je pa pustu občinam ne oziroma loču je še izloču je 24-urno službo kot dežurno službo za ta prvi prevoz, to je mislim, da edina svetla točka v tem zakonu. Res pa je, da je potem tekom usklajevanj v parlamentu prišlo dopolnilo, da lahko občina pogrebno moštvo da na pokopališki del, v osnovi je celotna pogrebna dejavnost tržna, če pa se občina tko odloči in Mestna občina Ljubljana se je tako odločila, je pa to sestavni del upravljalca pokopališča ne. Mi poslujemo lahko pozitivno, ker imamo tako razpršeno ponudbo, ker opepeljujemo, imamo dve cvetličarni, imamo kamnoseštvo, večino prihodkov iz tržne dejavnosti. Sej sem prej povedu slabih 59%. Je pa zakon povzročil problemov, prej so bila omenjena vlaganja ne, na tej točki je blokada, v bistvu videlo se bo na Šentvidu kako se bo vse skupi razpletlo, zdej je to na Upravnem sodišču, ker je bila vložena razlastitev zato, ker v ceni grobnine, iz katere se financira vzdrževanje pokopališča niso notri investicije ne. Zato je zakon kot primarno postavil, da je lastnik pokopališča občina tam, kjer pa ni pa more v 10. letih zakon je bil leta 2006 sprejet občina to postat ne. Napisan pa je to z razlogom, zaradi vlaganj, a veste. Če občina ni lastnik, nam ne javno podjetje, ne sama občina ne more vlagat v tujo lastnino, ker je to kaznivo dejanje ne. Polovica pokopališč v Sloveniji je še vedno v lasti rimokatoliške cerkve. Cerkev se ne strinja s tem, ne želi prodaje in postavlja se vprašanje kdo bo vlagal? Cerkev ne vlaga, ker nima sistemskega vira, občina ne sme, ker ni v njeni lasti, javno podjetje, tam kjer je, sej ni rečen, da je upravljalec javno podjetje, drugje po Sloveniji je lahko tudi koncesija ali pa družinski obrat ne, pa ne sme vlagat zopet v tujo lastnino. Se prav, zdej se postavlja vprašanja pokopališča bojo propadala v tem smislu, če se to ne bo razrešil, drugo pa je, kdo bo nosu odgovornost, če bo prišlo do poškodb, če bo prišlo do težjih poškodb, smrtnega primera ne, če se nekomu del zidu poruši, al pa, če kdo se spotakne pa nekam pade. Ta vprašanja so vsa odprta in veliko je zdej odvisno od Upravnega sodišča.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Še uporaba, sredstvo? Pol sem pa jaz preslišu. Hvala lepa. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti. Tega nisem slišu. Rezultat navzočnosti: 40.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Poslovnega načrta ŽALE Javno podjetje d. o. o., za leto 2020.

Prosim za vaš glas. 39 ZA 0 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Direktorja, lahko gresta delat. Srečno.

AD 7. OSNUTEK ODLOKA O ZBIRANJU KOMUNALNIH ODPADKOV V MESTNI OBČINI LJUBLJANA Gradivo ste prejeli. Prejeli ste poročilo pristojnega Odbora ter poročilo Statutarno pravne komisije. Prosim gospo Tušar Jasno za ovodno obrazložitev.

GOSPA MAG. JASNA TUŠAR Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni. Za sprejem Osnutka Odloka o zbiranju komunalnih odpadkov predstavljajo pravno podlago sledeči predpisi. Zakon o gospodarskih javnih službah določa, da način opravljanja gospodarskih javnih služb predpiše lokalna skupnost z odlokom. Zakon o varstvu okolja določa, da je zbiranje komunalnih odpadkov obvezna, občinska, gospodarska javna služba varstva okolja in, da občina zagotovi izvajanje te javne službe. Pravna podlaga je tudi Uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov. Ta uredba določa dejavnosti in naloge obvezne gospodarske javne službe, potem vrste odpadkov ter najmanjši obseg standardov ter ostalih ukrepov in normativov za upravljanje te službe. Obstajajo trije razlogi za pripravo tega odloka. Prvi razlog je ta, da je potrebno veljavni odlok uskladiti z prej omenjeno uredbo. Drugi razlog je ta, da je višina glob, ki so določene skladno z veljavnim odlokom so sorazmerno visoke in niso sorazmerne s težo posameznega prekrška. Tretji razlog je pa ta, da je potrebno izboljšati kakovost te javne službe, zato je potrebno spremeniti oziroma dopolniti določena področja. Osnutek odloka je sestavljen v več poglavjih in ureja sledeča vprašanja. Organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, vrste in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporeditev, pogoje, ki so potrebni za zagotavljanje te javne službe, pravice in obveznosti uporabnikov, potem še vire financiranja, način oblikovanja cen ter na koncu še vrsto in obseg objektov in naprav, ki so potrebni za izvajanje te javne službe. V nadaljevanju bi poudarila še poglavitne rešitve. Tega osnutka odloka javna služba--

KONEC POSNETKA ŠT. 20200203_154401

GOSPA MAG. JASNA TUŠAR --izvaja v organizacijski obliki javno podjetje. Izvajalec javne službe je Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija Snaga, d. o. o., minimalni obseg javnih dobrin je določen v uredbi in je povzet v odloku. Prav tako je frekvenca prevzema komunalnih odpadkov, ki je opredeljena v osnutku odloka skladna s prej navedeno uredbo. Potem je določeno osnovno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov. To je zbirno mesto, ki mora biti obvezno na zasebni površini, potem je prevzemno mesto, ki je mesto, na katerem izvajalec javne službe prevzame komunalne odpadke, ki mu jih uporabniki prepustijo po sistemu od vrat do vrat in se praviloma nahaja na javni površini. Odlok določa tudi obveznosti organizatorja javne prireditve, kajti na prireditvah nastane najrazličnejše vrste odpadkov, za katero je treba poskrbeti. Organizator javne prireditve je dolžan skleniti z izvajalcem javne službe pogodbo. Pogoji, ki morajo biti za zagotavljanje oziroma izvajanje te javne službe so vse vrste zabojnikov, tako navadni kot podzemni, nadzemni, potem so to zbirni centri, zbiralnice ločenih frakcij, premične zbiralnice nevarnih odpadkov, mini zbirni centri, potem so to tipizirane vrečke, vozila in vse druge naprave, ki so potrebne, da se izvaja ta javna služba. Kot novost, ki smo jo zapisali v osnutek odloka je možnost postavitve nadzemnih zabojnikov v območjih strnjenih pozidav ali pa v primeru, če ni dovolj prostora za zbirno mesto. Te nadzemni zabojniki so opredeljeni kot možnost, v tem trenutku pa še niso postavljeni. Odlok določa kot novost tudi mini zbirne centre. Te mini zbirni centri naj bi bili namenjeni prebivalcem, ki redno predajajo ločene zbrane odpadke in jih ni potrebno odpeljati z avtomobilom na zbirne centre ampak jih enostavno odnesejo po možnosti peš ali pa s kolesom na mini zbirne centre. Tukaj naj bi se zbirali jedilno olje, zdravila, kozmetika, čistila, krožniki, knjige in tako naprej. Za konec naj omenim še novost, ki določa odlok, da se za obračun storitev za uporabnike iz dejavnosti upošteva minimalen volumen zabojnikov in pa namembnost poslovnih površin. V bistvu imamo tri sklope glede na dejavnost – primer pisarniški prostori, gostinski prostori in pa vsi ostali poslovni prostori. Na koncu naj še dodam, da osnutek odloka predvideva v proračunih za naslednje leto finančne posledice. Ocenjujemo jih v višini 364.000 evrov in sicer zaradi dobave in umestitve za dva mini zbirna centra in pa zaradi možnosti uvajanja 14 kosov nadzemnih zbiralnic s 6 zabojniki. Predlagamo, da sprejmete osnutek odloka. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa Jasna. Gospa Žibert, stališče odbora prosim.

GOSPA JULKA ŽIBERT Odbor je razpravljal o Osnutku Odloka o zbiranju komunalnih odpadkov v Mestni občini Ljubljana. Prav tako se je odbor seznanil tudi s predlogom Svetniškega kluba samostojnih svetnikov, z dne 28. 1. 2020. Po razpravi je odbor sprejel naslednji sklep. Odbor za gospodarske javne službe in promet podpira sprejem Odloka o zbiranju komunalnih odpadkov v Mestni občini Ljubljana. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak, statutarno pravna.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Statutarno pravna komisija tudi pri tej točki ni odkrila nobenih neskladnosti poslovniške, statutarne ali zakonske narave. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava prosim. Gospod Matić. O, počas.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Ko sem že uvodoma pri točki dnevnega reda izpostavil je pač namen odlokov, da so čim bolj jasni, določni, nedvoumni in da iz njih vsak občan ali pa vsak drug, ki je pač zavezanec ima informacijo, kaj se pričakuje, da je njegova dolžnost in kaj je tisto, kar mu sledi, če temu ne bo tako oziroma, če bo ravnal v nasprotju z tistim, kar v odloku piše. Zdej pripomba številka 1. v osmem členu v drugem odstavku piše, da uporabnik mora zabojnik iz zbirnega mesta pripeljati in ga v najkrajšem možnem času odpeljati nazaj, od šestega do osmega odstavka so pa za prvi in drugi odstavek tega člena določeni prekrški. Postavlja se vprašanje, kaj je, kaj pomeni najkrajši možni čas, a je to eno dopoldne, ali 10 dni ali, če gre kdo na dopust, pa ga ni. Če bo potem kaznovan. Namreč za izrek o prekršku se mora biti v naprej, mora biti vse v naprej jasno, določena mora biti kršitev in vprašanje, če je to lahko arbitrarno prepuščeno prekrškovnem organu, da sam presoja, kaj je ta najkrajši možni čas tudi z vidika morebitnih pritožb nad te globe in nadaljnjih postopkov. Pripomba številka 2. v 9. členu 5 odstavek, ki pač določa kakšen je dostop do prevzemnega mesta. Zdej videt je iz teh prekrškovnih določb, da naj bi uporabnik moral zabojnik pripeljat na začasno prevzemno mesto ampak to nikjer ni zapovedano v prejšnjih odstavkih. In postavlja se vprašanje tudi, kaj pa, če uporabnik v času prevzema nima odpadkov ali pa je na dopustu, al bo kaznovan, če zabojnika ne bo na začasnem zbirnem mestu in podobno. 3. pripomba se nanaša na šesti do osmi odstavek ta istega člena, to se pravi 9. člena, kjer te kršitve, ki so tukaj povzete niso povezane z vsebino zahtev v petem odstavku. Tam se navaja, da je dogovor sklenjen med investitorjem in izvajalcem javne službe glede odvoza komunalnih odpadkov na območju zapore oziroma ureditev začasnih prevzemnih mest. Globe pa so navedene za uporabnike, če ne dostavijo odpadkov na začasna prevzemna mesta, ne za investitorja, to se pravi, da tuki mamo zrcalno sliko nekje manjka zapoved, mamo pa prekrškovne določbe to se pravi za uporabnika in obratno, ko ko gre za tega investitorja ne. Te globe so pač neusklajene z izrekom določb tega člena in obratno. 11. člen, to je 4. pripomba – prevoz in prevzem in prevoz komunalnih odpadkov iz javnih prireditev. Iz teksta tega člena ni povsem jasno ali so organizatorjih javnih prireditev mišljeni tudi posamezniki, to se navaja kot prekrškovna določba v četrtem odstavku. Potem tudi ni povsem jasno kaj je tu dejansko mišljeno kot prekršek. Ali to, če ni sklenjene pogodbe, če se je ne pokaže redarju, če ni sklenjena ne vem, 14 dni pred dogodkom. Prekršek mora biti seveda jasno decidirano določen v členu. V členu ni niti določeno za koliko udeležencev prireditve je potrebno zagotoviti določeno število zabojnikov in zavezancu ob sedanji dikciji ne bo jasno kaj se bo obravnavalo kot ustrezno oziroma neustrezno ravnanje. Pripomba številka 5. se nanaša na 17. člen zbiralnice ločenih frakcij. Ni opredeljeno na koliko prebivalcev morajo biti zbiralnice in tudi določiti bi bilo potrebno kaj se v teh zbiralnicah zbira. V odloku piše le papir, steklo in drugo. Verjetno bi bilo smiselno do uporabnikov tega odloka oziroma zavezancev, da se vse to uskladi na drobneje, pač tudi napiše v skladu z uredbo obvezno o občinski gospodarski javni službi zbiranje komunalnih odpadkov. Pripomba številka 6. se nanaša na peti odstavek 5. člena 18, peti odstavek 18. člena. To so premične zbiralnice nevarnih odpadkov. Ni določeno kako pogosto se zbirajo nevarni odpadki. Pripomba številka 7. prav tako v zvezi s tem 18. členom, ki je objavljen urnik prevzema v premičnih zbiralnicah oziroma kako bodo obveščeni občani o lokaciji premične zbiralnice in urniku, ko je možno predati odpadke. To ni jasno iz tega. Potem je pripomba številka 8., ki se nanaša na 19. člen zbirni centri. Ni jasno kje so in koliko jih je. Potrebno je, da se natančneje navede kaj točno se lahko prepušča v teh zbirnih centrih, saj sedaj odlok napotuje občane uporabnike na uredbo glede teh frakcij, verjetno ni najbolj prijazno do občanov, da morajo prebrat predpise, da bi izvedeli kakšne pravice oziroma dolžnosti imajo. Potem je 9. pripomba v zvezi z 20. členom. V drugem odstavku piše glede mini zbirnih centrov naslednje, citiram: »lokacije mini zbirnih centrov za zbiranje frakcij komunalnih odpadkov iz prejšnjega odstavka zagotovi pristojni organ« konec citata. Zdej, kdo je pristojni organ za zagotovitev mini zbirnih centrov? To je pač ne nejasno, nedoločeno. Mislim, da pa namen odloka ni, da pač nekaj v njemu piše, kar noben točno ne ve, kaj naj bi pomenilo. In 10. pripomba na ta osnutek odloka se pa nanaša na biološke odpadke in zeleni vrtni odpad. Smiselno bi bilo dopolniti, da je potrebno pač biološke odpadke odlagati oziroma z njimi ravnati z načinom kompostiranja. Sedaj odlok napotuje le na predpis o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki. Morda bi bila potrebna tudi kakšna kazenska sankcija, ker imamo danes precej krajev po Sloveniji pritožujejo zaradi tega, ker smrdi, to pa nastaja kot posledica neustreznega kompostiranja. Jaz mislim, da sem s tem seznanom pri koncu. Gre za 10 pripomb, katere pač mislim, da bi jih bilo potrebno podrobneje obravnavat oziroma, da jih pripravljalec odloka osmisli, dopolni in naredi vsem občanom in pa ostalim, na katere se na odlok nanaša bistveno bolj prijazne in določne kot so zdej. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Medved.

GOSPA IDA MEDVED Hvala za besedo gospod župan. Lep pozdrav vsem prisotnim. Jaz bi mela pa eno pripombo in sicer tale 5. člen mi ni čist jasen glede frekvence odvoza. Sicer piše mešane komunalne odpadke po sistemu od vrat do vrat je v redu, enostanovanjski objekti in potem večstanovanjski enkrat tedensko. Potem pa piše biološki odpadki za posamezne hiše, to je v redu, pa celo od zime od oktobra do marca samo na dva tedna. Zdej me pa zanima kako bo pa v to prevoz v večstanovanjskih objektih kot so bloki? Iz tega ne vidim a to ostane enkrat tedensko al ne kot je do zdej. Potem pa ločeno frakcijo komunalnih odpadkov, papir, karton in pa plastika. Zdej bom govorila o zabojčkih, recimo modri zabojčki za papir in karton je zdej enkrat tedensko, ravno tako je zdej v večstanovanjskih tudi za plastiko, če pa tega pa iz tu ni razvidno a to ostane ali ne, ker piše javna služba drugače opredeli v programu ravnanja. To je moje vprašanje. Potem pa pri kosovnih odpadkih enkrat letno po predhodnem naročilu ni navedeno, da je to še brezplačno. A je to za plačat? Potem bi pa še predstavnike snage prosila, da bi umestil čiščenje zabojčkov in to bioloških zabojčkov. Za več, za tele v poletnih mesecih, bi jih resnično prosila, če lahko umestijo enkrat mesečno pranje za tiste 3, 4 mesece, ker v večstanovanjskih stavbah, v smetarnicah se širi strahoten smrad, ne da se jih očistit in seveda snaga tudi ne želi, da se v kakšnih vrečkah notr meče, da bi bil zabojček čist ampak se meče direktno iz kuhinjske posode oziroma iz tiste kuhinjske kante v ta rjavi zabojček. In zgolj iz sanitarno higienskih razlogov bi bilo potrebno, da se enkrat mesečno čisti in to na račun oziroma brezplačno v poletnih mesecih. Ker, če gremo mi na to, vem, da boste župan reku, da lahko naročimo, pa si plačamo. Če hočmo mi v bloku to izpelat veste, da je treba met 75% podpisov in mislim, da se to nobenmu ne da hodit od vrat do vrat, pa prosit, da bo podpisu zato, da bomo to naročil. In resnično vas prosim zgolj iz sanitarno higienskih razlogov. In pa še eno prošnjo mam za snago v razmislek in sicer pri 1100 literskih zabojčkih, to so te črni za mešane komunalne odpadke v razmislek, kako bi se jih priredil, da bi jih lahko odpiral tudi paraplegiki. Namreč črni zabojčki se odpirajo na noge, paraplegiki tega ne zmorejo in to mogoče v razmislek, da bi bil kakšen gumb. Vem, da je treba tudi pri kamionu sistem odpiranja po tem pokrova ampak vseeno, mogoče v prihodnosti, da bi se to dal uredit. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Sojar.

GOSPA MOJCA SOJAR Hvala lepa za besedo. Jaz pa mam čist konkretno vprašanje. V 34. členu na strani 14 piše pri obračunu storitev kako se na mesec obračuna dejansko število vnosov komunalnih odpadkov in čisto na koncu tega stavka piše, pri čemer se obračuna vsaka aktivna kartica. Prosila bi gospod Tušek, če lahko še nekaj o teh karticah pojasni, se mi zdi, da v njenem, njeni razlagi ni bilo nič o karticah, mene pa so te kartice mal zmedle in me zanima tut kako se bo oziroma kdo bo pregledoval oziroma vse te kazni izrekal, vodu evidenco, če se bodo kar bo kaznivo, pa že zdej bi moralo bit odlaganje zraven zabojnikov, kar je potem vemo kdo na žalost to potem odpeljuje in to ptiči raznašjo in vse ostalo, kako se bo ta, kako se bo to, kako se temu reče, evidentiral? Kdo bo to zaznaval in sporočal naprej, da se bodo kazni res izrekale? Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Horvat.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala za besedo. Seveda, kot pri vsakem odloku bodo tudi neke izjeme, ki tukaj niso opisane, predvsem je za tista mesta oziroma za tiste zasebnike oziroma hiše, kjer dovoz ni mogoč še vedno ostaja neka vrsta ekoloških otokov. Če rečem tko konkretno, Izletniška ulica je preozka za kamione, na vrhu in obračališča in vsi imajo posode ob Dunajski cesti. Tukaj se pojavlja potem tisti klasični ekološki otok, kjer vsak, ki pripelje mimo, domačin ali ne ali kdorkoli odvrže karkoli. Kot predsednik odbora na ravni četrtne skupnosti, ki skrbi za to smo imeli veliko intervencij, kjer so se odlagali motorna olja, filtri napolnjeni z olji in vsem tem, klical gasilsko brigado, da je to odpeljala. Tukaj zdej opisan tut možnost nastavitve kamer. In me res zanima, ali se bo potem zdej, res apeliram, da se čim prej na to mesto namesti kamera, ker zakaj bi pa mi kot prebivalci Ljubljane plačevali za nekaj, kar nismo dolžni. Se prav prvič za vse odlaganje, potem pa tudi za ekološko igranje z okolico. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Vrečko.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Hvala. Nas pa je zmotilo 27. člen, sedma in osma alineja, kjer piše, da je prepovedano brskati po zabojnikih za zbiranje komunalnih odpadkov in potem v naslednji odnašani odložene kosovne odpadke iz prevzemnih mest, za kar je zagrožena kazen 400 evrov. Glede na to, da humanitarne organizacije ves čas opozarjajo na stopnjo revščine sploh pri starejših in invalidih in, da vidmo tut v Ljubljani smo velikokrat priča brskanjem po zabojnikih ravno starejših ljudi, se nam zdi v bistvu ta visoka kazen nesmiselna, pravzaprav se nam zdi nasplošno tako sankcioniranje neprimerno, saj je treba, da oblasti, tudi mestne raje delajo na tem, da se odpravlja vzroke zakaj pride pravzaprav do brskanja, ne pa potem sankcionira te, ki so primorani to početi. Večina tistih, ki se poslužujejo tovrstnega brskanja po komunalnih in drugih odpadkih tega najbrž ne dela iz drugih razlogov kot iz nuje, nekateri pa odnašajo recimo kosovne odpadke tudi zaradi tega, ker ne želijo nasedat pretirani potrošnji, ne želijo kupovati ampak vzamejo sploh zlasti velikokrat študenti za kako opremo stanovanj. Tako, da in je to pravzaprav v bistvu nekako tut spodbuja ekološko zavest, menjavo in tako naprej. Tudi sama mestna občina, Snaga ima tovrstno trgovino z rabljenimi, rabljenimi predmeti. Tako, da v bistvu menimo, da bi se morali ta točka oziroma ta alineja glede kaznovanja brskanja po smeteh umakniti, tudi zaradi tega, ker to na ta način se bo samo še bolj odrivale ljudi, ki so primoreni k takim dejanjem na rob družbe, zlasti, če se jih bo sedaj ta dejanja tudi v bistvu imelo pod nadzorom s kamerami. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Ciglar.

GOSPOD GREGA CIGLAR Hvala lepa za besedo. Zdej, kolegica iz SDS-a se je sicer že dotaknila frekvence odvoza odpadkov. Mi bom, jaz bi mejčkn iz drugega vidika oziroma še en drug pogled, sicer pa se strinjamo z vprašanji, k ste jih podal no, tko, da na tem mestu pol se jaz ne bom ponavlu. Jaz bi predvsem rad opozoril na zmanjšano frekvenco odvoza tut pri papirju ne. Podaljšane iz tri na štiri tedne v območjih pravzaprav pretežno enostanovanjskih objektov in pa tut bioloških odpadkov ne, podaljšanje odvoza na dva tedna in 3 mesečnega obdobja na 6 mesečno v veljavnem odloku od decembra do konca februarja ne. Mi tuki predlagamo, da bi občina v bistvu sledila predvsem to se prav oceni uporabnikov samih ne, to bi bilo fino, da se mogoče preuči in pa uvede možnost, da si to frekvenco, o kateri ste tut vi govoril odvoza odpadkov v bistvu res lahko izbiramo uporabniki sami no. Smo mnenja, da je to najbolj smiselno in predlagamo MOL-u, da to vsaj razmisli. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Honzak.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala za besedo. Še glede 23. člena, ki določa video nadzor bi ponovila to, kar je rekla tovarišica Vrečko. Ravnanja, ki jih želimo preprečevati oziroma, ki so nezaželjena za mesto jih ne moremo na ta način kriminalizirat, da dajemo video nadzor nad vse zabojnike in na vsa potem kaj javna mesta, ampak jih je treba na druge načine preprečevat in pač spodbujat, da se ne dogajajo in tale 23. člen, ki določa video nadzor je glede tega v bistvu zelo nejasen, ker razlaga v bistvu samo, da se bo video nadzor izvajal v skladu z določili zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zdej, ta isti zakon potem pa ne predpisuje povsem jasno v kakšnem obsegu in kdaj lahko se izvaja video nadzor, ali bo zdej šlo to za že že za neke napredne tehnologije prepoznavanja obrazov, kot vemo iz zadnjih objav, da jih vsak nekateri slovenski represivni organi že imajo? A bo zdej imela tut VOKA-SNAGA al pa ne vem inšpektorat ljubljanski al pa kej neka taka pooblastila? Zato bi bilo treba v zdej nadaljnji fazi pisanja tega akta to vsaj nekako bolj definirat, pa vsekakor ne uvajat nekih dodatnih represivnih ukrepov za občanke in občane. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Kociper.

GOSPA MAŠA KOCIPER Hvala lepa. Glede na vse, kar je bilo že povedano, tudi jaz ne bom dolga. Vedno znova pozdravljam različne ukrepe, ki vnašajo več reda v urejanje, zbiranje komunalnih odpadkov in posledično več reda v mestu. Tukaj pri tem odloku mi je najbolj v oči padla možnost uvajanja mini zbirnih centrov. Mislim, da je to zelo dobra rešitev. Sama sem precej glede tega dosledna, večkrat peljem razne odpadke na smetišče, je pa res, da sem doma blizu smetišča in nekako mi je to prišlo v navado, se pa vedno sprašujem kdo drugi še to sploh počne. In gotovo, če bi blo, blo teh mini zbirnih centrov več, bi se več ljudi te možnosti posluževalo in potem bi bilo manj mešanja z preostalimi odpadki. Tudi nekatere druge določbe so povsem smiselne ampak ves čas se mi postavlja eno vprašanje in to je bistvo te moje razprave. Ni vezano na sam osnutek, je pa vezano na problematiko, to pa je kako bomo vse to, kar dobronamerno želimo urediti tudi kontrolirali. Že zdaj je nadzor nad spoštovanjem obstoječih pravil težko zagotavljat, vsi vemo, da so še naprej problemi ta divja odlagališča, odlaganje odpadkov na rob teh mestih, prevelike količine odpadkov, ki jih dovažajo ljudje na ta mesta tako, da v tem smislu jaz osebno pozdravljam kamere in sem prepričana, da jih nihče ne bo zlorabu za to, da bojo nekoga, ki brska po hrani stigmatiziral in sankcioniral ampak bo prineslo to več reda. Sprašujem se pa, kot rečeno načelno kako je mogoče sploh vse te stvari, vsa ta pravila, ki jih uvajamo kontrolirat. Že sedaj je to težko, v preteklosti, ko bo pa teh sankcij in teh obveznosti uporabnikov vedno več pa pomoje še toliko težje. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Replika, gospod Ciglar.

GOSPOD GREGA CIGLAR Ja.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ja, sej je gospod Matić povedu kako bo sankcioniru.

GOSPOD GREGA CIGLAR Ne, moram, mislim poglejte, men je, jaz se opravičujem ampak mamo priložnost ljudem omogočit boljše življenje na državni ravni recimo z dvigom plač, z dvigom socialnih pomoči ne. Nekatere stranke niste za to, ste pa zato, da se s kamerami nadzoruje reveže. Mislim pač tko, kot ste povedale tovarišice in Vrečko in Honzak ne. To absolutno ne bo pripomoglo k ničemu drugmu kot k še večji stigmatizaciji bom reku ljudi, ki že tko nimajo za preživetje ne. So drugi vzvodi, s katerimi lahko ljudem pomagamo, to sigurno ni eden izmed njih ne. In jaz vedno ne znova sem razočaran, ko poslušam stranke bom reku liberalnega pola. Rajši se odločate podpirat neke represivne ukrepe namesto, da bi pomagal ljudem na socialnem področju in to je nedopustno.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ A lohk telefon prosim ugasnete? Kdo ma telefon? Prosim?

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Julka, brez telefona prosim. Da navjo rekl, da tebe ne opominjam. Vem, da si bla moja direktorca ampak tebe tut opominjam, lepo prosim naprej. Hvala lepa. Je v redu. Gospa Kociper. Prosim? Še gospa Vrečko, sam moment, še gospa Vrečko replika.

GOSPA MAŠA KOCIPER Sej, ne vem, če ma smisel.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Še gospa Vrečko, sam moment, še gospa Vrečko replika.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Ja mislim, če ne želimo kaznovat. Pardon.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kar, kr gospa Vrečko.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Aha, če ne želimo kaznovat tistih, ki brskajo po smetnjakih zaradi tega, ker nimajo druge možnosti potem je pač treba spremeniti 27. člen, ki to sankcionira in predvideva kazen 400 evrov. Dokler pa je to notr pa predvidevam, da bojo take sankcije izrečene oziroma se bo delalo na tem, da se nadzoruje. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Odgovor, gospa Kociper.

GOSPA MAŠA KOCIPER Jaz sem pa vedno znova razočarana gospod Ciglar nad populizmom Levice, ki iz vsake najmanjše zadeve še čisto tehnične naredi ideološko vprašanje per ekselons. Največji problem v tem kontekstu je, da ljudje prinašajo odpadke, mešane odpadke in jih vržejo na tla. Eno od tipičnih takih mest je pri Prulskem mostu na krožišču, kjer se zbirajo vse vrste odpadkov, ki jih pripeljejo od daleč stran in jih tam odlagajo in to sistematično in večkrat. Zagotavljam vam, da tudi na podlagi tega člena ne bo sankcioniran noben reveč, ki bo dvignu kanto in iskal hrano. To vam zagotavljam. Vi pa lahko s svojim populizmom nadaljujete do nezavesti.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem razpravo. In, če zdej men dovolte ne za zaključek te točke. Jaz veliko večino današnjih pripomb smatram kot upravičene in kot korektno razpravo in David, Jasna imate nalogo, da to res preučite skupaj z našo VOKA-SNAGO in poskušate definirat stvari, ki so nedefinirane, ker to je res upravičeno in jaz s tem pripombam soglašam. Glede pa zadnjega diskursa glede populizma enih in drugih al pa tretjih. Jaz vam predlagam, da to delate v parlamentu ne. Če bi se med sabo zmenil, bi nam bilo velik lažji tudi v tem mestnem svetu. Prosim?

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz mam pravico, da sem zaključu ne tak ne. Vi ste začel o populizmu, jaz sem samo reku, da se tam zmente na drugi lokaciji, bo boljš za vse. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 35. Očitno eni manjkajo, k se zdej dogovarjajo ne o tem populizmu v parlamentu.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Osnutek Odloka o zbiranju komunalnih odpadkov v Mestni občini Ljubljana skupaj s pripombami. Poudarjam skupaj s pripombami, lepo prosim, vsaka pripomba mora dobit odgovor. So bile danes korektne.

Prosim za vaš glas. 26 ZA 11 PROTI. Sprejet osnutek odloka skupaj s pripombami.

AD 8. OSNUTEK ODLOKA O USTANOVITVI SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU V MESTNI OBČINI LJUBLJANA Gradivo ste prejeli. Prejeli ste poročilo pristojnega odbora ter poročilo Statutarno pravne komisije. Prosim gospo Jasno Tušar, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA MAG. JASNA TUŠAR Hvala za besedo. Pravni temelj za pripravo Odloka o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Mestni občini Ljubljana je Zakon o voznikih, ki določa, da za načrtovanje in usklajevanje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni občine ustanovijo svete, ki delujejo kot strokovno posvetovalno telo predstavniškega organa lokalnih skupnosti. Razlog, zakaj je potreben ta akt je sledeči. V letu 2016 je bil sprejet nov Zakon o voznikih, ki določa, da je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu strokovno posvetovalno telo predstavniškega organa lokalne skupnosti. Zato je potrebno pripraviti oziroma sprejeti nov odlok. Poglavitne rešitve so naslednje. Svet je, kot sem že omenila strokovno posvetovalno telo predstavniškega organa lokalnih skupnosti, torej Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana in ne več organ MOL kot je to določeno v veljavnem odloku. Naloge sveta za preventivo so določene v Zakonu o voznikih, naj omenim samo nekatere najpomembnejše. Svet ocenjuje stanje varnosti v cestnem prometu na lokalni ravni, predlaga programe za varnost cestnega prometa in njihove ukrepe. Potem sodeluje pri izvajanju prometne vzgoje predvsem v šolah, vrtcih in pri drugih udeležencih. Izdaja določene vzgojne publikacije in druga gradiva. Svet ima po osnutku odloka predsednika, podpredsednika in 11 članov, kar pomeni skupaj 13 članov. Glede na veljavni odlok pomeni, da osnutek odloka določa enako število članov. Svet je sestavljen iz dveh predstavnikov Mestnega sveta MOL in 11 predstavnikov organov, organizacij in inštitucij, katerih dejavnost je usmerjena v preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Mandat predsednika, podpredsednika ter vseh članov traja 4 leta in začne teči z dnem konstituiranja. Tako predsednika kot podpredsednika ter člane imenuje in razrešuje Mestni svet. Skladno z ustaljeno prakso ima svet dve delovni telesi in sicer Komisijo za vzgojno delo in Komisijo za tehnična vprašanja. Lahko pa ima tudi druga delovna telesa. Glede na to, da je svet strokovno posvetovalno telo Mestnega sveta se za vprašanja, ki se nanašajo na način delovanja sveta uporablja Poslovnik Mestnega sveta MOL. Svet se po osnutku odloka konstituira v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka. Mandat vsem dosedanjim članom sveta pa preneha z dnem konstituiranja sveta po tem odloku. Kar se tiče finančnih posledic ne zaznavamo, da bi osnutek odloka prinesel dodatne finančne posledice. Predlagamo, da sprejmete osnutek odloka.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Žibert, stališče odbora prosim.

GOSPA JULKA ŽIBERT Odbor je razpravljal o Osnutku Odloka o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Mestni občini Ljubljana. Ga je sprejel in ga predlagam v sprejem MOL-u. hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala za besedo. Statutarno pravna komisija je gradiva pregledala in ugotovila, da ni neskladnosti statutarne, poslovniške ali zakonske narave z rezultatom 5 proti 0. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava. Gospa Babnik, izvolte.

GOSPA MARUŠA BABNIK Pozdrav vsem skupaj. Hvala lepa za besedo. Jaz bi se mogoče tule vtaknila samo v oblikovanje sveta, tega sveta za preventivo in vzgojo. Menim, da sta dva člana in sicer Zavod Republike Slovenije za šolstvo in predstavnik ravnatelj ljubljanskih osnovnih šol morda malo premalo, da bi lahko bolj vplivali na vzgojo. Kajti, če bomo dobro vplivali na vzgojo pri predšolskih in šolski osnovnošolskih in dijakih, potem seveda preventive niti ne bo tako potrebno. Če pa mislite, da je uprava uniformirane policije in mestno redarstvo vzgoja se mi zdi pa to kar malo pretirano. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Sojar.

GOSPA MOJCA SOJAR Moje vprašanje pa je navedeno je bilo, da ima ta svet predsednika in podpredsednika, nikjer ni pa navedeno kakšne so njune kompetence. Pa bi prosila odgovor na to, ker prej sem tut vprašala o tistih karticah gospo Tušek, pa ni blo nobenga odgovora, pri smeteh. Pri prejšnji točki. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Horvat Jože.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala za besedo. Če se zdej bom tko izrazil, da se pristojnost iz Mestne uprave seli v Mestni svet tega organa. Kdo mu bo dal naloge? A bo to Mestni svet, ki mu bo dal zadolžitve, izdal to pa to knjigo ali bo ta organ Mestnemu svetu predlagal to, pa to, pa to, pa to, pol pa gre v potrditev? Tukaj zdej pri nekaterih organih pač, ki so v sestavi mestne občine oziroma Mestne uprave je to enostavno. Tukaj bi pa res mogoče rabu odgovor kako bo pa sedaj? A bomo mi nek program naredil pa bomo dal za delat? Al bo ta organ sam pa dal v potrditev nam? Pa se strinjamo, ne strinjamo, dopolnimo, kakorkoli. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem razpravo. David, ti al Jasna, kdo bo dal odgovore? Kaj je naloga predsednika, podpredsednika? Ko svet nekaj sprejme kaj naredimo? Zakaj ne damo več članov? Pa še dej odgovor na kartico prosim te. Ja, sej je v redu.

GOSPA MAG. JASNA TUŠAR Kako bo Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu naložil naloge? Naloge so določene v Zakonu o voznikih in sem jih prej omenila tko, da mislim, da glede tega je nesporno katere so naloge. Potem je naslednje vprašanje kakšne so kompetence predsednika in podpredsednika? Predsednik pač vodi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Podpredsednik pa nadomešča predsednika v primeru njegove odsotnosti. Seveda sta oba kooperativna člana sveta in bosta sodelovala tako kot ostali člani v skladu z nalogami, ki so opredeljene v Zakonu o voznikih. Potem je pa še naslednje vprašanje. Kar se tiče, da je premalo članov z kot predstavnikov Zavoda za šolstvo in še združenja ravnateljev. Lejte, kar se tiče števila članov zakon ne omejuje števila članov tako, da o tem bomo razmislili in se bomo opredelili do predloga odloka, a bomo to ohranili na istem številu ali bomo to pač dvignili. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Čak, čak, čak počas. Gospod Horvat je vprašu. On je mel vprašanje, če sem jaz dobr zastopu, ko svet nekaj predlaga mi to potrjujemo al ne al to samo izvajamo?

GOSPA MAG. JASNA TUŠAR Svet je strokovno posvetovalno telo Mestnega sveta. Ne, pač predlaga določene ukrepe a ne, kot posvetovalno telo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Župana?

GOSPA MAG. JASNA TUŠAR Ne, Mestnega sveta. Ni kot samostojen organ. On je pač, ta svet predlaga določene rešitve, ki se bodo pač upoštevale ali pa ne.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sej, posvetovalno telo. Jasna, še za kartico prej ni bilo rečen ne, gospa Sojar je spraševala za kartico.

GOSPA MAG. JASNA TUŠAR Kar se tiče kartice bomo zdejle v tem trenutku raj predlagam, da bomo to opredelil v predlogu odloka, ne bomo zdejle šli nazaj na ta. Lahko se pa dobiva zdejle po koncu te točke.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 38.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Osnutek Odloka o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Mestni občini Ljubljana skupaj s pripombami.

Prosim za vaš glas. 39 ZA 0 PROTI. Sprejeto.

Gremo na 9. točko dnevnega reda. AD 9. PREDLOG ODLOKA O UREJANJU IN ODDAJI ZEMLJIŠČ MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA POTREBE VRTIČKARSTVA Gradivo ste prejeli. Po sklicu ste prejeli poročilo pristojnega odbora ter Statutarno pravne komisije. Prosim gospo Natašo Jazbinšek Seršen, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA NATAŠA JAZBINŠEK SERŠEN Spoštovani župan, svetnice in svetniki. Pred vami je torej predlog odloka, ki se v ničemer ne razlikuje od Osnutka Odloka o urejanju in oddaji zemljišč Mestne občine Ljubljane za potrebe vrtičarstva. Na osnutek odloka sta bili dani dve pripombi. Ena, ki se nanaša na merila za oddajo vrtičkov in druga s pobudo, da prepovemo uporabo rastlinjakov. V zvezi z merili je bila dana pobuda, da se kot kriterij pri ddaji upošteva socialni položaj kandidata za zakup namesto oddaljenosti prebivališča. Menimo, da je slednje zelo pomembno predvsem zaradi zagotavljanja trajnostne mobilnosti, hkrati pa je dosedanja praksa pokazala, da lahko vsak kandidat, ne glede na socialni položaj dobi vrtiček v zakup daljši časovni vrsti za zgolj v Dravljah in Štepanjskem naselju. Druga pripomba glede rastlinjakov je po našem mnenju neutemeljena, rastlinjaki namreč omogočajo podaljšanje sezone predelave vrtnin ter nudijo boljšo zaščito rastlin pred boleznimi. Zakupniki rastlinjake postavljajo v soglasju z MOL in skladno s predpisanimi pravili. Predlagam torej, da sprejmete predlog odloka, ki kot rečeno se ne razlikuje od osnutka odloka. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prosim gospoda Horvata, da poda stališče odbora.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Odbor za varstvo okolja podpira sprejem predloga odloka z 6 od 6-ih glasov.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala za besedo. Statutarno pravna komisija ni odkrila nobenih neskladnosti zakonodajne, statutarne ali postopkovne narave. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Ker k Predlogu Odloku o urejanju in oddaji zemljišč Mestne občine Ljubljana za potrebe vrtičarstva ni bil vložen noben amandma ni razprave. Zato prehajamo na glasovanje. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 29.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o urejanju in oddaji zemljišč Mestne občine Ljubljana za potrebe vrtičkarstva.

Prosim za vaš glas. 26 ZA 0 PROTI. Sprejeto.

Gremo na naslednjo točko. AD 10. PREDLOG ODLOKA O DOPOLNITVI ODLOKA O JAVNO-ZASEBNEM PARTNERSTVU ZA IZVEDBO PROJETKA POGODBENEGA ZAGOTAVLJANJA PRIHRANKOV RABE ENERGIJE Z NAMENOM ENERGETSKE SANACIJE JAVNIH OBJEKTOV V LASTI MESTNE OBČINE LJUBLJANA S PREDLOGOM ZA HITRI POSTOPEK Gradivo ste prejeli. Prejeli ste poročilo pristojnega Odbora za finance ter Statutarno pravne komisije. Prosim gospo Alenko Loose, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA ALENKA LOOSE Hvala za besedo gospod župan. Spoštovane mestne svetnice in mestni svetniki. Pred vami je Predlog Odloka o dopolnitvi Odloka o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Mestne občine Ljubljana. Gre za tretji projekt v okviru projektov EOL1 energetska obnova Ljubljane v katerem dodajamo dodatnih 38 objektov, ki jih, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana in so namenjeni različnim uporabam. Od osnovnih šol do vseh drugih namembnosti teh objektov. V objekt je vključenih 38, v projekt je vključenih 38 objektov, ocenjena vrednost je 24 milijonov evrov. Za te prenove bomo koristili tudi vsa razpoložljiva sredstva, med drugim tudi sredstva kohezije v vrednosti v višini 40% za celovite obnove objektov.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Lozej, stališče odbora prosim.

GOSPA MAG. MOJCA LOZEJ Lepo pozdravljeni. Hvala lepa za besedo. Odbor za finance podpira predlog odloka tako v delu za hitri postopek kot tudi vsebinsko. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala za besedo. Statutarno pravna komisija ni odkrila nobenih neskladnosti pravne statutarne ali postopkovne oziroma poslovniške narave. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Najprej o hitrem postopku. Alenka, used se tle zraven, da ne boš tam stala. Lej, pejdi. Hitri postopek. Razprava. Ni. Ugotavljam navzočnost. A sem jaz preslišal, a si povedala kok objektov smo prenovili do zdej?

GOSPA ALENKA LOOSE Nisem povedala do zdej, prenovili smo 48, 59 objektov.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Torej, 59 objektov je šlo v javno-zasebnem partnerstvu. Imamo evropska sredstva, državna sredstva in pa zasebnega partnerja Petrol in Resalte in ostalo pa 15% pa mestna občina. In je zdej, če bi šel ne na pamet rečt kok dreves smo prihranil ne, bi bilo pa to super ne. Tko, da čestitke. Rezultat navzočnosti: 32.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog, da se Predlog Odloka o dopolnitvi Odloka o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Mestne občine Ljubljana sprejme po hitrem postopku.

Prosim za vaš glas. 23 ZA 0 PROTI. Sprejeto.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ In zdej gremo na drugi. Razprava o vsebini. Gospa Sever, izvolte.

GOSPA KSENIJA SEVER Gospod župan, še enkrat hvala za besedo. Uvodoma naj povem, da je energetska sanacija stavb pomemben projekt, potreben in upravičen tako ekonomsko kot okoljevarstveno in ga kot takega podpiram. Pri pregledu dokumentacije za to sejo pa ugotavljam, da bi pripravljalci dokumenta lahko, jaz bi si želela dali že v obrazložitvi nekatera bistvena pojasnila. Moram pogledati nazaj, da bom lahko komentirala ta predlog odloka. Leta 2015 smo prvič obravnavali ta sklop dokumentov, tu je šlo za sanacijo 125 objektov, v letu 2016 pa za sanacijo 24 objektov, skupaj 149 objektov. Tudi finančna konstrukcija je bila za toliko objektov. Izvedenih pa je bilo dejansko okrog 50%. V letu 2016, ko smo drugič obravnavali je pod točko 5. odloka ocena finančnih posledic navedeno, da je od 24 predlaganih objektov za sanacijo 5 objektov in seznama priloge 1 iz leta 2015, ki niso bili deležni sanacije v tistem odloku. Danes imamo seznam 38 objektov. Ta seznam ni oštevilčen, ni napisan tip objekta, v tem seznamu pa je kar 11 objektov iz priloge iz 1 iz leta 2015 in priloge 2 iz leta 2016. Tukaj gre za vrtce in šole. V točki 5. ocena finančnih posledic tudi te objekti sedaj niso navedeni tako, kot leta 2016 in ni obrazložitve zakaj. V prilogah bi bila lahko tudi obrazložitev za kakšno sanacijo gre pri posameznem objektu recimo ovoj stavbe, stavbno pohištvo, električno energijo, leto izgradnje objekta in finančna ocena. Finančna konstrukcija, ki je navedena je za izvedbo vseh 38 objektov, tudi kohezijska sredstva sprašujem, kaj se zgodi, ko ni mislim izvedbe sanacije na vseh predlaganih objektih s temi sredstvi? Ali se kohezijska sredstva morajo vračat, če ni vseh 38 objektov saniranih? Piše tudi, da je za vsak objekt posebej priložena dokumentacija, pa ni, jo tudi ne rabimo. Moralo pa bi biti navedeno za kakšno sanacijo gre. V tej prilogi 38 objektov je tudi dvorana Stožice. To je objekt dan v uporabo leta 2010. Sprašujem, ali je tu sanacija bolj upravičena kot pri katerem drugem objektu iz priloge 3 ali 1, ki pa ni bil izveden in je starejši datum izgradnje? Ali je bila v času gradnje uporabljena na trgu dosegljiva najboljša tehnologija in kakšen je planiran znesek sanacije. Pri tem javno-zasebnem partnerstvu kot je bilo že povedano je vložek 51, zasebni investitor in 49 MOL, skupaj s kohezijskimi sredstvi. Delitev presežka pa je v razmerju 99% zasebnik in 1% MOL. Tudi je obrazložitev kakšen je prihranek energije. Bi pa za naslednjič predlagala, da bi MOL prikazal tudi varianto na primer, če se zadolži pri banki za 15 let, obresti danes so nizke, v tabeli koliko bi MOL odplačal v 1 letu in koliko dobi povrnjeno koncesionar, oboje preračunano za 1 leto. Hvala. Tko, da vidmo, da je res sanacija v dogovoru s koncesionarjem ekonomsko upravičena. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Bova skup odgovorila. Dej, Alenka.

GOSPA ALENKA LOOSE Prvo bi želela povedat, da sam nabor objektov je bil na začetku 125. In mi smo šli v razpis oziroma v poziv promotorjem z vseh 125 objektov. Nato se prijavljajo zasebni partnerji. Z njimi vodimo potem konkurenčni dialog tako imenovani in oni dejansko izbirajo objekte, ki jim ekonomsko ustrezajo. To pomeni, da mogoče kompenzirajo med sabo stroške energetskih prenov enih objektov in drugih. Druga stvar, ki je ne. Kohezije ne dobimo za vse objekte in jo ne rabimo vračat, ker se predhodno določi, kateri objekti pridobijo kohezijska sredstva, to je tisti, ki so celovito obnovljeni, tisti, ki pa niso celovito nimajo pravice do kohezijskih sredstev. Tako imenovani objekti A, tipa A so celovita prenova, tipa B so pa delna prenova. To je šlo tako v prvem javno-zasebnem partnerstvu kot v drugem javno-zasebnem partnerstvu. To je en odgovor. Zdej lahko mislim.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ampak vse, če bi to gospa Sever upravičili, da hočte da je tu vse razpisano. Tko, da je javni dokument, lahko vse dobite kaj je razpisano. Jaz bom dal sam dva odgovora, kar bo stal ne, ker Stožice vas mučijo ne. Pri Stožicah gre za hočjo met nove luči ne, ker so zdej pač zastonj zaradi filmskega snemanja. Rabijo. Vprašanje, če bomo šli skoz tut ne. In druga stvar. Ko govorite delitev ne dobičkov ne. Mi smo te dobičke ne pustili vsem našim šolam pa vrtcem ne za izobraževanje, da bodo vedel kako upravljat. Ko govorimo pa o uspešnosti pogajanj ne, pa svetujem, da vprašate kakšno drugo občino, k mate svoje člane kok so oni dobil. Pa boste presenečeni.

GOSPA ALENKA LOOSE Mogoče še en dodatek ne za ta projekt za EOL1 smo dobili tako rekoč prvo nagrado evropske komisije za najboljši projekt tega tipa. In ravno tako v Sloveniji pobiramo nagrade in dejansko služimo za zgled drugim državam in drugim mestom, kako se to dela.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz sem čaku zdej aplavz za prvo nagrado Evrope. Pa kaj naj. Gospa Honzak, izvolte.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala za besedo. V Levici smo mislim, da je kar jasno načeloma nenaklonjeni javno-zasebnim partnerstvom sploh, če bi se za projekte lahko dobil javna sredstva, ker pri zasebnem partnerju je vedno vprašanje dobička, pogosto pred javnim interesom. Vemo pa tudi, da to ni predmet te razprave, ker se obstoječi odlok samo dopolnjuje. Pa bi v bistvu opozorila na podobno zadevo kot gospa Sever pred mano. Gradivo je, kot je včasih pri kakšni drugi točki spet pomanjkljivo, bom tut jaz opozorila na to isto dvorano Stožice, ker verjetno vsi, ki smo prebral seznam smo bili presenečeni, da je ta dvorana tam pred marsikerim objektom, ki je bil zgrajen pred tem in bi bil bolj potreben energetske sanacije in kakšnih drugih. Zdej, na odboru smo dobil nekatera pojasnila, pa zdejle tuki tut, ampak verjetno bi bilo pa smiselno, da bi se gradivo pripravilo bolj podrobno vsaj glede tega, a gre za celovito al za delno, za kaj vsaj konkretneje gre. In tut na kakšni podlagi so bile izbrane stavbe, to kar ste že do zdej omenil. Da bi lažje se v bistvu svetniki še, ki pregledajo gradivo odločal pri pred odločanjem. Hvala.

GOSPA ALENKA LOOSE Mogoče samo še dodatek. Kateri objekti od tehle sedaj razpisanih bojo delno oziroma celovito prenovljeni ne vemo, ker ne moremo pred sprejemanjem sploh, da gremo v odlok o javno-zasebnem partnerstvu met izbrane te projekte. To je pač stvar konkurenčnega dialoga.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ In še dva odgovora, vi k v Levici niste naklonjeni javno-zasebnem partnerstvu. Jaz bi pa svetoval ne, da ker ste že to rekl stavk, da rečete pol naslendji - kaj je pa boljši predlog? In sej ta Evropa mora bit pa res trapasta, da nam da za ta projekt prvo nagrado ne, vi pa v Levici ste proti ne. To je zlo zanimiv ne ampak sej vas še niso slišal, mogoče bojo slišal. In, ker ste spet omenjal Stožice ne. Porabe energije po 10. letih na te luči bo mnogo nižja. Sej, ko naši dajo projekte, da neboste mislil, da gre kar tako skoz. Mi vsak projekt, ki je predviden v EOL al pa zdej to solarno energijo damo na naš kolegij. Predstavi se, ko je prof. Koželj zraven, pogledamo kaj se dela in v teh objektih, ki so starejši, to kar ste vi gospa Sever spraševala, pa tut kar je bilo rečen, mi te projekte enostavno dopolnimo s tem, da naredimo že vse ostalo kar je not, ne da bi najprej naredil streho pa steno, pol bi pa začel kopat za inštalacije. Tipičen primer odličnega dela ne obeh skupin, tako to, ki jo vodi Alenka, kot tisto, ki jo vodi Meta Gabron sta osnovne šole Poljane pa Vodmat, kjer smo v 4 mesecih naredil kompletno adaptacijo šol, statično sanacijo, energetsko sanacijo in vse drugo. Tako, da to. Še enkrat tlele se pa jaz tokrat pa z gospo Kociper strinjam gospa Honzak ne. Da o svojem populizmu vsaj mal pomislite kaj je dobro za Ljubljano. Če mate pa boljši predlog tlele javno povem, da bom z veseljem poslušu. Sam nej še kakšne številke pridejo zraven. Tle mate težavo ja. Gospod Horvat, izvolte.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala lepa za besedo. Ja, jaz pa mislim, da razprave niso bile zastonj no, tudi o proračunu, ko smo razpravljal in sem predlagal te, to fotovoltai kot, da začne pa zdej pa res pomagat energetski oskrbi vseh stavb, pa ne bom reku, da je bila slišana, lahko, da smo pa skupaj razmišljali, da je to dobro in vsa pohvala. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Zaključujem. Gospod Matić, tokrat no. Ker lepo prosim, raje dalj časa sedte in prov se javte. Izvolte, gospod Matić.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Sej vas gledam ampak večkrat vam pogleda uide tja, na uno stran.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Vas nisem mogu gledat, k ste bil odzuni no. Tko, da. Ja, ja, sej v redu.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ V bistvu mam jaz samo eno vprašanje za gospoda župana. Me zanima njegovo mnenje. V 14. in 15., 16. in 17. členu predlaganega odloka o javno-zasebnem partnerstvu, pa nimam nič proti njemu, da ne bo pomote je zanimivo zaporedje pooblastil. Zdej, v 14. členu, kjer so merila našteta za izbor je potem še določeno, da bo imel pooblastilo koncendent, to se pravi župan, v 15. členu dodatna merila in podrobnejšo vsebino meril za izbor koncesionarja bo koncendent določil v okviru javnega razpisa piše. Pol v 16. členu za izbor koncesionarja in podpis koncesijske pogodbe ter ostala dejanja o postopku sklenitve in izvajanja javno-zasebnega partnerstva se pooblasti župana. 17. člen župan imenuje strokovno komisijo za izvedbo in oceno prispelih vlog. Zdej pa jaz gospoda župana sprašujem kaj meni, ali je mogoče izbor koncesionarja potrditi tudi na svetu MOL? Gre za izjemno pomemben projekt, ki bo izkoristil tudi črpanje evropskih sredstev in je tudi pomemben prispevek k nizkoogljični družbi in varstvu okolja. Tako, da iz večih vidikov pomembna zadeva. Pa mogoče bi tudi malo zvišal pomen mestnega sveta. Kaj menite, gospod župan?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Odgovor je ne. Ker to ni bil tako kot jaz vzamem mnenje, ki bi bilo prijazno ampak nezaupanje. Ne vem zakaj bi. Če delamo vse kot doslej, bomo tut naprej. Mate pa čez dve leti pa pol čas spet, da greste na volitve pa uvedete drugo prakso.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog, da se Predlog Odloka o dopolnitvi Odloka o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov--

KONEC POSNETKA ŠT. 20200203_164402

--rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Mestne občine Ljubljana.

Prosim za vaš glas. 25 ZA 0 PROTI. Sprejeto. Hvala lepa, Alenka.

Gremo na točko 11. AD 11. PREDLOG SKLEPA O SOGLASJU K SPREMEMBAM IN DOPOLNITVAM STATUTA ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUBLJANA Gradivo ste prejeli. Prejeli ste poročilo pristojnega odbora in Statutarno pravne komisije. Prosim gospo Klančar za uvodno obrazložitev.

GOSPA TILKA KLANČAR Hvala lepa za besedo gospod župan. Spoštovani svetniki, spoštovane svetnice. V lanskem letu ste sprejeli spremembe Odloka o ustanovitvi Zdravstvenega doma Ljubljana. Svet zavoda je potrdil Spremembe Statuta zdravstvenega doma, ki so v skladu s temi spremembami odloka, potrditi pa jih mora še Mestni svet, zato predlagam, da te spremembe sprejmete. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prosim gospo Piškur Kosmač, da pove stališče odbora.

GOSPA DUNJA PIŠKUR KOSMAČ Odbor za zdravje in socialno varstvo--

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ V mikrofon prosim.

GOSPA DUNJA PIŠKUR KOSMAČ --Odbor za zdravje in socialno varstvo podpira sprejem Odloka Sklepa o soglasju k Spremembam in dopolnitvam Statuta Zdravstvenega doma Ljubljana. Sklep je bil sprejet s 6 glasovi za in 0 glasov proti od 7-ih navzočih. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala za besedo. Statutarno pravna komisija je razpravljala o tej točki in ni odkrila nobenih neskladnosti zakonske, statutarne ali poslovniške narave. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava. Ni. Gospa Medved, izvoljo.

GOSPA IDA MEDVED Hvala za besedo gospod župan. Jaz bi samo eno vprašanje imela in sicer me moti to, koncesija ni predmet dedovanja, prodaje, prenosa ali druge oblike pravnega predmeta. Zakaj koncesija ne more preit na primer na naslednjega zdravnika, da si pač zdravnik že sam zbere svojega naslednika? Al pa recimo maš dva zdravnika v hiši starša, pa potem otrok tudi je lahko zdravnik al zobozdravnik, pa, ker recimo, da mama gre v pokoj, potem ta otrok ne more prevzet te koncesije. To dejansko se mi ne zdi nesmoterno iz razloga, ker nekdo opremi svojo ordinacijo za dobo 15 let.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Čakte, a ste prehitro. Ste eno točko šli naprej?

GOSPA IDA MEDVED Ne.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne? Jaz bi reku, da ja. No ampak, bom to pol odgovoru naprej, ampak ta točka ni ta ne. Zaenkrat zdravstveni zavod, bi reku, da mora hčeri prodat. Ne, počakte, bomo pol. Se opravičujem ne.

GOSPA IDA MEDVED V redu no, sej lahko rečem. Jah, no. Okej.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 36.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o soglasju k Spremembam in dopolnitvam Statuta Zdravstvenega doma Ljubljana.

Prosim za vaš glas. 30 ZA 0 PROTI. Sprejeto.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ In zdej prehajamo na te koncesije. Ampak jaz sem razumu, jaz celo to podpira, sam zakon ne omogoča. Tilka, povej to v uvodu, da ne bomo še enkrat.

AD 12. PREDLOG ODLOKA O PODELITVI KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE V OSNOVNI ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI V MESTNI OBČINI LJUBLJANA S PREDLOGOM ZA HITRI POSTOPEK Gradivo ste prejeli, prejeli ste tudi poročilo pristojnega odbora za zdravje in poročilo Statutarno pravne komisije. Prosim gospo Klančar za uvodno obrazložitev.

GOSPA TILKA KLANČAR Hvala lepa še enkrat. Torej, v skladu z novim Zakonom o zdravstveni dejavnosti smo ponovno pripravili koncesijski akt tako, kot že mislim, da 4x doslej od sprejetja novega zakona za podelitev nadomestne koncesije v osnovni zdravstveni dejavnosti. Zaradi upokojitve je potrebno poiskati novega koncesionarja in sicer z javnim razpisom, kot predvideva zakon. Prosim tudi za potrditev hitrega postopka sprejema tega akta. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Tilka, prosim počas. Prosim. Odgovor prosim takoj zdej. V uvodu.

GOSPA TILKA KLANČAR Ja, sej sem razumela.

GOSPA IDA MEDVED Se opravičujem, sem hotla mal sejo pospešit. Očitno.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, že vemo ne. Že vemo vprašanje. Kar povej.

GOSPA TILKA KLANČAR Ja, zakon predvideva, da se novega koncesionarja izbere z razpisom, ne na način, kot ste vprašali.

GOSPA IDA MEDVED No, sam to sem hotla rečt. Ni življenjsko. Nekdo si opremi za dobo 15 let.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ V parlamentu, Ida v parlament, če ga še mamo, v parlament dans zvečer.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPA IDA MEDVED Ja, samo še neki. A se lahko potem prijavi tudi sorodnik?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Vsak.

GOSPA IDA MEDVED Aha, hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Drgač ma to parlament čez in vas je, dejte v parlament, mogoče parlament, da še dans dela, kaj pa vemo. Mogoče ja. Gospa Piškur Kosmač.

GOSPA DUNJA PIŠKUR KOSMAČ Ja. Odbor za zdravje in socialno varstvo podpira sprejem odloka po hitrem postopku. To je prvo. Drugo pa je, Odbor za zdravje in socialno varstvo podpira sprejem Odloka o podelitvi koncesije za upravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Mestni občini Ljubljana.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala za besedo. Statutarno pravna komisija je to točko obravnavala in ni ugotovila nobenih zakonskih, statutarnih ali poslovniških neskladnosti. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala. Najprej razprava o hitrem postopku. A vidva sta šla ven gospod Sedmak, ne boste. Hitri ni noben, ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti po celi točki: 37.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog, da se Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Mestni občini Ljubljana sprejme po hitrem postopku.

Prosim za vaš glas. 31 ZA 0 PROTI. GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ In sedaj. Še enkrat glasujemo o hitrem postopku.

Prosim za vaš glas. 31 ZA. 0 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ In sedaj gremo na predlog odloka. Razprava. Gospa Sojar, izvolte.

GOSPA MOJCA SOJAR Hvala lepa. Tudi tukaj me je zmotilo tako, kot že mislim, da 3 mesece nazaj, ko smo podelili koncesijo zato, ker je ena koncesija prenehala. Zanima me koliko časa bo Mestna občina Ljubljana tko malo koncesij podeljevala? Vemo namreč, da v Zdravstvenem domu Ljubljana zelo primanjkuje pediatri še morda ne govorijo o tem, da jih primanjkuje, primanjkuje pa družinskih zdravnikov na primarni ravni, primanjkuje ginekologov na primarni ravni. To so podatki, ki obstajajo in me zanima gospod župan, kdaj boste stopu pred meščane in boste povedu v Ljubljani ne morte dobit več svojega osebnega zdravnika? Ker so vsi timi polni. In to bi bilo pošteno, da jim poveste. Sicer ste reku, da boste zaposloval, ampak koncesij se ne podeljuje. In prov po domače rečeno škrtarmo s temi koncesijami. In prov nič ne nardimo, da bi spodbujali javno-zasebno partnerstvo v okviru javnega zavoda. Mamo pa lep zgled, ker je bivša strokovna direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana šla v javno-zasebno partnerstvo. In bi bila lahko to tut spodbuda. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Bivša direktorca?

GOSPA MOJCA SOJAR Strokovna direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana je zdej zasebnica.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kaj pa ma to z javno-zasebnim partnerstvom?

GOSPA MOJCA SOJAR Lahko bi bila spodb-- --daljujete tut.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Namreč, dejmo še eno stvar gospa Sojar. Mi lahko zdej odpremo razpravo, vi ste za zasebni, ta stran je proti, jaz pa trdim ne, da je ta mestna občina v pravem ravnovesju, kajti vsak koncesionar, ki ima to koncesijo in je problem, da dobi za 15 let, pa jo more vse not vložit, da to dobi, potem pa vprašanje, če bo dobu spet, it na razpravo, ampak to je zakon, ki je treba spremenit in jaz mislim, da imamo pravo razmerje. Drugič, jaz ne zaposlujem. Tretjič, to kar vi predlagate ne je spet vprašanje po mojem za dogovor na nivoju države, kajti nujno je, da medicinska fakulteta sprejme več študentov. Če dobro vem je Maribor to že uvedu, več študentov bo sprejel. Naš klinični center zagotavlja, da za več študentov bo naredil vse, kar potrebuje glede teh strokovnih ur mentorstva in naš direktor Rudi Dolšek je bil pred pol leta, ko je pred 9. mesecem, ko je ta problem nastal po bivši skupni državi naredil razpis in zdej pripravljamo ne kajti omogoča, da lahko pride zdravnik, na pamet rečeno iz Sarajeva brez znanja Slovenskega jezika. Vsem tem, kaj se je zgodil v tem zdravstvu ne, pa jaz ne bi želel ne ker, če sem dobr razumu ne, je tut vlada sestopila zaradi zdravstva ne. Tak sem jaz to razumu ne. Tko, da vas bom pa povabu ne po 16. februarju ta mesec je pa mestna občina naredila tist, kar ne dela direktor, zagotovila nove prostore za naše zdravnike v Zdravstvenem domu Bežigrad. Danes je odprta lekarna, brez uradne otvoritve že deluje v tem istem domu in to je tisto, kar je naloga mestne občine ne. Ko boste pa lahko izvolil koga druzga, me prvo zanima komu boste rekl naj zaposluje zdravnike. To bi res rad vidu. Prosim?

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, repliko ne morte, lahko pa dejte odgovor na mojo repliko. Kar čte.

GOSPA MOJCA SOJAR Prejšnji teden sem izvedela za primer, ko je nekdo nenadoma zbolel, seveda gripa ni, ker se prej mogoče ni podvizal ni mogel dobit družin-- zdravnika in komaj je dobil po vseh zdravstvenih domovih enotah je spraševal, da si je našel zdravnika.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ A si je našel pol?

GOSPA MOJCA SOJAR A je to v redu?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Si je našel?

GOSPA MOJCA SOJAR Ja, si je našel. Ampak, a je treba z vročino hodit potem od enga do druzga zdravstvenega domova? Doma.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Menda obstaja tut telefon ne. Sicer pa z vročino ne--

GOSPA MOJCA SOJAR A je to ponudba župana občanom? Da morjo v vrstah stat oziroma klicart naokrog?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Sojar, zdej pa dejte mir. Zdej pa dost prosim no. Lepo prosim no.

GOSPA MOJCA SOJAR Sem nehala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Bol, ker nismo na tržnici ne. Če je vročina, moj nasvet je ne, to vam povem pa preneste temu vašemu občanu ne, ki je tut moj občan naj gre na urgenco in tam bo dobu, tko k jaz grem ne. Drgač, če si je pa našu zdravnika in vam moram še eno stvar povedat. Za Ljubljano, če bi to naredil, pa ne vem kako, ni problem dobit zdravnika sam bi mogl vse tiste izven Ljubljane izključit. Ker Ljubljana zdravstveni dom opravlja približno za 500.000 ljudi. Ja. A vam povem kolk občin okol Ljubljane nima zdravstvenega doma? Kok občin je prosilo, Tilka, da mi odstopmo našo koncesijo, da ma na Škofljici zdravnika. In smo to delal zato, da, točno to, kar vi sprašujete. Da te občani pridejo čim bližje do zdravstvenega doma. Ampak naša naloga bom mirno reku, dobrodošli na otvoritvi ne. Pa ko bo direktor govoru upam,da vam bo reku kje bo dobu zdravnike ne. Gospod Horvat.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Želel bi sam samo povedat ne, javna mreža so na eni strani zdravstveni domovi, na drugi strani so zdravniki s koncesijo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ To sem povedu.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Ja in verjetno ti strokovni kateri, ki jih ministrstvo za zdravstvo razpiše za razpis koncesij omogočajo, da omogočajo še kakšno koncesijo več glede na število prebivalcev. V Ljubljani se bo število prebivalcev povečalo v teh, ko jih bomo tudi dans sprejemal razširitvah v Podrobnih prostorskih načrtih vsaj za nekje za 5-6 tisoč. In za te ljudi bo treba poskrbet. Tudi, če sedaj bivajo v Celju, Zagorju, kjerkoli bodo postali meščani Ljubljane. In treba z razpisi koncesij pohitet, ker se nam bo to zelo hitro zgodilo. Tukaj je bila poanta. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Obrazložitev glasu, gospod Jakopovič, izvolte.

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Hvala lepa. Naše stališče glede podeljevanja koncesije je znano in v nasprotju s kolegi drugačno. Temelj mora bit javni zdravstveni sistem, nove koncesije in podaljševanje pa je po naše dopustno le premostitveno in s spremljajočim izdelanim načrtom. Zdej, lahko se strinjamo, da je pač pri zagotavljanju zdravniške oskrbe Zdravstvenega doma Ljubljana precej problemov, ampak podeljevanje koncesij teh težav ne rešuje, ampak jih v javnem zdravstvenem domu in domovih kvečjemu poglablja, saj v koncesije vstopajo zdravniki, ki so pred tem zaposleni tut v javnih zdravstvenih domovih. En del dobička se sevede znotraj koncesij ne namenja nazaj v zdravstveno dejavnost, kot je to v javnem zdravstvenem domu. Torej nove koncesije in podaljševanje je po naše dopustno le premostitveno in s spremljajočim izdelanim načrtom tega pač nismo videl in predloga o podelitvi koncesije ne bomo podprli. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Mestni občini Ljubljana.

Prosim za vaš glas. 35 ZA 1 PROTI. Sprejeto. Hvala za prijaznost.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kaj ni bilo prov, da sem se zahvalu za prijaznost?

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ A lohk kdo v mikrofon, da slišim? Dunja?

GOSPOD DEJAN CRNEK Ponovimo, ker je bilo tuki za nami nekdo pritisnu napačen knof.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ponavljamo glasovanje, izvolte. Ponavljamo glasovanje. A ste zdej vsi?

Lepo prosim za vaš glas. Hvala lepa. 36 ZA 0 PROTI. Hvala lepa za prijaznost ne. Naj bo novemu koncesionarju to v veselje.

AD 13. PREDLOG SKLEPA O POTRDITVI NAČRTA UPRAVLJANJA ZELENE PROMENADE OD KONGRESNEGA TRGA S PARKOM ZVEZDA VZDOLŽ VEGOVE ULICE Z NARODNO IN UNIVERZITETNO KNJIŽNICO DO TRNOVSKEGA MOSTU ZA OBDOBJE 2020-2025 Mateja, ti maš tri točke? A lohk združiš v razpravi te tri, ker so iste točke?

GOSPA MAG. MATEJA DEMŠIČ Lahko.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ No, pol pa dej.

GOSPA MAG. MATEJA DEMŠIČ Spoštovani župan, spoštovane mestne svetnice in svetniki. Najprej uvod v vse tri dokumente. V okviru projekta nominacije del arhitekta Jožeta Plečnika za vpis na UNESCO-v seznam svetovne dediščine, ki jo je v sodelovanju z MOL in še nekaterimi deležniki izpeljalo in pripravilo Ministrstvo za kulturo so bili v skladu z veljavnim Zakonom o varstvu kulturne dediščine pripravljeni načrti, upravljanje za tiste spomenike, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana. To so Kongresni trg s parkom Zvezda, Vegova ulica in Trg Francoske revolucije, Trnovski most, Rimski zid, Trnovski pristan, Čevljarski most in Tromostovje. Načrti upravljanja so sicer bili sprejeti za vse ostale spomenike, ki so del nominacije in so v lasti drugih pravnih oseb. Pripravljeni so po predpisani strukturi, minimalno se razlikujejo od prvega upravljavskega načrta sploh v državi, ki smo ga pripravili prav MOL in to je načrta za Arheološki park Emona iz leta 2013, to pa tudi zato, ker so načrti pripravljeni na UNESCO-vih obrazcih. Če grem na prvi akt, to je načrt upravljanja zelene promenade od Kongresnega trga s parkom Zvezda vzdolž Vegove, ulice z Narodno in univerzitetno knjižnico do Trnovskega mostu. Načrt je bil pripravljen za tiste spomenike v lasti mesta, naloge upravljanja izvajata Oddelek za kulturo in Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, to je med našimi stalnimi nalogami. Ta načrt zajema spomenike Kongresni trg s parkom Zvezda, Vegova ulica, Trg Francoske revolucije, Trnovski most in z načrtom upravljanja zagotavljamo varstvene in razvojne ukrepe in določamo strateške in izvedbene usmeritve za celovito ohranjanje spomenika. Prav tako v akcijskem načrtu, ki je del tega te dokumentacije do leta 2025, pripravljen je bil na osnovi konzervatorskega načrta iz leta 2018 pa so navedeni ukrepi, ki so potrebni za varovanje spomenikov in jih je potrebno opraviti za obstoj avtentičnih avtentičnosti le teh. Naj povem, da seveda pri tem aktu bo gotovo vprašanje in ga že zdej v naprej odgovarjam. Vprašanje, ki je bilo burno sprejeto v javnosti pred nekaj leti, kaj je z drevesi na Vegovi ulici, bukve na Vegovi pred glasbeno matico ne bomo podirali, arboristični pregled je namreč pokazal vitalno stanje dreves zato bomo počakali na njihovo, iztek njihove življenjske dobe. Potem pa po potrebi postopoma nadomeščamo z novimi drevesi. To je prvi akt.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Še oba povej no.

GOSPA MATEJA DEMŠIČ Ja, je treba glasovat za vsakega.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Bom glasoval, ti sam povej vse tri no, ker maš isto, pišuka no.

GOSPA MATEJA DEMŠIČ Dobro, velja. Pri Rimskem zidu veljajo enaki enaka načela. Gre za načrt, kako določimo strateško in izvedbeno ohranjanje Rimskega zidu, namen priprave načrta ponovno je upravljanje in priprava dolgoročne strategije vzdrževanja in upravljanja spomenika. Načrt opredeljuje operativne ukrepe za upravljanje fizične substance spomenika, ki so definirani na podlagi konzervatorskega načrta iz leta 2012 in hkrati ponovnega pregleda stanja v letu 2019. Pri lastništvu imamo tukaj še manjšo, ni zadrega ampak trenutno dejansko stanje. Zid je drugače dobro ohranjen, vendar tisti, ki je trenutno v lasti Univerze v Ljubljani je tisti del zidu, ki je potreben celovite prenove. Zadnji akt se nanaša na upravljanje Promenade ob nabrežjih in mostov reke Ljubljanice. Prav tako za obdobje 2020-2025. Načrt upravljanja je pripravljen za spomenike v lasti MOL, naloge tukaj že izvajata tako Oddelek za kulturo in Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, zajeti so spomeniki Trnovski pristan, Čevljarski most in Tromostovje. Edino oziroma edini dodatek, ki bi ga še dala ob pripravljenem gradivu je, da je Trnovski pristan oziroma brežina v lasti Republike Slovenije oziroma Ministrstva za okolje in prostor in tukaj bo soupravljalec oziroma skrbnik druga entiteta, ne pa Mestna občina Ljubljana. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Emilija Mitrović, stališče odbora za vse tri točke, 13, 14, 15.

GOSPA EMILIJA MITROVIĆ MILOŠ A za vse tri? Hvala za besedo. Odbor za kulturo in raziskovalno dejavnost je obravnaval Predlog sklepa o potrditvi Načrta upravljanja Zelene promenade in ga sprejel s 7 glasovi za od 7-ih navzočih. Odbor za kulturo je prav tako obravnaval sklep Predlog Sklepa o potrditvi Načrta upravljanja Rimskega zidu na Mirju za obdobje 2020-2025 in ga sprejel s 7 glasovi za od 7-ih navzočih. Odbor je prav tako obravnaval Predlog Sklepa o potrditvi Načrta upravljanja Promenade ob nabrežjih in mostov reke Ljubljanice za obdobje 2020 in 2025 ter ga sprejel s 7 glasovi za od 7-ih navzočih. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak, za 13, 14 in 15.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Statutarno pravna komisija je to točko, te tri točke obravnavala in moram reči z veseljem, kar sicer ni v njeni pristojnosti in ugotovila, da ni neskladnosti zakonske, statutarne ali poslovniške narave. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Zdej pa odpiram razpravo za 13. točko. Ne, zdej pa po točkah. Razprava, pa glasovanje pa po točkah. 13, gospa Vrečko. 13, govorim Kongresni trg, Zelena promenada, Vegova ulica do, izvoljo.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Najlepša hvala za besedo. Zelo smo veseli in pozdravljamo, da se je oddala nominacija taka obsežno gradivo za vpis Plečnikove dediščine na UNESCO-v seznam, kar vemo, da je bil velik zalogaj in tut te odloke seveda podpiramo. Je pa edino, kar bi izpostavili oziroma dali nekako prošnjo, napotek Mestni občini Ljubljana, v 26. členu je prepoved postavljanja ali gradnja trajnih in začasnih objektov na območju spomenika tako na Vegovi kot tut na drugih no, ampak bom samo v tem primeru bi omenla in nosilcev reklam in drugih oznak. Res si želimo, da bi se to upoštevalo, da ne bi dala mestna občina prevečkrat ali sploh kakršnekoli zahtevke za postavitev raznih reklamnih objektov na tem območju in tudi, da bi se morebitni, ki sicer niso na Vegovi, so pa drugje … /// … nerazumljivo … /// ravno zaradi ohranitve Plečnikove dediščine morda celo lahko odstranili. Hvala lepa in srečno pri nominaciji.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Slabe.

GOSPOD GREGOR SLABE Ja, hvala za besedo. Zdej tuki pred samo imam tale načrt upravljanja, pa lahko gremo mal skozi besedilo ne. Zdej, spomeniki, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana. Zdej tuki piše, da načrt upravljanja, ki ga pripravlja delovna skupina za pripravo nominacije del arhitekta Jožeta Plečnika za vpis na UNESCO-v seznam svetovne dediščine. Zdej moje vprašanje je pa kje pa je Plečnikov štadion?

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, sam moment gospod Slabe. Bom dal odgovor, pa da nehamo s tem ne. Plečnikov stadion je v sferi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Ministrstvo za kulturo je tretjič dalo soglasje projektov, ki je zbrano na mednarodnem natečaju. In, če ga vi vidte na Vegovi ulici ne al pa … /// … nerazumljivo … /// lepo prosim potem govort o njem, sicer ne boste dobu besedo. Izvolte. Hvala lepa.

GOSPOD GREGOR SLABE Ne, glejte.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Je končal ne tak ne.

GOSPOD GREGOR SLABE Pa vi ste mi vzeli besedo, nisem niti začel.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Seveda.

GOSPOD GREGOR SLABE A veste, kaj bom govoru naprej?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ S čem naj dokonča? Izvoljo. Bil je tih.

GOSPOD GREGOR SLABE Zato, ker sem razmišljal kaj vam bom povedal.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ja, sej to maš težavo. Vem, se strinjam ne.

GOSPOD GREGOR SLABE Na mesto na UNESCO-v seznam ne je Plečnikov štadion.

zvok, ki prekine razpravo

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Dej mi prosim te. 65. člen opomin, jemljem besedo. Naslednji opomin bo izključitev s seje. Še kdo prosim? Tut o Plečnikovem stadionu? Gospod Horvat, izvoljo.

GOSPOD IGOR HORVAT Hvala za besedo. Jaz bi pa sam vprašu, glede na to, da je finančna konstrukcija nastavljanja na 700, neki čez 700.000 evrov in to je blo predvideno se mi zdi 2013. A so tu, a je to realna realna finančna konstrukcija za to glede na to, da 2013 je bilo čisto drugo gospodarsko stanje kokr je sedaj? In a se zavezujemo tu, da ne bodo naknadno postali kakšni aneksi k pogodbam? Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Prvič, to ni realna finančna konstrukcija taka izvedbena, ker nimamo niti razpisa, niti izvajalca. Takrat, ko bojo pogajanja bomo dobili. Drugič, tist odgovor na to vprašanje je, da bi mi te ceste in te stvari že tko sami naredili brez, da se zavezujemo k odloku, da bo to zaščiteno. In mi smo se za Vegovo cesto vključno s pločnikom pripravljali že kaj nekaj let. Glavni problem so bile lipe in Zavod za varstvo kulturne dediščine je hotu lipe sekat zaradi spomenikov in obzidja, zdej smo prišli do tega, da bo treba obzidje premikat ne, spomenike prestavljat, da bo to narejen in takrat, ko bomo to doročil, ko bo razpis narejen, takrat boste lahko to vprašu. Zaključujem točko. Ugotavljam navzočnost po 13. točki. Rezultat navzočnosti: 29.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o potrditvi Načrta upravljanja zelene promenade od Kongresnega trga s parkom Zvezda vzdolž Vegove ulice z Narodno in univerzitetno knjižnico do Trnovskega mostu za obdobje 2020-2025.

Prosim za vaš glas. 37 ZA 0 PROTI. Hvala lepa.

AD 14. PREDLOG SKLEPA O POTRDITVI NAČRTA UPRAVLJANJA RIMSKEGA ZIDU NA MIRJU ZA OBDOBJE 2020-2025

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava o točki 14, ko govorimo o Načrtu upravljanja Rimskega zidu. Izvolte gospa Vrečko.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Pardon, hvala. Ja, seveda tut to sicer podpiramo, želela bi samo spomniti, da ravno ta Rimski zid je bil predviden z odlokom mestnih svetnikov v 30-ih letih za rušitev, takrat se je namreč ta del Ljubljane želel urbanistično širit in je potem France Sterle eden izmed ustanoviteljev konzervatorstva in en prvih profesorjev na Oddelku za umetnostno zgodovino z široko prizadevanjem nekako prepričal mestne svetnike, da naj se to ne zruši in potem tudi povabil Plečnika v sodelovanju z MOL-om, da se to ohrani. Jaz upam, da bo ob kakšni drugi dediščini Plečnikovi, ki je že bila omenjena tudi morda naš mestni svet imel možnost revidirat kako odločitev, seveda ta načrt pa podpiramo. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem razpravo. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 34.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o potrditvi Načrta upravljanja Rimskega zidu na Mirju za obdobje 2020-2025.

Prosim za vaš glas. 38 ZA 0 PROTI. Sprejeto.

AD 15. PREDLOG SKLEPA O POTRDITVI NAČRTA UPRAVLJANJA PROMENADE OB NABREŽJIH IN MOSTOV REKE LJUBLJANICE ZA OBDOBJE 2020-2025

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava o točki 15, Promenada ob Ljubljanici in mostovi. Ni razprave. Izvolte, gospod Horvat.

GOSPOD IGOR HORVAT Žal se moram še enkrat ponovit. Tuki je predviden strošek za mestno občino neki čez pol milijona. Zdej me pa zanima, a so tuki predvideni spet kakšni aneksi al je to.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Horvat, lepo prosim, odgovor je isti.

GOSPOD IGOR HORVAT A lahko sam dokončam? Ni aneksov.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ni pogodbe.

GOSPOD IGOR HORVAT Ni aneksov in s tem se zavezujemo, da je pač predviden strošek realno ocenjen?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Horvat, še enkrat. Strošek je ocenjen po projektantskem idejnem projektu. Ni projekta, ni aneksov, ker prof. Koželj bo zbral projektanta, ta bo narisu, ne vem, če govorimo o Šuštarskem mostu kaj bo na mesto asfalta, na podlagi tega bo sledil razpis in jaz, na mesto, da me zafrkavate tle, ker delate to namenoma vas vabim, da pridete na ena pogajanja … /// … nerazumljivo … /// in pomagate dobit nižjo ceno in boste videl kako tečejo pri nas pogajanja. Pol boste pa lahk govoril o aneksih ne. K jih za tok veste ne. Ne, sej brez veze. Ugotavljam navzočnost. Sej sem jaz kriv, k se pustim sprovocirat. Rezultat navzočnosti: 33. Ne delamo ko v SDS-u.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o potrditvi Načrta upravljanja Promenade ob nabrežjih in mostov reke Ljubljanice za obdobje 2020-2025.

Prosim za vaš glas. 38 ZA 0 PROTI. Hvala lepa za prijaznost. Hvala lepa tebi. Gremo na točko 16.

AD 16. PREDLOG SKLEPA O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA DEL ENOTE UREJANJA PROSTORA SL-269, ZA STAVBO NA NASLOVU KOMENSKEGA ULICA 10 Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo pristojnega odbora in Statutarno pravne komisije. Prosim gospo Jankovič Grobelšek, da poda uvodno poročilo.

GOSPA DR. LILJANA JANKOVIČ GROBELŠEK Najlepša hvala za besedo in vsi lepo pozdravljeni. Lokacijska preveritev, ta inštrument zdej že poznate, se uvede za to, da se za gradbeni namen na eni konkretni lokaciji za eno konkretno zadevo sprejme možnost odstopanja od prostorskega akta, ki je bolj splošen. Tukaj vidimo kdo je naročnik, Ana Hostel na Komenskega, kdo je izdelovalec elaborata Švegelj Urban. Lokacijska preveritev, tukaj vidimo pogled na Komenskega, na spodnjem delu je potem Trubarjeva, gre za cel velik kare, za katerega je kulturna dediščina, ko smo pripravljali Občinski prostorski načrt zamejila možnosti kakršnihkoli gradenj tudi nadzidav. No, ampak zdej, za konkreten primer je pa to dopustila in to je bila ustrezna pravna podlaga, da smo speljali lokacijsko preveritev po postopku, javno razgrnili in s tem omogočili nadzidavo na način, da s pozitivnim mnenjem vseh nosilcev urejanja prostora, da se dopusti nadzidava te obstoječe stavbe na način do venca obstoječih sosednjih objektov, da se ulica samo še polepša in da se v bistvu tudi ta hiša, tule vidimo fasade lahko potegne do višine obstoječega fasadnega niza. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prosim gospoda Koželja, da pove stališče odbora.

GOSPOD PROF. JANEZ KOŽELJ Spoštovani župan, spoštovane svetnice in svetniki. Odbor za urejanje prostora podpira sprejem Predloga Sklepa o lokacijski preveritvi za del enote urejanja prostora SL-269, za stavbo na naslovu Komenskega ulica 10. Zdej obrazložitev je več kot evidentna ne. Osnovni instrument urejanja mesta je tako ena višinska regulacija in en element te višinske regulacije, ki izravnava vence uličnega niza je pač v tem primeru smiselna in strokovno utemeljena.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Statutarno pravna komisija je to točko obravnavala in ni odkrila neskladnosti pravne narave.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava. Gospa Vrečko.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Hvala. Mi sicer podpiramo zvišanje stavbe, da se gabariti na ulici Komenskega izenačijo, kot je že povedal prof. Koželj, so to tudi standardi, moti pa nas seveda to, da se to dela v namene hostla in, da se povečuje kapacitete, ki se bojo prilepile na javno infrastrukturo, ni predvidenih dodatnih parkirnih mest in neke druge drugih pogojev tako, da smo proti zaradi tega. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Replika. Zanimivo, da so v Levici proti strokovni razširitvi arhitekture, ker not nimajo socialnega varstva, cerkve al nekaj druzga. Pač, vsi se odločajo kar čjo. Druga stvar, ni parkirnih mest. Ožje mestno središče ne predvideva parkirnih mest, ker se hodi peš in to mamo tut določeno. Vi ste pa res lahko proti brez problemov. Hvala lepa. Ugotavljam navzočnost po točki. Rezultat navzočnosti: 34.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o lokacijski preveritvi za del enote urejanja prostora SL-269 za stavbo na naslovu Komenskega ulica 10.

Prosim za vaš glas. 26 ZA 1 PROTI. Sprejeto.

AD 17. PREDLOG SKLEPA O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA DEL OBMOČJA, KI SE UREJA Z ODLOKOM O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL OBMOČJA UREJANJA BS 4/1 RUSKI CAR, BS 4/2 STOŽICE, BS 4/3 JEŽICA IN BS 4/4 MALA VAS Gradivo ste prejeli s sklicem seje, po sklicu se prejeli poročilo pristojnega odbora in poročilo Statutarno pravne komisije. Prosim gospo Ireno Ostojić, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA IRENA OSTOJIĆ Spoštovani župan, spoštovane in spoštovani. Pred seboj imamo še eno lokacijsko preveritev za del območja OPPN Ruski car, pobudnik za izvedno lokacijske preveritve je podjetje Zlatarna Celje. Izdelal je elaborat, lokacijske preveritve je izdelal City Studio. Območje se nahaja v Četrtni skupnosti Posavje, v neposredni bližini gostišča Ruski car. Na severnih, na nepozidanih zemljiščih, severno od gostilne je predvidena izvedba investicije na delu tega zemljišča v skladu z veljavnimi določili OPPN-ja. OPPN je bil sprejet leta 2009. Ta predvideva gradnjo 4 sklopov večstanovanjskih objektov. Lastnik zemljišča, ki je pobudnik te lokacijske preveritve se nahaja v prostorski enoti P1a. Predmet lokacijske preveritve je faznost pred je sprememba določil za območje parkirišča, ki se nahaja na južnem robu OPPN-ja in predlagamo, da se izvedba parkirišča izvede sočasno z izvedbo objektov, ki jim je tudi funkcionalno namenjeno. Trenutno je v OPPN-ju določeno, da se časovno parkirišče izvede sočasno z izvedbo večstanovanjskih objektov v prostorski enoti P1a, predlagamo, da se ta obveznost zavede sočasno z izvedbo objektov v prostorskih enotah P1b in c, katerim je tudi namenjeno. Hkrati določamo tudi obveznost izvedbe dostopov do večstanovanjskega objekta na Čerinovi 9 in pa do gostišča Ruski car tako do objekta, kot tudi do funkcionalnih površin. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prosim gospoda Koželja za stališče odbora.

GOSPOD PROF. JANEZ KOŽELJ Spoštovani župan, spoštovane svetnice, spoštovani svetniki. Odbor za urejanje prostora podpira Predlog Sklepa o lokacijski preveritvi za del območja, ki se ureja z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja BS 4/1 Ruski car, BS 2/4 Stožice, BS 4/3 Ježica in BS 4/4 Mala vas skupaj s pripombo. Namreč s to pripombo smo prisluhnil stanovalcem tega območja in tudi stališču ČS Posavje, da bi čim manj obremenjeval ulice, te ubodne ulice, tega gradbišča bodočega, to sta ulica se mi zdi Ulica 7. septembra, ulica Ježica in Čerinova ulica med izvajanjem gradnje. S tem, da bi jim dovolil ne, da lahko predvsem vozila ne, težka vozila, se pravi kamioni in hruške uporabljal tudi ta dovoz mimo gostilne Ruski car neposredno iz Dunajske ceste.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Stališče odbora gospod Sedmak. Odbora, Statutarno pravne komisije.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Statutarno pravna komisija je o tej točki seveda razpravljala in ni ugotovila nobenih neskladnosti zakonodajne, statutarne ali poslovniške narave. Hvala. So GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Horvat Jože, razprava.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala lepa za besedo. Predvsem bi se tukaj dotaknu vseh teh razprav ob umestitvi v Občinski prostorski načrt, kjer so krajani predvsem tukaj je zraven Bratovševa ploščad, Glinškova ploščad, kjer je velik manjko parkirnih mest. In krajani so tukaj opozarjali, da mora biti prioriteta izgradnje tega parkirišča, da razbremeni vso to parkirno zmedo tam, predvsem so izpostavil, da naj bi uvoz na gradbišče bil tukaj iz Dunajske ceste mimo parkirišča ja, ker so tam šolske poti, ki potekajo za tisto celo naselje od bi reku Ježice, Savelj tudi deloma tako, da predvsem bilo je tudi višina teh dveh stavb takrat problematizirana na javni razpravi, ker to pomeni pač toliko in toliko spet novih prebivalcev, novih avtomobilov, toliko prometa, ki že to območje zelo obremenjuje. Tko, da bi bilo smiselno, da to investitor potem res upošteva. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Replika. Jaz soglašam s tem razen eno točko. Prebivalci, ki so bili prej na začetku omenjeni je treba sam vprašat je, če bi kupil kakšno parkirno mesto. Ker tamle smo se pripravljal, da naredimo in garažo pod zelenico nazaj, tist projekt k je bil, pa je bil odziv minimalen, ko smo pa še povedal ceno, takrat je bila cena zelo nizka, praktično nobenega ne. In to tle isto ne. Ker, ne vem zakaj bi pričakoval, da bi naredil zastonj parkirišče. Ker zdej, če gledamo ne pri ploščadi parkirajo po pločniku.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Nizka cena je bila takrat smo o tem govorili od 8.000 do 10.000 po parkirnem mestu v garaži. V garaži. Tamle mate kolega Grünfelda, ki je hodu po četrtnih skupnostih in spraševal. Tko, da smo delal to anketo ne. Tko, da cena je bila zlo, zlo nizka. Mi smo tut dans rekl, če ne verjamete, spet mamo isti problem, pa je mogoče prav, da veste. Tam, kjer je naša površina, zelena površina, mi smo pripravljeni dat stanovalcem, ne nekomu, ki prodaja za trg. Stanovalcem možnost, da gradijo spodaj garažo, da mi potem naredimo nazaj spet zeleno površino. In zato ne računal nič. Naredite si garažo, dejte spodaj, pa bomo naredil. Ampak to pomeni, da morjo zbrat se stanovalci in rečt 150 garažnih mest bomo mi kupili, zberejo izvajalca in delajo. Ponudil smo jim tut strokovno pomoč, če hočjo. Odgovor je po šestih, sedmih lokacijah smo govoril ne, zlo v načrtu že nekaj delal ne, niti ene ni zgrajene. Gospod Slabe, izvolte.

GOSPOD GREGOR SLABE Ja, hvala za besedo. Poskusimo ponovno. Zdej prva zadeva, ki me je tuki zmotla je na strani 7 pod točko č1. Piše o javnem interesu in sicer citiram: »predlagano odstopanje omogoča izgradnjo novih stanovanj, ki jih na trgu primanjkuje, kar je v javnem interesu«. Seveda, več stanovanj je v javnem interesu, ampak tukaj je investitor privatnik, ki bo zgradil stanovanja, jih dal na trg in prodal po tržni ceni, tam cca. 3000 evrov na kvadratni meter in s tem naredil dobiček, kar je povsem okej. Ker vsi delamo za to, da imamo na koncu dobiček. To je v investitorjevem interesu. Zato mi k notri napišete, da je to v javnem interesu ne v bistvu mal prodajate bučke, da je to v javnem interesu, ker je to v interesu prodajalca in kupca. Zdej, ali bo investitor Zlatarna Celje, ki je v lasti vašega prijatelja Albrehta zgradil socialna stanovanja? Dal neprofitne najemnine? Seveda, da ne, ker to ni v njegovem interesu. Zdej druga zadeva pod točko pojasnila k pripombam na strani 10 spodaj piše, da bo gradbišče ograjeno s polno stensko ograjo višine 2 metrov, ki bo pripomoglo k zmanjšanju hrupa in širitvi prahu na okolico. Zdej tukaj se ne bo gradila lesena lopa za vrtičkanje ampak dve trinajst nadstropni stolpnici. Kar pomeni, da je odgovor na pripombo domačina, ki živi ob Čerinovi ulici in ga upravičeno skrbi hrup, prah in povečanje misij izpušnih plinov ne samo neresničen odgovor ampak je skrajno žaljiv odgovor. Domačinu so s tem odgovorili v smislu češ, mi bomo zgradili dve trinajst nadstropni stolpnici, gradili skoraj dve leti, dali stanovanja na trg in ustvarili dobiček, ti na drugi strani domačin, sosed boš pa dve leti prenašal hrup, prah, zemeljske tresljaje in povečane misij zaradi prometnih zamaškov in, če imaš problem gospod ali gospa domačinka potem pa pojdi županu in se mu pritoži zaradi problemov, ki jih ta gradnja povzroča. Aja, sej res, župan je odobril ta projekt, da lahko njegov prijatelj zgradi dve stolpnici in ustvari dobiček zase. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Replika. Tole si zasluž ne za razliko od vas jaz svoje prijatelje ne skrivam in nihče v tej sobi mi ne bo povedu s kom se družim. Bojan Albreht je moj prijatelj že 40 let. In gospod Slabe sodite po SDS-u, tak si ne. To je pa pr vas praksa. Zdej pa druga stvar ne. Ko govorimo o javnem interesu ne bi vas rad poučil ekonomije. Pred 13. leti so bile cene stanovanj 3.000 in več tisoč evrov. In ko sem prišel tle sem reku, da bo cena stanovanj padla na 2.000 so se mi vsi smejal. Ta Mestni svet, predvsem pa stroka pod vodstvom prof. Koželja in Mirana Gajška je pripravila spremembo prvega plana mestne občine OPN-ja, ki je omogočal 40.000 stanovanj. In, če vas zdej podučujem o javnem interesu. On bo upam gradil za svoj profit in upam, da bo tut zaslužu. Na konc koncev se na trgu preverja. Naš javni interes je, da omogočimo v letošnjem letu začetek gradnje 2000 stanovanj in po mojem mnenju, če bomo to omogočil bo cena stanovanj padla na 2.400, razen ekskluzivnih lokacij. Toliko o tem, drugač, ko boste pa prišel vam lahko razložim tudi kako smo komu omogočil gradnjo iz SDS-a in spremembo namembnosti pa brez problema. Pa je v tej sobi sedel, tu k gospa Medved sedi. Tko, da v stroki za razliko od vas jaz ne ločim, mam svoje mnenje o SDS-u, vi kr dejte, dobili ste oceno. Cela desnica je dobila na zadnjih volitvah 29% v Ljubljani. Ful ste bli uspešni. Ste bili zmagovalci volitev menda. Mi, k smo bili zraven ne, tlele so eni trije kandidati bli še za župana ne smo se mogl zadovoljit z 71% procenti. Tko, da pripravte se ne za naslednje volitve ne pa govorte o javnem interesu. Ne more replika. Zdej si se pa nauču že tolk časa. Ve, da ne ve ne. Zdej pa ne bom dal. Ugotavljam navzočnost. Podučte ga, ne more repliko. Odgovor na repliko bi lahk dal. Rezultat navzočnosti: 36.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o lokacijski preveritvi za del območja, ki se ureja z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja BS 4/1 Ruski car, BS 4/2 Stožice, BS 4/3 Ježica in BS 4/4 Mala vas.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ To je bilo tut prej preden je on kupu od banke to lokacijo, mim grede. Moj prijatu mislim.

Prosim za vaš glas. 25 ZA 0 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Še proti si ne upate glasovat, sej to je vaš problem ne. Sam ste proti govorite.

AD 18. DOPOLNJENI OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE BAVARSKEGA DVORA Gradivo ste prejeli, po sklicu ste prejeli poročilo pristojnega odbora in poročilo Statutarno pravne komisije. Prosim gospo Ireno Ostojić, da poda uvodno obrazložitev. A spet gre za mojga prijatla? Ne, sam, da vemo.

GOSPA IRENA OSTOJIĆ Ja, investitor je Zlatarna Celje.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ta točka je narejena za mojga prijatla, drgač ne bi bilo seje ne.

GOSPA IRENA OSTOJIĆ Ampak tlele je prostorski akt že sprejet. Tko, da.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ A je sprejet?

GOSPA IRENA OSTOJIĆ Ja, tlele gradi po veljavnem aktu in tlele predlagamo spremembe in dopolnitve. Investitor je podjetje Zlatarna Celje, projekt je prostorski akt je pripravil City Studio. Nahaja se na območju Bavarskega dvora, v Četrtni skupnosti Center in sicer OPPN za to območje je bil sprejet že leta 2008, zahodni del je že izveden, na tej lokaciji stoji Hotel Intercontinental, na vzhodnem delu se je v gradnji hotel v skladu z veljavnimi določili OPPN-ja. Spremembe se nanašajo samo na ta del, ki je že v fazi gradnje. Če bo investitor želel izvest posege v skladu z predlaganimi spremembami, če bo prostorski akt sprejet, bo moral it v postopek dopolnitve gradbenega dovoljenja. Predlagamo manjše dopolnitve, spremembe OPPN-ja, ki bodo izboljšali funkcionalnost oziroma delovanje hotela in sicer predlagamo ureditev kratkotrajnega parkiranja in dovoza za goste pred hotelom, tako imenovane drop off cone. Ta bo, ta bi bila nadkrita z nadstreškom, ki ga zdej trenutno ni možno izvest. Predlagamo tudi možnost opustitve nekaterih kletnih etaž oziroma izvedbo manjšega števila kletnih etaž in, da se dopusti izvedba dopolnilnih programov v kletnih etažah za hotel in pa predlagamo tut preureditev prometne, prometnih površin, ki so sicer dopustne že po veljavnem OPPN-ju, bolj eksaktno so pa določene v spremembah in dopolnitvah akta in sicer, da se Pražakova ulica naveže na Slovensko, da se omogoči tako uvoz in izvoz. Uvoz iz Slovenske in pa izvoz iz Pražakove na Slovensko. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prosim prof. Koželja za stališče odbora.

GOSPOD PROF. JANEZ KOŽELJ Spoštovani župan, spoštovane kolegice svetnice in kolegi svetniki. Odbor za urejanje prostora podpira Dopolnjeni osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Bavarskega dvora skupaj z dvema pripombama. Odbor seveda podpira, da se prometni žep bi lahko reku, do sedaj slepe Dvorakove ulice poveže z Dunajsko. Pražakove, pardon poveže s Slovensko cesto, da se pa pri tem seveda omogoči tudi dostop in prevoznost tega dela za kolesarje. Poleg tega menimo, da je potrebno za večjo varnost gibanja pešcev in kolesarjev po Slovenski cesti to dostavno cono pred hotelom fizično ločiti od kolesarske steze in pločnika, da se ne bi dogajali podobni konflikti kot na drugi strani pred Hotelom Intercontinental.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak, stališče Statutarno pravne komisije.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Statutarno pravna komisija je obravnavala točko dnevnega reda in ni ugotovila nobenih neskladnosti z zakonom, statutom ali poslovnikom. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava prosim. Gospa Sojar, izvolte.

GOSPA MOJCA SOJAR Hvala lepa. Ja jaz pa mam vseen en pomislek, čeprav nisem arhitekt ampak, ko že govorimo o Pražakovi ulici mislim, da je Pražakova ulica se od Miklošičeve ulice naprej imenuje Cigaletova. A ni tam Cigaletova še umes.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, Cigaletova je pravokotna.

GOSPA MOJCA SOJAR Cigaletova je sam, ta je cela Pražakova? V redu. Pražakova je bila do zdej enosmerna, je bla? Ja, v smeri do Cigaletove je bila zaprta ja, ampak od Miklošičeve naprej do Kolodvorske je bila pa enosmerna? Ja. Ne, sprašujem to se prav cela ta Pražakova se bo uredila v dvosmerno? Ker se mi zdi to mejčken ozka ulica, na obeh straneh ima parkirišča, pa še prof. Koželj pravi varno za kolesarje, pešci so varni, ker imajo pločnike. Ni mi čist jasno no zdej a samo en del Pražakove se bo to se prav do Miklošičeve?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ali samo do Cigaletove. Ker glejte, še enkrat. Preverka števila vozil bo določila ali bo Pražakova ulica od Miklošičeve do Cigaletove enosmerna, pa potem se dol spusti ne promet tko, k je zdej ne ali bo cela tam dvosmerna. Če bo cela dvosmerna bo omogočila ne in promet avtomobilov ne, verjetno bo ena vrsta parkiranja šla stran ne in kolesarske steze. Ampak to bo določu v bistvu pol ta odbor, ko bo kolega David Polutnik dobil statistiko prevožen čez to ulico. Gospa Vrečko, izvolte.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Hvala lepa. Kljub v bistvu tega, kar smo se pogovarjali na odboru nismo povsem prepričani, da se s tem izognemo prisvajanju javnega prostora zlasti z ureditvijo parkiranja pred hotelom. Spomnimo naj, da bi ta v bistvu objekt mogu bit za poslovne prostore, potem se je spremenil v hotel. Potem, ko se je začela gradnja žal so delali neki brez gradbenega dovoljenja poleti in se je to je inšpekcija intervenirala, sedaj pa želijo namesto kletnih garaž še imeti te priključke zunaj. Menimo, da je v tem delu, ko se tudi nadaljuje Slovenska cesta z omejitvijo prometa že dovolj nekako prometnega pač prometa. Tam so tudi pešci in kolesarji in neki slabi zgledi pred hotelom Slon in Intercontinental, kar se tiče parkiranja, odlaganja gostov iz avtobusov. Narekujejo, da tudi tu bi lahko v bistvu prišlo do konfliktov na javnih površinah, zato se nam zdi, da to ni najbolj upravičeno. Čeprav recimo samo odprtje Pražakove ulice samo po sebi, ne vezano na te ostale stvari se zdi seveda smiselno. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem. Ugotavljam navzočnost. Sicer pa izkušnje Intercontitentala so mnogo boljše kot razlagate in ima mnogo manj prostora v kleti kot ta hotel. Rezultat navzočnosti: 36.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Dopolnjeni osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Bavarskega dvora skupaj s pripombami.

Prosim za vaš glas. 24 ZA 4 PROTI. Sprejeto.

Gremo na točko 19. AD 19. DOPOLNJENI OSNUTEK ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU 391 JURČKOVA ZAHOD V naprej sporočam, da to ni moj prijatu tko, da veste zdej o tem k govorimo. Gradivo ste prejeli, po sklicu ste prejeli še poročilo pristojnega odbora in poročilo Statutarno pravne komisije. Prosim gospo Ireno Ostojić, da poda uvodno obrazložitev o lokaciji, ker investitor ni moj prijatu.

GOSPA IRENA OSTOJIĆ Hvala za besedo. Investitor je SBS trgovina d. o. o., Dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za Jurškovo zahod je izdelalo podjetje Šabec Kalan Šabec - Arhitekti. Območje se nahaja v Četrtni skupnosti Rudnik, obsega 1,7 hektarjev površin ob Jurčkovi. Danes so ta zemljšča nepozidana razen v severovzhodnem vogalu, kjer stojita dva enodružinska objekta. Po občinskem prostorskem načrtu je območje namenjeno centralnim dejavnostim z določilom, da je do 90% bruto površin dopustno nameniti stanovanjski večstanovanjski rabi, določilo je določeno je tudi, da je potrebno nestanovanjske programe umeščati ob Jurčkovo cesto in pa v območju se nahajajo je treba zagotoviti ukrepe za protipoplavno varnost, v skladu s tem je bila izdelana tut hidrološko hidravlična študija, ki je upoštevana pri OPPN-ju. Zasnova predvideva gradnjo 16 objektov, ki se izmenjujejo, ki v celotnem območju so umeščeni točkovno in urejajo območje grajenih objektov in pa odprtih površin. Robne površine so namenjene zelenim, skupnim površinam soseske, osrednji del je namenjen parkirnim površinam za celotno sosesko. Območje se prometno napaja po osrednji javni dovozni cesti z obračališčem, ki omogoča tako dovoze kot dovoze do parkirnih površin. Te so ta so urejena samo na terenu, ni podzemnih garaž. Med nizi so urejeni sta urejeni pa tudi dve pešpoti, ki omogočata tudi javni prehod med območjem Jurčkove in pa med naravnim do naravnega zaledja na južni strani območja OPPN-ja. Ob Jurčkovi cesti je tudi urejen rezervat, ki je trenutno namenjen zelenim površinam oziroma rekonstrukciji Jurčkove ceste za ureditev pešpoti in pa kolesarske poti. Objekti so tri-etažni. Maksimalna višina je do 11 metrov. Tukaj je pa še prostorski prikaz zasnove in sicer v 16-ih objektih, 14-ih večstanovanjskih in dveh poslovnih lamelah je urejenih 130 stanovanj. Ob jurčkovi cesti so pa urejene še poslovne površine oziroma druge dejavnosti centralnih funkcij. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Profesor Koželj.

GOSPOD PROF. JANEZ KOŽELJ Spoštovani župan, spoštovane svetnice in svetniki. Kot ste prebral je odbor najprej sprejel dost pomembne pripombe moram rečt na podrobni osnutek prostorskega akta, ki se predvsem nanašajo na tisto temeljno načelo urbanizma, da je treba v območju zagotovit približno enakovredne pogoje vsem stanovalcem in to je še posebi v stanovanjskih območjih zelo pomembno. Medtem, ko je na te v tej zasnovi očitno spet ne objektivno razlika med stanovalci, ki bodo stanoval na robu ne, v zelenju in med dvema nizoma stanovanjskih hiš, ki so razvita in postavljene na asfaltirane površine, na katerih so skoncentrirani vsi parkingi v tem območju. Tko, da mi mislimo, da z eno primerno prometno ureditvijo se da nekak enakovredno porazdelit te okoljske obremenitve na vse stanovalce, to se prav, da se namesto te koncentracije parkirnih mest na dveh pasovih parkirna mesta razporedi na manjše žepe in se s tem seveda tudi izboljša dostopnost do vhoda v stanovanjske hiše. Zdej tuki smo predlagal več variant, lahko bi tut zgradil tako imenovano montažno garažno hišo, to pomen pritličje + nadstropje, to stane skoraj nič in bi takoj zmanjšal za polovico a ne asfaltirane površine za parkirišča. Poleg tega smo tut menil, da bi za tko sorazmerno veliko gostoto ne, to je 130 stanovanj, to je že, to imenujemo mikrososeska stanovanjska soseska bilo primerno, da bi bil urejen vsaj en osrednji prostor, to je rečmo stanovanjski trg. Ali za druženje stanovalcev ali za otroško igrišče ne.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ To boste do predloga zahteval?

GOSPOD PROF. JANEZ KOŽELJ Ja, to smo najprej sprejel in potem predlagamo, da se dopolnjeni osnutek s temi pripombami odbora sprejme.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Statutarno pravna komisija je preverila zakonske osnove in ni ugotovila nobenih neskladnosti. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ 130 stanovanj je tut javni interes, čeprav bo delal profit. Gospa Vrečko, izvolte. Razprava.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Hvala. Mi podpiramo ta odlok zlasti s pripombami, ki jih je--

KONEC POSNETKA ŠT. 20200203_174402

GOSPA DR. ASTA VREČKO --gospod podžupan profesor Koželj, ki so zelo smiselne, glede na novo stanovanjsko sosesko. Imamo pa samo v bistvu pobudo, vprašanje za MOL. Namreč to MOL že predvideva na tem območju Rudnika, Jurčkove ceste kolesarsko ureditev. Ta del je namreč edini podhranjen in s tem, ko bo nova soseska 140 stanovanj toliko več oseb tukaj, širitev Supernove, novega športnega centra in ta je predvidena je kolesarska ureditev, žal je tu tudi enih delov, kjer razen na Rakovniku ni možne izposoje Biciklja in vozi samo ena linija, zato bi predlagali, da se v skladu s širitvijo tega dela in že z današnjimi potrebami, ker opozarjajo ves čas prebivalci v bistvu poveča frekvenca linij LPP in nekako v skladu s tem gre tudi ta širitev kolesarske mreže in poti. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Na Jurčkovi ni tu kanalizacije celotne in, da bo lažje zdej v tem projektu aglumeracij se dela Ižanska cesta, računam, da bomo imeli razpis za Črnovaško cesto, ki je država ni uvrstila pod aglumeracije, ker naj ne bi imela 2000 enot, kar je nonsens. Črnovaško pridobivamo zemljšča, gradbeno dovoljenje, računamo, da bi enkrat do poletja začel gradit. Naslednja na vrsti je Ižanka in potem za Ižanko drugo leto pride Jurčkova cesta, vse not in potem pride gor pločnik, kolesarska steza in tut postaja Biciklja bo postavljena pred Supernovo. Tam je dogovor s Slovenskimi železnicami, da naredijo postajališče železniško postajališče ne, vstop, izstop potnikov, da to vse paše not. Gospa Honzak, izvolte.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala. Še ena zadeva nas zanima kako je, glede na to, da bo to nova soseska, kot smo slišal s 140 novimi stanovanji. Kako je s prostorskimi zmogljivostmi v bližnjem vrtcu pa v bližnji osnovni šoli oziroma v OPN sta načrtovana nova šola in nov vrtec? V načrtu razvojnih programov v proračunu pa tega ni tko, da to nas v bistvu zanima, kako se bo zdej s prihodom novih otrok to uredilo? Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Namreč, glede novih vrtcev pa novih šol v tej repliki, mi imamo rekord, ki velja tudi za Evropo, tut tam, ki je prost vrtec, brez plačila imamo 93,6% otrok v vrtcih. Praktično več kot tok ne more bit. Kot veste s tem prenovam smo dobili ne skoraj 5000, prostore za 5000 otrok in tu imamo na Galjevici vrtec urejen. Enako tudi šola. V tem trenutku je izvedenih več kot 102, 102 nove učilnice za šole, to je 2400 otrok, učencev ne in Ljubljana kaže, da edina potreba po novi šoli bo Brdo. In tam mamo lokacijo že zagotovljeno. Pa ne vem, če se spomnete od prvega dneva kdor je bil v tej sobi, prva moja seja, ko sem prihajal z zamenjavo županje, sem dobu na mizo zdej se pa ne spomnem, 5 ali 6 šol za zapiranje. Predlog gospoda Jarca, Lista za čisto pitno vodo. Tam je sedel, zapiranje 5 ali 6 šol. Mi smo pa zdej naredil ne novih učilnic za 2400 otrok. Povprečje 22 otrok v šoli ne. Tko, da bo poskrbljeno tut tu govorim. Gospod Horvat Jože.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala za besedo. Jaz bi mogoče izrazu en pomislek. Leta 2014, ko so bile poplave je to ta del bil zelo poplavljen. Bilo je izlitje kurilnega olja, tam so imel stvari, ki niso bile pod nadzorom. Se mi zdi, da tut ta Sibirija pa ta del, da je zlo poplavno območje. Če pogledamo industrijsko cono--

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ To ni Sibirija. Ne, je zelo deleč narazen.

GOSPOD JOŽEF HORVAT --ja, gre za to, da tut v industrijski coni so tiste rodeo ceste ble kot posledica slabega načrtovanja infrastrukture. Tko, da na tem območju je treba, ker je pač Barje pazit. To želim poudarit, da se ne bomo potem pogovarjali kako so bili kupci zavedeni, pa ne vem kdo se bo obračal vse na nas kaj smo izglasovali. Tukaj je treba pazit. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Res je, da more izvajalcem bit tist kar stroka zapoveda, kupec se pa odloča al bo verjel, al ne bo verjel. Ampak tist rodeo na cestah je bil narejen, takrat so še veljale pogodbe o opremljanju. Investitor namesto, da je plačal komunalni prispevek je naredil cesto. Tipičen primer je tukaj vidite, k se je dvignu pri Rutarju, on je objekt pilotiru, na cesto pa ni pilotiru. In se je dalo posedanje. Če se spomnete je Lidl padu skup. Ker je nekdo pršel pa ga je podučil na Barju, da ni treba pilotirat in tko naprej a ne. Jaz sem tam doma ne tko, da pač poznam. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 35.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Dopolnjeni osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 391 Jurčkova zahod skupaj s pripombami.

Prosim za vaš glas. 28 ZA 0 PROTI. Hvala lepa.

AD 20. DOPOLNJENI OSNUTEK ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU 251 STANOVANJSKA CONA ZADOBROVA - DEL Gradivo ste prejeli. Po sklicu ste prejeli poročilo pristojnega odbora in poročilo Statutarno pravne komisije. Prosim gospo Ireno Ostojić, še zadnjič dans.

GOSPA IRENA OSTOJIĆ Hvala za besedo. Zadnji dokument opala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sam naglas prosim te Irena.

GOSPA IRENA OSTOJIĆ Predstavila bom Dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za Stanovanjsko cono Zadobrova - del. Investitorji so lastniki zemljišč v vzhodnem delu območja OPPN-ja in sicer 12 fizičnih oseb. Izdelal prostorski akt je pa projektivni biro Šabec Kalan Šabec – Arhitekti. Območje se nahaja v četrtni skupnosti Polje, obsega 1,5 hektar nepozidanih zemljišč, obdane so z obstoječim naseljem enodružinskih hiš. V Občinskem podrobnem prostorskem načrtu je območje določeno za gradnjo za stanovanjsko gradnjo enodružinskih objekov, v skladu in določeno je, da je potrebno izdelati OPPN za celotno območje nepozidanih zemljišč znotraj obstoječega naselja. V postopku priprave prostorskega akta smo preverili zainteresiranost lastnikov zemlijšč kdo želi iti v postopek priprave akta in dejansko so pobudo izrazili samo lastniki na vzhodnem delu, zato se dela pripravlja delni OPPN. Ne glede na to je bila pripravljena celovita urbanistična zasnova za celotno območje OPPN-ja, ki predvideva izmenjavanje različnih tipologij enodružinske gradnje tako prostostoječe, ki se navezuje na okoliško pozidavo kot strnjene goste, nizke enodružinske pozidave v nizih. Osrednji motiv urbanistični tega območja so skupne zelene površine, ki pomenijo tut skupni socialni prostor tega naselja in potekajo v smeri sever – jug in pa vzhod – zahod. Glede na celovito rešitev je pripravljen tudi delni OPPN, predvideva 4 nize objektov, na robovih so predvidene eno prostostoječe enodružinske gradnje v osrednjem delu pa 4 nizi oziroma 4 vrste hiš v nizih. Prometno se območje napaja z Sončne poti, urejena je javna cesta skozi osredje območja z obračališčem in ima možnost tut nadaljevanja do Zadobrovške in navezavo na lokalno mestno cestno omrežje. Zelene površine so predvidene tudi v tem delnem OPPN-ju in sicer na površinah, ki jih kažem in pa v osrednjem delu med nizi. Hiše so dvoetažne, z višinami 8 oziroma 11, 10 metrov. V 4 nizih je predvidenih 10 prostostoječih enodružinskih objektov in pa 19 hiš v vrstah. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Irena, oprosti. A maš mogoče seznam lastnikov?

GOSPA IRENA OSTOJIĆ Ja, na začetku so bli ja.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Dejga nazaj, nisem se obrnu ne, da ga vidjo vsi, pusti ne tko, da vidjo, če bo kakšen.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ To sem mislu ne, mogoče pa kakšen SDS-ov ne.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sej se boste vi ugotovil.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ A, jaz to ne vidim, preblizu je. Gospod Koželj, stališče odbora.

GOSPOD PROF. JANEZ KOŽELJ Ja, spoštovani župan, spoštovane svetnice in svetniki. Odbor za urejanje prostora podpira Dopolnjeni osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 251 Stanovanjska cona Zadobrova. Zdej bi še povedu nekaj obrazložitev. Namreč odbor meni, da je ta zasnova en zgleden primer zaokroženja stanovanjskega območja enodružinske gradnje v predmestju. Zdej zakaj je zgleden primer? Prvič zato, ker predvideva gradnjo v pretežnem delu niza dveh nizov celo tako imenovane nizko goste zazidave, to je ta znana predvsem v teh bolj razumnih območjih Evrope predvsem v Skandinaviji in v Angliji, na katero smo mal pozabil ne. Ta, ki omogoča dober izkoristek zemljišča in hkrati omogoča veliko zasebnosti bivanja ob kljub vsemu neki družbeni kohezivnosti, ki je tak tip zazidave tudi to prinaša in potem ima tut ta tisto, kar je pri prejšnji zazidavi manjkalo ima tut en tak osrednji trg, osrednji prostor za druženje stanovalcev in to je prvi razlog. Drug razlog je bil, da je tut uspešen primer izložbe ne. To je pri nas se zelo redko zgodi ne. Po tako imenovanem načelu idealnega deleža različnih lastnikov zemljišč oziroma parcel ne. In še tretjič, ker je v tem odloku predviden nemoten nemotena izgradnja tega območja v fazah. Tudi to je ena en vidik, ki ga mormo zasledovat tudi v prihodnje, da se ne, da se gradnja ne izvaja tako, da je moteča potem za tiste, ki so že vseljeni oziroma, ki že stanujejo v svojih hišah no. Tko bi po domač povedu no. Tko, da podpiramo ta predlog.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala za besedo. Statutarno pravna komisija seveda ni ugotovila nobenih neskladnosti z zakonskimi podlagami. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava. Ugotavljam navzočnost. Tudi ta projekt je v javnem interesu s privatnim profitom. Rezultat navzočnosti: 36.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Dopolnjeni osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 251 Stanovanjska cona Zadobrova - del. Pripomb ni.

Prosim za vaš glas. 36 ZA 0 PROTI.

In prehajamo na zadnjo točko dnevnega reda. AD 21. PREDLOG ODLOKA O IMENOVANJU ULIC, POTI, TRGA IN PARKA TER O SPREMEMBAH POTEKOV ULIC NA OBMOČJU MESTNE OBČINE LJUBLJANA Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo Statutarno pravne komisije. Prosim gospoda Ciglarja, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPOD GREGA CIGLAR A to jaz zaprem lahko ne?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zarad mene.

GOSPOD GREGA CIGLAR Hvala lepa za besedo. Torej spremembe od osnutka do predloga akta. V samem aktu ni vsebinskih sprememb od osnutka do predloga tako, da je predlog enak osnutku. Trem ulicam se popravi os, poimenujejo se tri ulice, ena pot, trg in park. V fazi sprejemanja osnutka akta na Mestnem svetu Mestne občine Ljubljana sta bila dana ustna odgovora na vprašanja in pa pobuda mestne svetnice in svetnika. V javni razpravi ni bilo vsebinskih pripomb, velja pa tukaj omenit, da so meščani, ki živijo na ulici predlaganega poimenovanja Pot k izviru so se zahvalili Komisiji za poimenovanje naselij in ulic MOL, za podporo in pa sodelovanje pri upoštevanju njihove želje poimenovanja po lokalni znamenitosti izvirih oziroma studencih. Vse tri pripombe so navedene v obrazložitvi predloga akta. Finančne posledice akta so postavljanje označevalnih tabel in so enake, 4.370 evrov pa je znesek. Komisija za poimenovanje naselij in ulic Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana je na 7. redni seji dne 8. 1. 2020 potrdila predlog akta in ga danes predlaga Mestnemu svetu v sprejem. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak. Še zadnjič dans.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Še zadnjič danes kot izhaja iz priloženega poročila Statutarno pravna komisija ni imela nobenih pomislekov glede pravnih utemeljitev tega akta. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ker predlogu Odloka o imenovanju ulic, poti, trga in parka ter o spremembah potekov ulic na območju Mestne občine Ljubljana ni bil vložen noben amandma ni razprave, zato prehajamo na glasovanje. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 32.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o imenovanju ulic, poti, trga in parka ter o spremembah potekov ulic na območju Mestne občine Ljubljana.

Prosim za vaš glas. 29 ZA 0 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ S tem smo sejo zaključili. Hvala lepa. Samo obveščam mestne svetnice in mestne svetnike, da je v sredo ob 13. uri žalna seja za gospodom Stanovnikom v tej sobi. Lepa hvala, dober tek in gremo na zagotavljanje javnega interesa.

KONEC POSNETKA ŠT. 20200203_184402

Številka: 90000-1/2020-53 Datum: 4. 5. 2020

MAGNETOGRAMSKI ZAPIS PO ZVOČNEM POSNETKU 12. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA,

ki je potekala v ponedeljek, 4. maja 2020 s pričetkom ob 15.30 uri, v Hribarjevi dvorani na Ljubljanskem gradu.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Na seji, ki je v tem času sklicana. Jaz z masko ne znam govort, pa tut nočem, zase sam odgovarjam. Imamo prisotnost izjemno visoko. Ta trenutek 43 svetnic in svetnikov. Eden, bodoči svetnik čaka še zunaj, da ga uvedemo v delo. Ni opravičila, smo sklepčni, lahko pričnemo. Prijazno prosim, da izključite mobilne telefone, da ne motimo. Smo na seji v na Ljubljanskem gradu. Glasovanje bo potekalo s kartoni. Glasujemo ZA in PROTI. Zeleni je ZA, rdeči je proti. In imate zraven tut liste, kjer prosimo, da sami obkrožite, kar ste naredil, ZA ali PROTI ne, potem konec seje podpišete, oddate tako, da bomo imeli poleg snemanja tudi to, še eno kontrolo ne. Tokrat bomo razpravljali za govorniških odrom, se pravi tisti, ki se javi ne, lepo prosim dobi besedo, gre na govorniški oder, pove svojo, ura deluje, kot jo vidite. Tudi ena dodatna prošnja govorci, dejte se predstavljat, da ne bi koga zgrešu v maski, pa k mu bo delu napačen spol al kej podobnega. Hvala za potrpežljivost v naprej. Jaz sem pripravu, dans jaz kuham kosilo za ob 19. uri tko, da zdej, da veste ne. Seznanjam vas, da 171. člen Poslovnika Mestnega sveta določa, da se v izrednem stanju oziroma v izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano dopustna odstopanja od postopku in načina delovanja sveta, ki jih določata statut in poslovnik. Odstopanja je tako možno tudi glede javnosti dela sveta. to sem vas že obvestil, da bo seja mestnega sveta potekala brez navzočnosti občanov, je pa snemano oziroma lahko spremljajo po spletu ne. To odstopanje mora potrditi tudi mestni svet, zato dajem na glasovanje

PREDLOG SKLEPA: V skladu s 171. členom Poslovnika Mestnega sveta Mestne občina Ljubljana 12. seja mestnega sveta poteka brez navzočnosti občanov. Ugotavljam navzočnost – zeleni kartoni. Aha, zdej nekdo šteje to. So vsi za, vidim ja. Dobro. Je kdo proti? Ni. Soglasno. Rezultat navzočnosti: 43. 43 sem jaz ugotovu sej.

V skladu s 93. členom Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana odloča mestni svet o mandatnih vprašanjih na začetku seje. Prejeli ste predlog ugotovitvenega sklepa Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja o potrditvi mandata člana mestnega sveta g. Matjažu VEDETU, ki nadomešča našega novega ministra gospoda Logarja. Prosim predsednika komisije, g. Čerina, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi. Po odstopu kolega Anžeta Logarja sta volilna komisija mesta in KMVVI sprejela ugotovitveni sklep, da mandat preide na naslednjega z liste SDS v volitvah 18. novembra 2018, to je Matjaž Vede. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kdo želi razpravljat? Ni razprave. Gremo na glasovanje.

Mestni svet Mestne občine Ljubljana potrdi mandat člana Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana Matjažu VEDETU. Mandat člana je vezan na mandat članov mestnega sveta. Mandat se začne z dnem sprejema tega ugotovitvenega sklepa.

Zeleni karton za potrditev, lepo prosim. Držte, držte, štejemo, štejemo, štejemo. 43 ZA. Odlično. Je kdo proti? Ni. 0 PROTI. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kje je zdej gospod Vede, a ste ga pripeljali not? Zdejle ga boste, no, pa ga dejte. S sklicem ste prejeli predlog dnevnega reda 12. seje Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana. Po sklicu ste prejeli obvestilo, da s predlaganega dnevnega reda 12. seje umikam 11. točko z naslovom Dopolnjeni osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 229 ŠMARTINKA – ŽITO in 15.a točko z naslovom Predlog Sklepa o soglasju k osnutku besedila pravnega posla - Prodajne pogodbe za počitniški dom v Poreču, Republika Hrvaška. Ostale točke se ustrezno preštevilčijo. Ob enem predlagam, da se dnevni red te seje razširi z novima točkama in sicer s 17. točko z naslovom Predlog Odloka o uporabi sredstev proračunske rezerve Mestne občine Ljubljana za financiranje izdatkov, povezanih z izvajanjem ukrepov preprečevanja širjenja COVID-19, in blažitev posledic razglasitve epidemije s naslovom predlogom za hitri postopek in 18. točko z naslovom Predlog Sklepa o podelitvi naziva častni meščan glavnega mesta Ljubljana, Predlog Sklepa o podelitvi nagrad glavnega mesta Ljubljana za leto 2020 in Predlog Sklepa o podelitvi plaket glavnega mesta Ljubljana za leto 2020. Po sklicu seje ste prejeli predlog Svetniškega kluba Levica za umik predlagane 13. točke z naslovom Predlog Koncesijskega akta za podelitev koncesije za vzpostavitev in upravljanje javnega sistema izposoje in souporabe električnih vozil na območju Mestne občine Ljubljana. Zdej pa gospod Vede prihaja.

aplavz v dvorani

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Če boš dal mal masko dol, da te vsaj vidmo.

GOSPOD MATJAŽ VEDE Hvala. Upam, da bom upraviču zaupanje volilcev tako, da pa da bomo dobr sodeloval.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz pa upam, da boš tut zaupanje županu upraviču.

GOSPOD MATJAŽ VEDE Bomo videli.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Izvolijo. In prejeli ste tudi predlog Svetniškega kluba Levica, Svetniškega kluba samostojnih svetnikov in Svetniškega kluba SD za umik 15.a točke z naslovom Predlog Sklepa o soglasju k osnutku besedila pravnega posla - Prodajne pogodbe v Poreču, Republika Hrvaška. Ker sem točko umaknu, o teh predlogih mestni svet ne bo glasoval. In prejeli smo tudi predlog Svetniškega kluba NSi za umik 16. točke z naslovom Predlog Sklepa o ugotovitvi javne koristi. Odpiram razpravo o dnevnem redu. Razpravo o posameznem predlogu za spremembo dnevnega reda je največ 1 minuta. Prosim? Kar izvolijo ne.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Bom umaknu tok masko, da me boste videl kako in kaj. Spoštovane svetnice in svetniki. V imenu svetniške skupine Nove Slovenije – krščanski demokrati predlagam umik 16. točke Ugotavljanje javne koristi na področju Kleškega polja, ki je zaščiteno vodovarstveno območje, za katere je tudi državni zbor ugotovil, da je gradnja kanala C0 v nasprotju z zakonodajo zaradi neugotavljanja vplivov na okolje. Zaradi kršenja Zakona o urejanju prostora-2 v 211. členu, kjer se v razlagi tega ukrepa poudarja, da za omenjeni odsek kanalizacije ni sprejet Občinski prostorski načrt oziroma Občinski podrobni prostorski načrt. Za to območje niso sprejeti ustrezni dokumenti, niti ne morejo ugotavljanje ene javne koristi gradnja kanala C0 ukiniti pomemnejše javne koristi varovanja pitne vode na vodovarstvenem območju. Za ta del ste pridobili na sporen način gradbeno dovoljenje, iz katerega ste želeli izključiti lastnike zemljišč ob trasi.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Čas je poteku. Gospod Horvat.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Da ne bi bile stranke v postopku.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Pri nas se držimo reda. Sam prosim, sam še predstavi se, da bo zaradi zapisnika tam.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Aha, Jože Horvat.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Naslednji prosim. Pa najprej predstavitev, pol pa prosim no. Kar izvolijo.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Dragan Matić. Jaz bi rad samo podal glede 16. točke obrazložitev, da se pri tej točki nameravam izločit iz razprave in glasovanja z ozirom, da sem še vedno opravljam posle vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja Inšpektorata za okolje in prostor in ne bi želel, da bi na kakršenkoli način bilo možno interpretirat, da sem v kakšnem konfliktu interesov. Tako, da pri tej točki ne razpravljam in ne glasujem.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa gospod Matić. Naprej prosim. Matr smo čist čudni s temi maskami, ne vem kam naj gledam človeka ne. V čelo al kam. Predstavit prosim.

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Milan Jakopovič, Levica. Predlog za umik 13. točke z dnevnega reda. Pri predlogu koncesijskega akta za podelitev koncesije za vzpostavitev in upravljanje javnega sistema izposoje in uporabe električnih vozil v Levici po našem mnenju ni ustrezno zavarovan javni interes in oddaja 34 parkirnih mest, ki se nahajajo na javnih površinah v lasti MOL. V primeru sprejetja akta bo v Ljubljani ekskluzivni ponudnik Avant car, pri čemer bodo uporabniki lahko parkirali na za to določenih parkirnih mestih, ostali uporabniki drugih ponudnikov pa bomo pa bodo lahko parkirali le na plačljivih mestih. S tem se omejuje konkurenca in v nadaljevanju občanov tudi cenovno dostopnejša storitev. Parkirna mesta bi morala biti namenjena vsem ponudnikom pod enakimi pogoji tako, kot so parkirišča za taksiste recimo namenjena vsem taksi službam. Na račun dodelitve več parkirnih mest za električna vozila izgubljajo pri drugih uporabnikih izgubljajo parkirna mesta drugi uporabniki.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Čas je poteku gospod Jakopovič. Hvala lepa. Še kdo prosim? Kar. Ampak, zdej mormo tko rečt obrazložitev glasu ne je na koncu, ko nekaj sprejmemo. Ne vem zakaj bi v naprej.

GOSPA MOJCA SOJAR Aha, to se prav, lahko kr razpravljam?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne.

GOSPA MOJCA SOJAR Zakaj ste mi pa pol dovolu?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ker sem mislu, da boste utemeljevala neko razlago za eno od teh točk. No, pol pa ne, pol pa v redu ne. Ni vprašanje ne. Razprava je končana, prehajamo na glasovanje in sicer najprej še enkrat glasujemo o predlogu Levice za spremembo dnevnega reda, ki pravi naslednje:

Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog, da se s predlaganega dnevnega reda 12. seje mestnega sveta umakne 13. točka z naslovom Predlog Koncesijskega akta za podelitev koncesije za vzpostavitev in upravljanje javnega sistema izposoje in souporabe električnih vozil na območju Mestne občine Ljubljana.

Kdor podpira ta predlog Levice dvigne zelen karton. Najprej zelene, kdo podpira? Štejemo prosim. 16 ZA. Kdo je proti temu predlogu, rdeče kartone. To mi je pa prehuda zdej, predeleč je ne, ne vidim. 25 rdečih. 25 PROTI. Predlog ni sprejet.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gremo na glasovanje o drugem predlogu sklepa Svetniškega kluba NSi za spremembo dnevnega reda. Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog, da se s predlaganega dnevnega reda 12. seje mestnega sveta umakne 16. točka z naslovom Predlog Sklepa o ugotovitvi javne koristi.

Kdor je za predlog NSi-ja naj dvigne zelene kartone. 13 ZA. In kdor je proti temu predlogu naj dvigne rdeče kartone. Dans bojo roke bolele, že vidim. 26 PROTI. Predlog ni sprejet.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Potem gremo na glasovanje predloga župana za spremembo dnevnega reda, ki pravi naslednje: Dnevni red 12. seje mestnega sveta se razširi z novo 17. točko z naslovom Predlog Odloka o uporabi sredstev proračunske rezerve Mestne občine Ljubljana za financiranje izdatkov, povezanih z izvajanjem ukrepov preprečevanja širjenja COVID-19, in blažitev posledic razglasitve epidemije s predlogom za hitri postopek.

Prosim, kdo je za ta moj predlog, zelene kartone. A je to pol 45? 43 ZA. Kdo je proti? 0 PROTI. In hvala lepa, sprejeto.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ In gremo še za drug predlog župana za spremembo dnevnega reda. Dnevni red 12. seje mestnega sveta se razširi z novo 18. točko z naslovom pod a) Predlog Sklepa o podelitvi naziva častni meščan glavnega mesta Ljubljana, pod b) Predlog Sklepa o podelitvi nagrad glavnega mesta Ljubljana za leto 2020 in pod c) Predlog Sklepa o podelitvi plaket glavnega mesta Ljubljana za leto 2020.

Prosim, kdo je za ta predlog zelene kartone. 44 ZA.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog dnevnega reda 12. seje mestnega sveta skupaj s spremembami.

Prosim, kdor je za ta predlog zelene kartone. Vsi, ne? Dva nista, dobro. 42 ZA. Sprejeto. Hvala lepa. Se opravičujem. Kdo je proti? 2 PROTI. Hvala lepa.

AD 1. POTRDITEV ZAPISNIKA 11. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA Razprava. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost. Zeleni kartoni prosim. Rezultat navzočnosti: vsi, 44.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana potrdi Zapisnik 11. seje Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana z dne 3. februarja 2020.

Lepo prosim zelene kartone, kdo je za ta sklep. 44 ZA. Sprejeto.

AD 2. VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIC IN SVETNIKOV TER ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIC IN SVETNIKOV Gradivo za to točko ste prejeli s sklicem in po sklicu seje. Pisno vprašanje z zahtevo za ustno predstavitev je poslal svetnik gospod Horvat glede izgradnje kanala C0. Vprašanja in pobude so poslali g. Stariha glede oviranja kolesarjev s količki in zapornicami, izrednega univerzalnega temeljnega dohodka), gospa Babnik glede 4. izredne seje mestnega sveta, Svetniški klub SD glede oglaševanja na javnih mestih, vpetosti poslovnih in industrijskih con v shemo LPP in kolesarsko omrežje),ga. Martina Vuk glede družbene infrastrukture na Brdu, osvetlitve Knafljevega prehoda, gospa Ana Zagožen glede vodostaja potoka iz Podsmreke, ga. Maša Kociper glede potniškega prometa po Ljubljanici in drugič propadajoče hiše na ulici Trnovski pristan, ga. Katja Damij glede sklicevanja spletnih sej, dobave energentov pod drugo, Svetniški klub samostojnih svetnikov glede priključka Gameljska, ga. Mojca Škrinjar glede zmanjšanja ravni hrupa, g. Jakopovič Milan glede delovanja betonarne ob Cesti v Gorice, smernic za uporabo športnih objektov na prostem in fitnes parka v Podutiku, trajnostne mobilnosti v MOL, podaljšanja ukrepa brezplačnih parkirišč, obratovanja LPP po odpravi začasne prepovedi obratovanja, spodbujanja kolesarjenja v Ljubljani, poimenovanja javnega prostora po inž. Nadi Sedlar. G. Zvone Čadež glede seznama nepremičnin, ki jih MOL oddaja v najem ga. Asta Vrečko glede uvedbe »pop-up« rumenih pasov za kolesa. Prejeli ste tudi odgovore na vprašanja z 11. seje. Prav tako ste prejeli odgovore na nekatera vprašanja s te seje, in sicer: g. Stariha, Svetniški klub SD ga. Martina Vuk, ga. Maša Kociper in pa ga. Maruša Babnik ter Katja Damij. Besedo za ustno postavitev vprašanja dajem gospodu Jožetu Horvatu, 3 minute.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Lepo pozdravljeni, Jože Horvat, Nova Slovenija. Na podlagi 98. člena Poslovnika Mestne občine Ljubljana v imenu Svetniškega kluba Nove Slovenije postavljam županu in pristojnim službam naslednje ustno svetniško vprašanje. Mestna občina Ljubljana je za projekt gradnje kanala C0 rezervirala sredstva iz lastnega proračuna, prav tako pa je pridobila evropska sredstva ter sredstva in državnega proračuna. Koliko sredstev je bilo do sedaj porabljenih oziroma izplačanih iz proračuna MOL? Koliko sredstev je bila je bilo do sedaj porabljenih iz evropskih sredstev? Koliko sredstev je bilo do sedaj porabljenih oziroma izplačanih iz državnega proračuna? Mestna občina Ljubljana je že izplačala nekaj sredstev posameznim izvajalcem za dela in storitve pri izgradnji kanala C0. Koliko sredstev je bilo posameznim izvajalcem izplačano in za katera dela in storitve so bila izplačila izvedena? Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Odgovore na vprašanja bo podal kolega David Polutnik.

GOSPOD DAVID POLUTNIK Hvala lepa. Lep pozdrav, David Polutnik. Bom šel tko, kot ste postavljali vprašanja, da bom odgovarjal ne. Iz proračuna MOL smo plačali 1.947.000 eur. Koliko sredstev iz evropskih sredstev je bilo poplačanih? 3.824.000 eur in s strani državnega proračuna je bilo plačanih 674.825 eur. Posameznim izvajalcem smo poplačali govorim javni razsvetljavi, ki ima pogodbo za izvedbo kanala C0 5.850.000 eur, nadzoru, ki ga opravlja družba DRI 122.000 eur in obveščanj javnosti Frontal 11.244 eur.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. To je samo za C0, brez aglumeracij, brez sosednjih občin ampak brez tega tudi te aglumeracije ne vsaj en večji del se ne more priklopit. In mimgrede Občina Medvode, gorevodno, če ni priklopljen na C0 ne teče, vse po Savi k nam v Ljubljano in njihov župan se je Ljubljančanom za to že opraviču javno. Gremo na točko 3.

AD 3. POROČILO ŽUPANA Jst, mate gor? 3. februarja je na Ljubljanskem gradu srečanje Združenja direktorjev občinskih uprav. 5. februarja smo se na žalni seji poslovili od Janeza Stanovnika, častnega meščana Ljubljane, partizana, državnika, pravnika in ekonomista, častnega predsednika zveze borcev in nosilca Partizanske spomenice 1941. 27. aprila pa smo se poslovili od še enega častnega meščana, prof. dr. Franceta Bernika, akademika, literarnega zgodovinarja in pisatelja, predsednika SZU-ja v dveh mandatih, žalne seje zaradi trenutnih razmer nismo imeli, sem se pa danes udeležil pogreba. 8. februarja, ob slovenskem kulturnem prazniku, se je končal 12. ljubljanski festival kulturno -umetnostne vzgoje Bobri. 12. februarja smo nadgradili različico mobilne aplikacije Urbana. 17. februarja so nas obiskali kurenti s Ptuja. 20. februarja je potekal Zmajev karneval. 21. februarja smo obeležili mednarodni dan maternega jezika. 21. februarja je tudi poteka tradicionalna akcija prenašanja dvoživk čez Večno pot. 27. februarja smo se, skupaj s podporo 25 občin iz Ljubljanske urbane regije uvrstili v drugi finalni krog izbora za Evropsko prestolnico kulture 2025. Poleg Ljubljane so še Nova gorica, Ptuj in Piran. 27. februarja sta zasedala Skupščina Javnega holdinga Ljubljana in Svet ustanoviteljev javnih podjetij. Družbeniki Javnega holdinga Ljubljana so se seznanili z nerevidiranimi računskimi rezultati Javnega holdinga Ljubljana in družb v skupini, ki so poslovno leto 2019 zaključile vse pozitivno. Javni holding Ljubljana 776 tisoč EUR, Voka Snaga 1.062 tisoč EUR, Energetika Ljubljana 217 tisoč EUR in LPP 266 tisoč EUR. Svet ustanoviteljev je v nadaljevanju seje potrdil Elaborat o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode družbe Voka Snaga za leto 2020. Tu je treba povedat, da imamo najboljšo storitev in pa najcenejšo v celi Sloveniji. Podali so tudi soglasje h kratkoročni zadolžitvi javnih podjetij Energetika, Voka Snaga in LPP v letu 2020 za potrebe uravnavanja finančne likvidnosti. Konec februarja priznanja »Mesto dreves«, med 2. in 15. marcem so naši redarji sodelovali v nacionalni preventivni akciji Varnostni pas. 4. marca smo odprli nov, sodoben prizidek Zdravstvenega doma Bežigrad, v katerem ima prostore tudi Lekarna Ljubljana. 4. marca smo na Gospodarskem razstavišču odprli 59. mednarodni sejem Dom. En dan prej smo ga moral zaprt. 6. marca smo razglasili finaliste akcije Naj blok za leto 2019. 6. marca smo se v Cankarjevem domu udeležili prireditve ob mednarodnem dnevu žena. 10. marca smo v Steklenem atriju Mestne hiše odprli razstavo v sklopu EU projekta Applause. 10. marca smo obeležili svetovni dan civilne zaščite in podelili nagrade in priznanja MOL s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Plaketi za dolgoletno uspešno delo in sodelovanje na področju zaščite sta prejela Cveto Šumec, dolgoletni poveljanik gasilske zveze Ljubljana in Javno podjetje LPP. Zahvalno listo pa ekipa I. čete Gasilske brigade Ljubljana. Plaketo civilne zaščite za posebne zasluge in izjemne uspehe je prejel Robert Kus, čestitke. Srebrni znak civilne zaščite Janez Igličar, bronastega pa Luka Novak in Matjaž Kokalj. Vsi so to naši sodelavci, vsem skupaj nagrajencem iskrene čestitke. 11. marca smo odprli vrtičkarsko sezono na Medovitem učnem vrtu na grbi. 22. marca je Zagreb prizadel močan potres. Še isti dan dopoldne smo poslali 32 štabnih šotorov in bili prvi, ki smo Zagrebu namenili 100.000 evrov finančne pomoči iz proračunske rezerve. 17. aprila smo v sodelovali z Zbornico za arhitekturo in prostor, zaključili projektni natečaj za minipleks mestnega kina s petimi dvoranami, podhod Ajdovščina. Magister, bivši dekan Peter Gabrijelčiča z ekipo je prejel prvo nagrado. 22. aprila smo obeležili dan Zemlje in 29. aprila izvedli čistilno akcijo v vseh četrtnih skupnostih. Akcije se je udeležilo 120 sodelavcev mestne uprave, naših javnih podjetij in zavodov, 1.300 občank in občanov ter mnoga prostovoljna društva. Zbranih je bilo skoraj 20 ton odpadkov. 20. aprila, se prav te dni pa je 1.500 strokovnih sodelavcev iz vrtcev in šol izvajalo različne naloge povezane z varstvom okolja. 23. aprila smo obeležili dan knjige. Prvi Panevropski hackathon, med 24. in 26. aprilom. 26. aprila smo odprli prve 4 pitnike, ostale odpiramo v tem tednu. 27. aprila smo obeležili dan Osvobodilne fronte in položili venca pred Grobnico narodnih herojev in pred spomenik OF pred Vidmarjevo vilo. In do 15. maja smo podaljšali rok za zbiranje pobud za prejemnike Župančičevih nagrad. Gostili smo kot vidite novo veleposlanico Republike Slovenije, udeležili se konference Ženskega slovenskega ekonomskega foruma. Otroke Vrtca Otona Župančiča, 20 učiteljev in 10 učiteljev s partnerskih šol OŠ Trnovo po programa Erasmus. Nnovega Veleposlanika Republike Italije, profesorje in dijake projekta Erasmus iz Portugalske, Grčije, Turčije in Romunije. Dekana Ekonomske fakultete iz Reke s skupino 35 študentov in skupino begunk iz Azilnega doma Ljubljana. Kot ostale informacije: obvestilo, da smo 6. marca oddali ustavno pritožbo zoper odločitev Vrhovnega sodišča, da razveljavi obsodbo zoper domobranskega generala Leona Rupnika. Za ustavno pritožbo so se odločili tudi Zveza združenj borcev za vrednote NOB, Judovska skupnost Slovenije in šest žrtev nasilja domobranske policije Leona Rupnika. MOL z vložitvijo pritožbe, poleg zasledovanja svojih moralnih vrednot, v prvi vrsti ščiti pravno varnost vseh tistih neznanih oškodovancev, ki bi jim z obstojem izpodbijane sodbe v veljavi nedvomno nastala nepopravljiva škoda.V nadaljevanju vas seznanjam tudi z ukrepi, ki smo jih v tem času izvajali za preprečevanje okužb s koronavirusom in za blaženje posledic epidemije. Pravočasno smo se odgovorno in celostno odzvali na epidemijo. K upoštevanju preventivnih ukrepov za preprečevanje okužb s koronavirusom smo pričeli javnost aktivno seznanjati že 25. februarja. Takrat smo v ZD Ljubljana z namenom ozaveščanja vzpostavili 24 urno telefonsko številko. Ves čas preko vseh komunikacijskih kanalov s sporočili aktivno nagovarjamo meščanke in meščane, sodelavke in sodelavce ter vse, ki jih epidemija zaznamuje. V začetku aprila je izšlo tudi Glasilo Ljubljana, ki je bilo v celoti namenjeno ozaveščanju o korona virusu in je neke vrste priročnik za lažje življenje v času epidemije. Uvedli smo tudi številne ukrepe skladno z navodili Vlade RS in NIJZ. 11. marca smo ustanovili krizni štab, ki se je dnevno sestajal, skrbel za sprejem kriznih ukrepov na ravni mesta in njihovo izvedbo ter za delovanje vseh nujnih mestnih storitev. Istega dne sem se sestal z vsemi vodstvenimi sodelavci Mestne občine Ljubljana – direktorji javnih podjetij, gospodarskih družb in javnih zavodov ter načelniki oddelkov mestne uprave – nato pa tudi z aktivoma ravnateljev ljubljanskih osnovnih šol in vrtcev. Dogovorili smo se o spremembi načina dela tako, da bi kar najbolj zaščitili zdravje sodelavk in sodelavcev, ob tem pa še zmeraj zagotavljali kakovostne mestne storitve za vse Ljubljančanke in Ljubljančane. Kar je uspelo in moram mojim sodelavkam in sodelavcem čestitat. Glavna sporočila so bila: ostajamo še vedno najboljši servis za vse meščanke in meščane; poskrbimo za samozaščito, ne širimo strahu in ne ustvarjamo panike; upoštevamo navodila NIJZ in Vlade Republike Slovenije in skrbimo za vse sodelavke in sodelavce brez odpuščanj. Do konca meseca marca smo vsem sodelavkam in sodelavcem omogočili delo od doma z nadomestilom v višini polne plače. Na delovnih mestih so ostali le tisti, katerih prisotnost je nujna za nemoteno delovanje ter vsi člani kriznega štaba. Od 12. marca smo postopoma začeli omejevati nekatere mestne storitve – zaprli smo vzpenjačo in nato Ljubljanski grad, enote mestne knjižnice in druge kulturne ustanove ter vse športne objekte javnega zavoda Ljubljana. Z današnjim dnem, ko je prišlo do rahljanja ukrepov s strani Vlade RS, je svoja vrata znova odprl Ljubljanski grad (razen vzpenjače, ki bo vozila takrat, ko se ponovno vzpostavi javni prevoz); v omejenem obsegu se odpirajo enote mestne knjižnice; od jutri bodo tudi odprti muzeji in galerije; živalski vrt pa je svoja vrata odprl 27. aprila, Šport Ljubljana pa tekaške in teniške površine ter Mladinski golf center Stanežiče 22. aprila. Od 15. marca do 30. aprila smo najemnike gostinskih vrtov in prostorov v lasti MOL, ki so bili zaradi vladne uredbe primorani te prostore zapreti, oprostili plačila najemnine. Od danes pa se, skladno z navodilom Vlade RS, odprti gostinski vrtovi. Za mesec maj bomo uporabnike javnih površin za namene ureditve gostinskih vrtov oprostili plačila takse za polovico torej, za 50 %, prav tako nekatere najemnike poslovnih prostorov v lasti MOL. Torej tisti, ki delajo tisti, ki so še vedno zaprti ne, ne plačujejo nič. Hoteli, ki imajo rezervirana parkirna mesta za svoje goste, pa so prav tako oproščeni plačila občinske takse od 16. marca naprej pa do takrat, dokler ne bodo ponovno začeli delati. 15. marca smo ukinili plačljivost parkirišč (parkomati, zapornice) v lasti MOL, razen v garažnih hišah, ter tako olajšali prihod v službo vsem tistim, katerih delo je pomembno za obvladovanje epidemije, saj javni prevoz od 16. marca ne deluje. Z današnjim dnem pa so parkirišča v vseh mestnih občinah spet plačljiva, kar smo soglasno sprejeli na Združenju mestnih občin, kajti opažamo večjo zasedenost parkirnih mest s strani dnevnih migrantov, kar pomeni, da je posledično manj prostih parkirišč za meščanke in meščane z letnimi parkirnimi dovolilnicami. Kljub temu bomo v mesecu maju še naprej zagotavljali brezplačno parkiranje na območju Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana za tamkajšnje zaposlene. Dobili so posebne dovolilnice in okrožje, kjer lahko parkirajo. Enako velja za Metelkovo in naš Zdravstveni dom Ljubljana. Ko bo javni prevoz znova vzpostavljen, se bo veljavnost marčevske mesečne vozovnice sorazmerno prenesla v mesec maj. Torej, po napovedi 11. maja naj bi začel vozit javni transport in bo do konec maja brezplačno oziroma s tistimi, ki so že plačali za marec mesec. S prilagojenim delovnim časom smo ohranili odprte živilske dele ljubljanskih tržnic, saj spodbujamo lokalno pridelavo hrane in krepimo samooskrbo. Prodajalci so bili kljub temu oproščeni plačila najemnine za mesec marec in april. Od danes tudi tržnice obratujejo po ustaljenem urniku. Marca smo za varnost in zaščito mesta in prebivalcev v mestnem redarstvu uvedli nočno službo. 16. marca so se zaprli vrtci in šole, bilo je ukinjeno tudi organizirano varstvo otrok, zato smo se takoj odzvali na stisko staršev, ki delo opravljajo v organizacijah, nujnih za delovanje družbe in države v izrednih razmerah. Na poziv za prostovoljno delo – individualno nujno varstvo otroka na domu – se je odzvalo kar 132 vzgojiteljic in učiteljic iz ljubljanskih vrtcev in osnovnih šol. Dnevno na domu čuvajo med 7 in 38 otrok. Za otroke iz socialno šibkih družin, ki so z zaprtjem šol ostali brez edinega toplega obroka, in za najbolj ogrožene starostnike, ki naj ne bi zapuščali svojih stanovanj, smo organizirali dostavo hrane na dom. Govorim za šolarje, tudi soboto in nedeljo. Dostavljajo prostovolci – vozniki Ljubljanskega potniškega prometa. Na poziv za prostovoljno delo se jih je odzvalo kar 200 voznikov. Prvi dan smo razdelili 50 kosil, sedaj pa dnevno dostavljamo že 515 brezplačnih kosil. V sodelovanju s pristojnim ministrstvom pomagamo, da tudi učenci iz socialno šibkih družin dobijo dostop do interneta in računalnika.16. marca smo zaprli Glavno pisarno MOL in vse upravne prostore kot tudi skupno blagajno, od 23. aprila omenjene storitve spet delujejo. 16. marca smo izvajalce del na gradbiščih pozvali, naj odgovorno ocenijo, ali bodo z začetimi gradbenimi deli nadaljevali, ob tem pa morajo poskrbeti za zaščito svojih sodelavcev in naloge izvajati skladno s priporočili medicinske stroke, brez povečanega tveganja za delavce. Noben projekt se ni ustavil, vse se izvaja, predvsem sem zadovoljen z deli na cestah, kajti zdej je manj prometa in smo res izkoristili razmere in po izjavah izvajalcev noben delavec ni zbolel za korona virusom. V tem času smo imel tudi uspešna pogajanja za nove projekte in cenovno smo bili izjemno, izjemno uspešni tako, da smo dobili dve ceste za oceno vrednosti ene ceste. 17. marca smo Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana dali v brezplačno uporabo prostore v Hostlu Celica. Naša direktorica, naša domačinka Mateja Valentan je ponudila razkužen dom in še danes se ta uporablja. 23. marca smo društvu Kralji ulice v upravljanje ponudili javne sanitarije pod Zmajskim mostom. Odločili so se za drugo varianto, ampak smo jim pa dali pa tudi Rimsko 3, kjer imajo nameščene postelje, plačujemo vse prostore, vse stroške in do konc meseca bojo imeli, do konc maja bojo imeli te prostore v uporabo Kralji ulice. 23. marca smo skupini 200 državljanov iz Srbije, ki se pri vračanju iz različnih evropskih držav ostali v Ljubljani, zagotovili prostor za bivanje v Športni dvorani Ježica. Iskrene čestitke našim, civilne zaščite in tudi tabornikom, namestili postelje, omogočili prehrano in drugi dan smo jih odpravili proti njihovi domovini. 27. marca smo Vladi RS za morebitne potrebe za karanteno državljank in državljanov, ki se v domovino vračajo iz tujine, v brezplačno uporabo ponudili Šport hotel v Gimnastičnem centru Ljubljana. To je bilo takrat, ko je bila to nekak v Velenju nasprotovanje. 29. marca smo ravnatelje vrtcev in osnovnih šol pozvali, da po potrebi aktivirajo kuharje za pomoč v kuhinjah domov za starejše občane, 1. aprila pa nosilce koncesij s področja zdravstva, da s sodelavci po svojih močeh in zmožnostih pomagajo ekipam v domovih za starejše, ki se soupadajo s pomanjkanjem osebja. In tu so imel tudi izjemno dober odziv. 14. aprila smo od mesta Šanghaj prejeli 21.000 zaščitnih mask. Sicer pa vse od začetka epidemije zagotavljamo zaščitna sredstva in opremo za vse naše bom reku veliki mestni družini, istočasno smo tudi ponudili domu starejšim in tudi postelje za ljudi, da se ne selijo oziroma vozijo domov. Začelo se je tudi šivanje mask v četrtnih skupnostih, začel se je najprej v Pedenjped in se potem širilo čez vse četrtne skupnosti. Tehnološki park Ljubljana sodeluje pri razvoju respiratorja Diham. In še tisto, kar se mi zdi zelo pomembno, kljub epidemiji pestro kulturno življenje v Ljubljani ni zamrlo ampak živi naprej. Številne umetniške stvaritve (koncerte, predstave, filme…) si v tem času lahko ogledamo prek spleta. Starejšim meščankam in meščanom, ki so sami, brez socialne mreže, prostovoljke in prostovoljci mestnih kulturnih javnih zavodov v sodelovanju z Zavodom za oskrbo na domu s pogovorom po telefonu lajšajo vsakdan. Vsem tistim, ki se težje spopadajo s trenutnimi razmerami, naš Zdravstveni dom Ljubljana in druge nevladne organizacije ponujajo različne oblike psihosocialne podpore po telefonu in elektronski pošti. Mladi zmaji pa so poskrbeli za pomoč mladim, odprli so tudi digitalni mladinski center. Od 15. aprila ponovno delujejo zbirni center Barje in primestni zbirni centri. Zbirni center Povšetova za zdaj ostaja zaprt. Od 20. aprila so na LPP ponovno možni tehnični pregledi, Žale ves čas poslujejo. Moram vam tut povedat, da do današnjega dne je bilo število pokopov na naših pokopališčih manjše kot dan v istem obdobju. Odprto kamnoseštvo in pa Plečnikove cvetličarne. Od jutri bodo odprte javne sanitarije pod Tromostovjem, Mesarskim mostom in Zmajskim mostom. Od danes pa tudi Lekarne Ljubljana postopoma podaljšujejo obratovalne čase enot. Zaenkrat ostaja zaprta lekarna Levstik, dežurna lekarna pri polikliniki pa ostaja ves čas odprta 24 ur. Rad bi še pohvalil Zdravstveni dom Ljubljana, ki je bil prvi, ki je uvedel »drive-in« jemanje brisov. Pohod ob žici, teki trojk – letos je to odpovedano. Jaz sem prepričan, da se bo pohoda oziroma obiska poti spomina in tovarištva udeležilo veliko meščank in meščanov, zato vse prosim, da upoštevajo navodila vlade, spoštujejo razdaljo in pa, da hodijo v smeri urinega kazalca. Bodimo še naprej samozaščitni, odgovorni do sebe in do drugih. Hvala lepa za potrpežljivost. Gremo na točko 4.

AD 4. KADROVSKE ZADEVE Gradivo za točko ste prejeli po sklicu seje. Prosim gospoda Čerina, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala za besedo gospod župan. Cenjene kolegice in kolegi. Komisija vam v presojo in sprejem predlaga 7 sklepov in 9 mnenj, ki jih je sprejela na dveh korespondenčnih sejah. Ker nismo imeli redne seje, tudi nismo mogli za to ni današnjem dnevnem redu napravit prerazporeditve glede na to, da je svetnik Grega Ciglar prestopil iz Svetniškega kluba Levica v svetniško skupino LZJ in bomo to opravljal na naslednji seji. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gremo na točko 1.

Predlog Sklepa o prenehanju mandata in imenovanju nadomestnega člana Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Razprava. Ni razprave. Zdej pa za celo točko ugotavljam navzočnost. Zeleni kartoni prosim. Vsi, ne? Ja. Kdo proti? Ni. Rezultat navzočnosti: 45.

Glasovanje poteka O PRVEM PREDLOGU SKLEPA: dr. Anžetu Logarju preneha mandat člana komisije. V Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se za člana imenuje Gregor Slabe. Mandat imenovanega je vezan na mandat Mestnega sveta Mestnega sveta MOL.

Prosim zelene kartone, kdo je za. 44 ZA. A je kdo proti? Aja, jaz moram povedat 44, da se sliš. V redu je, hvala lepa.

Gremo na drugi Predlog Sklepa o prenehanju mandata in imenovanju nadomestne članice Volilne komisije Mestne občine Ljubljana. Razprava. Ni razprave.

Glasovanje poteka o naslednjem sklepu, zeleni kartoni: Jožetu Ruparčiču preneha mandat člana Volilne komisije Mestne občine Ljubljana. V Volilno komisijo Mestne občine Ljubljana se za članico imenuje Andreja Sedej Grčar, roj. letnica 1966, Kavškova ulica 8, Ljubljana. Mandat imenovane je vezan na mandat volilne komisije Mestne občine Ljubljana.

Kartone zelene, kdo je za prosim. 45 ZA. Kdo proti? Ni. 0 PROTI.

Gremo na tretji Predlog Sklepa o prenehanju mandatov in imenovanju nadomestnih predstavnikov Mestne občine Ljubljana v Svet Osnovne šole Jožeta Moškriča. Razprava. Ni razprave.

Glasujemo, pa če ste tok prijazni, jaz bom bral, vi pa držte zelene kartone, da bo lahko štel.

Predlog Sklepa: Marku Lebarju in Bojani Petkovič preneha mandat članov Sveta Osnovne šole Jožeta Moškriča. V Svet Osnovne šole Jožeta Moškriča se za predstavnika MOL-a imenujeta Janez Hafner in Doroteja Senčur. Mandat imenovanih je vezan na mandat sveta šole.

Zeleni kartoni so v luftu. 45 ZA. 0 PROTI. A je kdo proti? Aja ni, ne more bit.

Četrti Predlog Sklepa o imenovanju predstavnika MOL v Svet Biotehničnega izobraževalnega centra Ljubljana. Razprave ni. Glasujemo zeleni kartoni.

V Svet Biotehniškega izobraževalnega centra se imenuje Anže Bertalanič. Mandat imenovanega traja 4 leta.

Lepo prosim, zeleni kartoni so ZA. 45 ZA. 0 PROTI.

Gremo na peti Predlog Sklepa o predlogu za imenovanje petih članov Sveta območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Ljubljana. Razprave ni.

Glasujemo o predlogu: Mestna občina Ljubljana predlaga, da se v Svet območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Ljubljana imenujejo Radovan Jaušovec, Gregor Koritnik, Miha Maver, Zora Perenda, Jasna Žitnik.

Kdo je za, zeleni kartoni? 45 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa.

Gremo na šesti predlog mnenja h kandidaturi za ravnateljico Vrtca Pod Gradom. Razprava. Ni razprave.

Glasujemo o predlogu: Ajdi Šimnic se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico Vrtca Pod Gradom. Dosedanja gre na žalost v pokoj.

Kdo je za, zeleni kartoni prosim. 45 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa.

Gremo na sedmi predlog mnenja h kandidaturi za ravnateljico Vrtca Vodmat.

Glasujemo o predlogu sklepa: Marti Korošec se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico Vrtca Vodmat.

Prosim kartone, kdo je za zeleni. 45 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa.

Gremo na osmi predlog mnenja h kandidaturi za ravnateljico Osnovne šole Karla Destovnika Kajuha.

Glasujemo o predlogu sklepa: Sonji Šorli se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico Osnovne šole Karla Destovnika Kajuha.

Kdo je za prosim, zeleni kartoni. 45 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa. Jaz sem k na licitaciji gledam tam okrog.

Deveti predlog mnenja h kandidaturi za ravnateljico Osnovne šole Vrhovci. Razprave ni.

Glasujemo o predlogu sklepa: Marjanci Vampelj se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico Osnovne šole Vrhovci. Šola gre letos v prenovo. Nazdravje. To ni korona, ne, ne, to je zdravje ne, tko da tak ne.

Prosim, kdo je za. 45 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa.

Gremo na deseti predlog mnenja h kandidaturi za ravnateljico Višje strokovne šole Biotehničnega izobraževalnega centra. Ni razprave.

Glasujemo o predlogu sklepa: Mag. Tjaši Vidrih se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico Višje strokovne šole BIC-a.

Kdo je za, zeleni kartoni prosim. 45 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa.

Enajsti predlog mnenja h kandidaturi za ravnatelja Srednje gradbene, geodetske in okoljevarstvene šole.

Glasujemo o predlogu sklepa: Gvidu Jagru se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnatelja Srednje gradbene, geodetske in okoljevarstvene šole Ljubljana.

Zeleni kartoni prosim, kdo je za. 45 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa.

Gremo na dvanajsti predlog mnenja h kandidaturi za ravnateljico Srednje tehniške in strokovne šole kot organizacijske enote Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije. Ker ni razprave sklep glasi.

Glasujemo o predlogu sklepa: Mag. Simoni Zupančič se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico Srednje tehnične in strokovne šole kot organizacijske enote Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije.

Zeleni kartoni za. 45 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa.

Gremo na trinajsti predlog mnenja h kandidaturi za pomočnico direktorice Centra za socialno delo Ljubljana, enote Moste – Polje.

Glasujemo o predlogu sklepa: Gordani Čižman se da pozitivno mnenje h kandidaturi za pomočnico direktorice Centra za socialno delo Ljubljana, enote Moste – Polje.

Kdo je za, zeleni kartoni prosim. 45 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa.

Štirinajsti predlog mnenja k imenovanju direktorice Doma upokojencev Center, Tabor – Poljane.

Glasujemo o predlogu sklepa: Jeri Grobelnik se da pozitivno mnenje k imenovanju direktorice Doma upokojencev Center, Tabor – Poljane. Izjemno uspešna direktorica.

Zeleni kartoni prosim, kdo je za. 45 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa.

Petnajsti predlog sklepa o soglasju k imenovanju direktorice Javnega zavoda Mala ulica – Centra za otroke in družine v Ljubljani. Razprava. Ni razprave.

Glasujemo o predlogu sklepa: Mestni svet Mestne občine Ljubljana daje soglasje k imenovanju mag. Eve Strmljan Kreslin za direktorico Javnega zavoda Mala ulica – Centra za otroke in družine v Ljubljani. Mandat imenovane traja 5 let.

Kdo je za prosim, zeleni kartoni. 44 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa. Je kdo proti? Dobro, 44.

Gremo na šestnajsti predlog sklepa o soglasju k imenovanju direktorice Javnega zavoda Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana. Razprava. Ni.

Glasujemo o predlogu sklepa: Mestni svet Mestne občine Ljubljana daje soglasje k imenovanju dr. Mateje Hudoklin za direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana. Mandat imenovane traja 5 let.

Zeleni kartoni za. 45 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ In s tem smo dvigovanje rok pri tej točki zaključili. Gremo na naslednjo, peto točko.

AD 5. PREDLOG SKLEPA O POZITIVNEM PREDHODNEM MNENJU K STRATEŠKEMU NAČRTU MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA ZA OBDOBJE 2020-2024 Gradivo ste prejeli. Prejeli tudi poročilo pristojnega Odbora za kulturo. Prosim našo drago Barbaro Hieng Samobor, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA BARBARA HIENG SAMOBOR Dober dan, Barbara Hieng Samobor. Prihajam iz Mestnega gledališča ljubljanskega, ki je bilo ustanovljeno natanko pred 70. leti. Praznovali bomo drugo leto, ker je takrat bila prva predstava. Ustanoviteljica je MOL, glavni financer je ministrstvo. Ustanovljeno je bilo kot državna ustanova lokalnega pomena, lahko pa vam nekako iz statistik in evidenc, ki jih vršimo povem, da je med tem seveda gledališče kondicijsko, operativno in vsebinsko zelo vpeto v Mestno občino Ljubljana preraslo lokalni kontekst. To se vidi predvsem seveda iz strukture publike, ki prihaja iz vseh koncev Slovenije. V hiši smo na vodstvenih položajih smo jaz kot direktorica in umetniška vodja, imam dva pomočnika za tehnične zadeve in za formalno ekonomske zadeve. 107 je zaposlenih, od tega so 4 iz trga zato, ker nisem pač nikogar odpustila v času trajanja ukrepov ZUJF-a. Hiša, oziroma novejši del hiše, v kateri bivamo na Čopovi 14 je posledica kar osmih dozidav. V mojem mandatu, ki je zdej dolg 12 let in pol smo v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana opravili 11 sorazmerno velikih investicij, med katerimi sem seveda najbolj ponosna na panoramsko dvigalo za gibalno ovirane, ki povezuje vse nivoje gledališča in vse naše tri dvorane napravila dostopne občinstvu. To je drug največji, drugo največje profesionalno gledališče v Sloveniji, z absolutno največjim številom stalnih gledalcev. To ni zgolj moja zasluga. Tradicijo velikega obiska sem podedovala od vseh predhodnikov vseh 70. let. Zvesti gledalci so bili od nekdaj spremljevalka in zaščitni znak mestnega gledališča, kar si lahko predstavljate, me še predvsem skrbi zdaj, ko nas je korona pravzaprav že za 2 meseca odrezala od tega našega, še kako pomembnega vira dohodka in seveda tudi od navdiha. Med ljudi, ki so bistveno vplivali na kvalitetno zgodovino mestnega gledališča spadajo nekateri zelo prominentni ljudje. Moj največji vzornik je legendarni dramaturg Lojze Filipič, ki je dolga leta vodil to gledališče in je dolgo, dolgo pred izumom interneta imel noviteto v dveh dneh na svoji mizi in jo potem tudi uprizoril. To je fenomen, ki do danes nima pravzaprav niti znotraj Evrope na mojem delovnem položaju primerljivo frajerskega človeka. Če bi naštevala oziroma, če bi imela čas naštevat vse ljudi, ki so delovali v tem gledališču, bi jih veliko poznali in spoštujete tiste, nimam časa glede na 7 minut. Sledimo visokim standardom, izogibamo se nadimka oziroma prekletstva, ki nam ga je nakopalo nekaj manj uspešnih vodenj iz pol pretekle zgodovine, temu se reče grobo komerialno gledališče. Seveda pa, kljub visokim standardom lovimo neko srednjo logiko, ki ohranja nivo občinstva. Glede na število zaposlednih imamo zelo visoke statistike, malo za hec, malo za res vam povem, da kadar na Ministrstvu za kulturo skušajo oblikovat tako imenovane normative, to se pravi, kaj naj bi dela zaposleni bil dolžan za svojo plačo, izvidi Mestnega gledališča ljubljanskega zmeraj kvarijo povprečje, ker so v popolnem plafonu. Tako, da že v naprej napovedujem, da bo ena mojih fiksnih, eno mojih fiksnih prizadevanj v teh štirih letih, ki zaobsega jih moja strategija okrepitev teh, predvsem tehničnih enot gledališča. Mi namreč iste standarde dosegamo kot desetkrat manj obremenjene recimo nacionalke iz obrobja Slovenije. Nekatere stvari, ki jih tukaj pismeno citiram in, ker so pač nastale decembra se bodo gotovo zamaknile za pol leta in se vsem svojim nadrejenim že takoj opravičujem, ker bo pač zadeva malo drugače potekala, trudila pa se bom seveda, da zamudo oziroma katastrofo nadomestim tako kot vsi vi na svojih področjih. Ukvarjamo se z uprizoritveno umetnostjo, ki je vam najbolj očitna. Obenem pa seveda tudi strokovno založniško, knjige, ki jih izvaja v okviru mestnega gledališča moja kolegica Petra Pogorevc služijo kot strokovno gradivo in tudi kot branje bolj zainteresiranim gledalcem. Na leto izdamo 2 do 3 knjige in pa zelo razširjeno in zelo ambiciozno zastavljeno pedagoško dejavnost imamo, ki poleg vzgoje mladih ljudi vključuje tudi zdej tako popularno v Evropi vzgojo publike. Ta oddelek vodi kolegica Ira Ratej. Splošni cilji so dokaj pregledni. Vi, ki hodite v gledališče to veste, uprizarjamo domačo in slovensko klasiko s tem, da je naš značaj, značaj naših repertoarjev urbano naravnan, to se pravi, da stremimo k novitetam. Imamo zelo dobro in ambiciozno informacijsko tehnologijo zastavljeno tako, da dejansko vsa nagrajena in boljše ocenjena tuja besedila takoj damo na repertoar. Včasih smo skoraj vzporedni s krstno izvedbo, predvsem pa naročamo slovenska besedila in med svoje večje delovne zmage štejem to, da so nekatera ta sveže uprizorjena besedila še živečih avtorjev prerasla v minulih letih med tako imenovane uspešnice. Kar je pa zelo velik uspeh, vi veste iz šole da, če se učimo kej domačega in tako naprej, da to mladi ljudje ne radi berejo, tukaj pa prazprav iz nečesa, kar je novo, kar je naše, kar je sočasno nastane razprodana stvar. To je zelo, zelo pomembno. Ukvarjamo se z nečim, kar mnogi veste, to se pravi z različnimi žanri, med katerimi je najpogostejši žanr mjuzikla, ki sem ga podedovala od svojega predhodnika Borisa Kobala, njegova je bila ta ideja. Pa sem jo obdržala zato, ker se nisem usodila ukinjat tako popularnega žanra. Zdej seveda to nekako skušam nadgrajevat, ne igramo veliko brodvejskih licenc, pač pa naročamo ta isti žanr pri domačih avtorjih, to se pravi skušamo dve muhi na en mah. Koprodukcijski projekti niso redki, preprosti so seveda tisti med zavodi, manj preprosti, ampak tudi zelo dobrodošli so koprodukcijski projekti z nevladnimi skupinami. Skrbimo za čim širšo dostopnost, kar se mi zdi, da je tudi mentaliteta mestne občine in rezanje finančnih sredstev v prihodnji, v preteklih letih in tudi v prihodnjih, če sem jaz kej izkušena na tem področju, nam pri tem seveda ne bo v pomoč. Ampak tega danes ne bomo rešili. Naša gostovalna strategija je pač povezana z dejstvom, da imamo zelo veliko stalnih gledalcev in do njih v naprej prodane obveznosti tako, da nam primanjkuje tako imenovanih terminov za izven celo v matični dvorani, kar šele, da bi si lahko privoščili kakšno daljšo turnejo po Sloveniji. Odhajamo mnogokrat, ampak na kratke, na kratke skoke v manjše kraje po Sloveniji. Zelo resno sodelujemo z AGRFT in uvedli smo 2 natečaja. Natečaj za izvirni libreto in natečaj za izvirni slovenski tekst. Pomembno se mi zdi za vas, za tiste od med vami, ki manj poznate moja prizadevanja.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Barbara.

GOSPA BARBARA HIENG SAMOBOR Uh. Oprostite, vsak berač hoče za svojo mauho. Zelo pomembno se mi zdi, da, vse to, kar sem zdejle naštevala že poteka in se nadaljuje. Hvala bogu ni zelo natančno precizirano glede na korono. Vemo, da kadrovske sheme ne bomo mogli kar tako čez noč spremeniti. Prizadevala si bom za številčno okrepitev, imamo 12 premier vsako leto, v katere vložimo zdaj po, po končanih rezih skoraj 60% lastno pridobljenih sredstev.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Barbara, kar. Se opravičujem, kar nehajva. Tko, da mi je žal. Tko, da … /// … nerazumljivo … ///

GOSPA BARBARA HIENG SAMOBOR A sem dost povedala?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Absolutno, sem prepričan.

GOSPA BARBARA HIENG SAMOBOR Okej. Se opravičujem. Sem vadla doma, pa me je zgleda zanesl. Okej.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Matić, stališče odbora. Lahko tut tle s strani, k je sam gor tisti, ki razpravljajo. To pa tko hitr gre.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Dragan Matić, predsednik Odbora za kulturo in raziskovalno dejavnost. Poročam, da smo na prvi korespondenčni seji obravnavali predlog sklepa o pozitivnem predhodnem mnenju k Strateškemu načrtu Mestnega gledališča ljubljanskega za obdobje 2020-2024 in ga soglasno predlagamo mestnemu svetu MOL v sprejem. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak. Statutarno pravna komisija.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Statutarno pravna komisija pri tej točki ni imela pripomb pravne narave.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava. Kr, izvolijo. Tu, razprava, kr dol.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala za besedo. Veseli me strateški načrt, podpiram ga v celoti. Veseli me tudi pripravljenost za podporo domači produkciji, si bi pa želela zdej in v bodočnosti, da bi vsaka generacija osnovnošolcev vsaj enkrat dobila brezplačno predstavo v mestnem gledališču Ljubljana. Torej, vsaka generacija, ki se šola v neki, v eni izmed ljubljanskih šol, da dobi brezplačno predstavo. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Mojca, sam še predstavte se. Predstavt.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Mojca Škrinjar.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Še kdo prosim?

GOSPA MARTINA VUK Dober dan, Martina Vuk. Nisem se mislila javt, ampak bom v treh povedih samo pohvalila vašo predstavitev, ker se mi zdi zlo fajn pristop, ki ga je treba izpostavt. Namreč, to kako ste začeli. Začeli ste z dvema zlo pomembnima zadevama, ki kažete vaš odnos. Vaš odnos do gledališča, ki ga predstavljate, zlasti pa do ljudi, ki so tam in, ki k vam prihajajo. Začeli ste z zaposlenimi, kako ste z njimi ravnal, kako ste jih uspeli obdržati in za kaj si boste prizadevali v prihodnje in nadaljevali, da se vam zdi največja pridobitev panoramsko dvigalo zato, ker na ta način omogočate dostop gibalno oviranim. Jaz mislim, da je to ta človeškost, ki jo iščemo, po kateri je Ljubljana znana in zato vse čestitke. Kar se tiče pa programa, sporeda in vsega naprej pa absolutna podpora. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Še kdo prosim? Zaključujem razpravo. Ugotavljam navzočnost, zele kartone prosim. Rezultat navzočnosti: 45.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o pozitivnem predhodnem mnenju k Starteškemu načrtu Mestnega gledališča ljubljanskega za obdobje 2020-2024.

Zeleni kartoni, kdo to potrjuje? 45 ZA 0 PROTI. Barbara, čestitke. Kam si zdej šla? Čestitam, vsi so za ne tko, da povabi mestni svet na prvo predstavo. Evo, sprejela tako, da.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kaj je rekla zdej? A brez varnostne razdalje? Ja, če bomo tkole sedel v celem gledališču boste za nas odigral bomo mel dost varnostne razdalje. Pa šli bomo z dvigalom ne, Barbara. Čau, čau, nasvidenje želim. 45, vsi ne. Gremo na točko 6.

AD 6. LETNO POROČILO JAVNEGA ZAVODA TURIZEM LJUBLJANA ZA POSLOVNO LETO 2019 In ne za 2020, tko da 2019. Gradivo ste prejeli. Prejeli ste tudi poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Stušek, direktorico, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA MAG. PETRA STUŠEK Hvala lepa. Spoštovani župan, podžupanja, podžupani. Spoštovane mestne svetnice, svetniki, spoštovani kolegi, en lep pozdrav. Povzela bom nekaj dejstev iz Letnega poročila javnega zavoda Turizem Ljubljana za leto 2019, čeprav je že v tem trenutku, kot da bi bil iz drugega planeta. V lanskem letu so bile vse, so bile vse strateško in vsebinsko zastavljene letne aktivnosti tudi izvedene. Vsi cilji doseženi ali preseženi, z izjemo obiska v TIC, ki se je v primerjavi z letom prej nekoliko znižal. V 2019 se je število prihodov obiskovalcev v Ljubljani v primerjavi z letom 2018 povečalo za 10.3% medtem, ko so se nočitve povečale za 2.3% in sicer je bilo realiziranih 2.227.669 nočitev. To je končna številka, ki se razlikuje od tiste v letnem poročilu, kajti SURS v času nastanka letnega poročila še ni imel končnih podatkov. Razlika je 1842 nočitev več. Povprečna dolžina bivanja gostov v Ljubljani je bila 2.0 noči, takrat je to smo kr to nekako ustanovili kot nek, kot nek standard. Kajti pred tem je bila manj kot 2 noči dolga leta. Da bi našim gostom omogočili daljšo dobo bivanja oziroma ljudi privabili, da bi ostali v Ljubljani dlje časa in, da bi jim omogočili višjo potrošnjo smo zavodu intenzivno ves čas delali na ustvarjanju novih turističnih produktov, snovali smo večkrat mednarodno nagrajena doživljajsko ponudbo, prireditve na javnih površinah smo usmerjali izven strogega mestnega centra, osveževali smo ponudbo vsakodnevnih izletov v regijo Osrednja Slovenija in v druge konce Slovenije in s tem razbremenjevali mestno jedro, nočitve pa so se še vedno realizirale v Ljubljani. Aktivno smo tudi ves čas naslavljali problematiko v povezavi s kratkoročnim oddajanjem zasebnih namestitev preko različnih platform. Merili smo turistični obisk Ljubljane in usmerjali turistične tokove v regijo in sicer smo med iz raziskave med meščani, ki so nam dejansko prva, naša primarna javnost in njihovem zadovoljstvu s turizmom, ki smo jo izvedli v lanskem letu. Iz te raziskave izhaja, da ga lokalni prebivalci turizem namreč zaznavajo in je še vedno v okvirjih, ki je za prebivalce in prebivalke Ljubljane, še posebej tiste, ki ne živijo v centru sprejemljiv. Izražali pa so skrb zaradi višanja cen in težje dostopnosti stanovanj v dolgoročen najem. Na področju poslovnega turizma se ocena učinkov za lansko leto izkazuje v izrazito daljši dobi bivanja in sicer v povprečju kar 4 noči in višji potrošnji, kajti govorimo o 3.3 kratniku potrošnje prostočasnega turista, kar tudi izhaja iz poda iz raziskave o kongresnih gostih v Ljubljani leta 2019. V lanskem letu se je tudi zaključilo uresničevanje srednjeročnega plana po strateški usmeritvi razvoja in trženja turistične destinacije Ljubljana za obdobje 2014 – 2020. Zastavljeni letni kvantitativni cilji za to celotno obdobje so bili preseženi ali značilno oziroma znatno preseženi z izjemo kvatitativnega cilja povečane potrošnje 3% letno. Kvalitativni cilji povečanja konkurenčnosti destinacije so bili pa v celoti doseženi. V letu 2019 je zavod že pristopil k izdelavi in pripravi temeljnega strateškega dokumenta strategije trajnostnega razvoja in trženja turistične destinacije Ljubljane in ljubljanske regije, ki je bilo mišljeno za obdobje 2020 do 2025, vendar zaradi trenutne izredne situacije kaže, da bo realneje za leti 2021 do 2025. Iz računovodskega poročila Letnega poročila javnega zavoda Turizem Ljubljana za leto 2019 pa izhaja, da smo imeli v letu 2019 prihodke po 4 različnih virih in sicer iz naslova proračuna MOL smo prejeli 1.300.830 evrov, priliv turistične takse na MOL je bil v lanskem letu 5.151.847 evrov, od tega so bili prihodki Turizma Ljubljana 1.326.475 evrov in priliv koncesijskih dajatev od posebnih iger na srečo je bil v lanskem letu 1.348.935 evrov, od tega prihodki Turizma Ljubljana 891.663 evrov. V sami strukturi proračunskih odhodkov predstavlja največji delež stroški blaga in storitev in sicer 72% ter stroški dela 23%. Stroški dela so v lanskem letu narasli za 8% zaradi zakonskih uskladitev s plačnih razredov po sprostitvi ZUJF-a in pa eni odpravnini, ko je kolegica šla v pokoj. Sicer se struktura v primerjavi z letom 2018 ni bistveno spremenila. Poleg tega smo 2019 s tržno dejavnostjo ustvarili od prodaje blaga in storitev na trgu 1.135.925 evrov prihodkov in 1.127.198 evrov odhodkov. Struktura celotnih prihodkov od poslovanja od 2019 je bila torej z izvajanjem javne službe 75.3%, v višini 3.470.498 in z izvajanjem tržne dejavnosti 24.7%, v višini kot rečeno dobrih 1.100.000. Celotni prihodki zavoda v 2019 so torej znašali 4.682.786, čisti presežek prihodkov nad odhodki v letu 2019 pa je znašal 11.462 evrov. Toliko kratko vsebinsko in pa računovodsko. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Minodraš, stališče odbora. Kr, dobiš mikrofon, sam moment.

GOSPOD UROŠ MINODRAŠ Ja, Uroš Minodraš, predsednik odbora. Torej Odbor za gospodarske dejavnosti, turizem in kmetijstvo je obravnaval Letno poročilo javnega zavoda Turizem Ljubljana za leto 2019 ter ga predlaga mestnemu svetu MOL v sprejem. Sklep je bil sprejem z 7 glasovi za od 7 navzočih.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala za besedo. Statutarno pravna komisija ni imela pripomb pravne narave.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava prosim. Izvolte.

GOSPA MOJCA SOJAR Mojca Sojar. Gospa Stušek bo vedela, da vedno zelo skrbno spremljam poročilo in vse, kar Turizem Ljubljana dela in tudi tokrat sem z veseljem brala to poročilo in je zelo dobro in skrbno pripravljeno, kot to naredijo vsako leto. Vemo, da je turizem še vedno paradna dejavnost Ljubljane, s katero veliko predstavimo domačinom, to se prav Ljubljančanom, Slovencem in tudi turistom. V poročilu vidimo vsakoletno rast števila turistov in nočitev, kar je seveda trend v vseh evropskih mestih, je pa tudi tukaj druga medalja tega, ker se tudi veliko evropskih mest oziroma meščanov vedno bolj glasno opozarjajo, da so mesta njihova, ne pa samo kulisa za pridobivanje turistov. Ampak, kot sem videla, je tudi to zapisano v poročilu turizma Ljubljana. Gospa Stušek in cela njena ekipa so kar vizionarsko napovedali v poročilu na strani 9, da se bo trend nočitev višal tudi v letu 2020, zraven piše, če ne bo kaj nepredvidenega. In to nepredvideno sedaj imamo, zato seveda želim celotni ekipi ljubljanskega turizma veliko zdravje, volje in pa tut iznajdljivosti, da bodo lahko v okviru dovoljenega dobro vodili dejavnosti v ljubljanskem turizmu. Moram pa rečt, pa zdejle sem šla še enkrat pogledat gospa Stušek, da v poročilu nisem zasledila nič o kongresnem turizmu ali poslovnem turizmu. Če napišem poslovni turizem, mi ne vrže ven nobene točke, vi pa ste govorila, da nekaj je o kongresnem in poslovnem turizmu bilo notri napisano. Ker to me še posebej zanima in moram rečt, da nisem našla. V poročilu za leto 2018 pa je bilo notr. Zato, ker ste se vedno zelo trudili za poslovna srečanja v Ljubljani, me seveda zanima, a ta postavka manjka, al je bila.. no, potem bova pa še enkrat pogledali kje. Jaz je nisem našla. Zanima me pa še nekaj. V Ljubljani imamo 10 zelo dobro narejenih doživljajskih ogledov. V poročilu pa ste napisali številke oziroma koliko jih je bilo samo za 3 oglede. Kaj je z ostalimi? Vemo, da smo zlo z veseljem to brko turo sprejemal in v poročilu nič ne piše, al je to sploh kakšno zanimanje zanjo ali ne, pa še za kakšno drugo. To se prav, od 10-ih so samo 3 številčno omenjene. Zaključila bi pa s tem da, če me bo pa kdo vprašal, na koliko tur sem pa jaz šla, moram iskreno povedat, da na nobeno razen na medeno. In, ker me je tole kr mal sram, v letošnjem letu nameravam obiskat vseh 10 doživljajskih tur, če bodo le izvedene zaradi korona virusa. Hvala lepa. Glasovali bomo pa za to vaše poročilo. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Zdej sm jst uvod zastopu, da je Petra klicala nesrečo ne v svojem poročilu. Kar izvolijo.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPA MARUŠA BABNIK Jaz bom pa kar takole. Maruša Babnik sem. Jaz bi pa tule še gospo Mojco Sojar dopolnila. Leta 15. 4., s tretje mestne seje mestnega sveta MOL je na letno poročilo dala eno pobudo, da zelo veliko ljudi, turistov, ki pride v Ljubljano stopi tudi v kakšno cerkev, citiram: »Ali so bili lastniki cerkva tudi povabljeni k štetju obiskovalcev sakralnih objektov«? Namreč, ko pride nekdo na Prešernov trg in se ozre okrog in najprej reče bom stopil pa v tole cerkev. Zdej, ali je veren, al ni veren a ne, se ne šteje ampak mislim, da bi bil to tut eden izmed pokazateljev obiska kaj prav turisti v Ljubljani pač obiščejo. In tudi vaš odgovor, gospod župan je bil, da se pač, kar se tiče cerkve absolutno podpiram. Tko, da jaz upam, da ste to letos v to poročilo, jaz nisem zaznala, žal. Ali pa ta predlog podpiram še naprej in želim, da v tem letu pa morda to spodbudite in predstavnike cerkva povabite k temu. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz ta predlog podpiram. Pa še eno stvar gospa Babnik. V soboto sem prehodu mesta ne, se dobu s policijo, ker je bila Stolnica in pa Frančiškani pografitirani. Če greste gledat v nedeljo oziroma dans boste videl, da ni več grafitov. Smo v soboto popoldne, v nedeljo že vse pospravili. Zaključujem razpravo. Op, se opravičujem ja. Ja, kako naj jaz to vidim ne. Kr, kr, izvolijo ne.

GOSPA IDA MEDVED Ida Medved. Jaz bi pa iz tega mesta res pohvalila direktorico Petro Stušek. Resnično dela zelo dobro in to cela njena ekipa. Predvsem bi jo pa pohvalila, da je v mesecu oktobru mislim, da je nehala Adria letat in, da je svojo dajala dušo v to, da je pridobila druge letalske družbe. To vem iz prve roke, ker sem pač članica tega Sveta Zavoda za turizem in zato bo moj glas za. In želim Petra, da se to uredi, da ne bo ta korona vse uniču.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Ne bo, ne bo. Še kej drugega preživel. Še kdo prosim? Zaključujem razpravo. Zeleni karton za navzočnost, lepo prosim. Grega, a je 45? ni, je dvignu karton, jaz vidim gospoda, gospod Matić je dvignu karton, sem ga vidu. Aja, en stol je prazen. Rezultat navzočnosti: 44. Hvala lepa.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Letno poročilo javnega zavoda Turziem Ljubljana za poslovno leto 2019.

Lepo prosim zeleni karton. 44 ZA. Kdo proti? Ni. 0 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gremo na točko 7. dnevnega reda. Predlog odloka. Petra, čestitke. Glej, da boš mela letos tut take rezultate. Ja, zdej k si tko pohvaljena ne, zdej pa ne vem kako bo ne.

AD 7. PREDLOG ODLOKA O PODELITVI KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE V OSNOVNI ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI V MESTNI OBČINI LJUBLJANA S PREDLOGOM ZA HITRI POSTOPEK Gradivo ste prejeli. Prejeli ste poročilo prist, po seji ste prejeli še amandma župana, poročilo pristojnega odbora in pa prosim gospo Klančar za uvodno obrazložitev.

GOSPA TILKA KLANČAR Hvala lepa gospod župan. Spoštovani svetniki, spoštovane svetnice. Pripravili smo Predlog Odloka za podelitev koncesije paliativne patronažne zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot jo je do odvzema koncesije izvajalo Slovensko društvo Hospic. V skladu z zakonom najprej zaprosimo za soglasje ZZZS in Ministrstvo za zdravje, na zahtevo ZZZS smo v besedilo vključili obseg financiranja, kar pa je kasneje, ko je bil akt že v proceduri zavod spremenil in potrdil naše prvotno besedilo. Zaradi tega je bil potreben ta amandma k predlogu. Predlagamo potrditev in sprejem po hitrem postopku. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa, Tilka. Gospa Škrinjar, lepo prosim.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa. Odbor za zdravje in socialno varstvo podpira odlok o podelitvi sklep, torej Predlog Odloka o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Mestni občini Ljubljana in predlaga, da se sprejme po hitrem postopku. Podpira predlog sprejema po hitrem postopku. Torej oboje, odlok in predlog po hitrem postopku. Še amandma. Odbor za zdravje in socialno varstvo podpira amandma župana. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa Mojca. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Statutarno pravna komisija je bila soglasno mnenja, da so izpolnjeni pogoji … /// … iz dvorane – neslišno … ///. Komisija ni imela pripomb pravne narave v zvezi s točko in amandmajem. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Da zdej mal skrajšam. Najprej o hitrem postopku, razprava. Ni razprave. Bom šel skup na glasovanja pol. Pa potem gremo drugič, razprava o samem aktu? Ni. In o amandmaju? Ni. Okej, zdej gremo pa ugotavljamo navzočnost. Ne, je še en ven šel. 43. Dva stola sta prosta. Eden, trije. 42 ja. Rezultat navzočnosti: 42. Hvala lepa.

Glasujemo najprej O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog, da se Odloka o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Mestni občini Ljubljana sprejme po hitrem postopku.

Iščemo 42 kartonov zelenih. 40 ZA. Kdo proti? Ni. 0 PROTI.

Glasujemo o AMANDMAJU župana: V prvem odstavku 3. člena se v alineji za besedilom »paliativna patronažna zdravstvena nega« postavi vejica in doda besedilo »ki jo je prenehalo izvajati Slovensko društvo Hospic,«, za besedilom »v predvidenem obsegu 2,00 programa« se vejica nadomesti s piko ter črta besedilo »ki se s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije financira v obsegu 1,4 tima zdravstvene vzgoje in 0,6 tima nege in patronaže.«.

Zeleni kartoni prosim za amandma. En je prišel nazaj. 43? 43. 41. 41 ZA. Hvala lepa. Je kdo proti? Ni. 0 PROTI.

In gremo na glasovanje O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Mestni občini Ljubljana skupaj s sprejetim amandmajem.

Zeleni kartoni prosim. Za predlog sklepa. 41 ZA. Je kdo proti? Ni. 0 PROTI. Sprejeto, hvala lepa.

Gremo na točko 8. AD 8. PREDLOG SKLEPA O SOGLASJU K STATUTU JAVNEGA ZAVODA ŠPORT LJUBLJANA Gradivo ste prejeli. Po sklicu ste prejeli poročilo pristojnega odbora in popravek poročila pristojnega odbora. Prosim gospoda Kolenca za uvodno obrazložitev.

GOSPOD MARKO KOLENC Mestni svet je lansko leto oktobra na svoji seji sprejel nov sklep o ustanovitvi Javnega zavoda Šport Ljubljana. Na podlagi določb tega novega sklepa o ustanovitvi je Svet zavoda Šport Ljubljana letos januarja sprejel besedilo Statuta javnega Zavoda Šport Ljubljana. Za veljavnost statuta, ki je poglaviten akt urejanja notranjih razmerij v zavodu je potrebno še soglasje ustanovitelja, zato predlagam, da predlagani sklep sprejmete. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Bon, stališče odbora. Naglas prosim.

GOSPA DR. MARTA BON Odbor za šport.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Aha, aha, aha.

GOSPA DR. MARTA BON Hvala. Torej, Odbor za šport je na korespondenčni seji podprl predlog sklepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala. Komisija ni imela pripomb pravne narave.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava prosim. Izvolte, gospa Sojar.

GOSPA MOJCA SOJAR Mi smo pri prebiranju sklepa k soglasju statuta nas je zmotilo v 11. poglavju pri 43. točki, prva alineja 43. člena zapis o poslovni skrivnosti, ker se nam zdi, da je to mejčken nejasno zapisano. Tudi drugi javni zavodi imajo to poslovno skrivnost, se mi pa zdi, da bi bilo tuki oziroma bi prosila gospoda Kolenca, če mejčkeno razloži, kaj je ta poslovna skrivnost, ker verjetno bi moral mestni svet kar precej transparentno vedet, kako bo Javni zavod Šport Ljubljana posloval. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Še kdo prosim? Gospod Slabe. A počakat, pol pa počakat. Ni več razprave. Gospa Sever, se opravičujem ne.

GOSPA KSENIJA SEVER Lepo pozdravljeni, Sever Ksenija. Zavod Šport in MOL vsako leto z razpisom dodeluje v brezplačni najem telovadnice različnim društvom in organizacijam v prostorih šol in javnih športnih zavodih. Gibalna motorika je pri starejših, mislim upokojencih upočasnjena, zato je izkoristek ure zelo kratek. In predlagam, da se društvom, ki izvajajo telovadbo za starejše dodeli nekaj več ur letno brezplačnega najema prostorov. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Zaključujem. Marko, odgovor na obe pobudi ne. In kaj je tista javna al poklicna tajnost?

GOSPOD MARKO KOLENC Zakon, zavod pač mora poslovat skladno z veljavno zakonodajo in vse informacije v bistvu, ki se nanašajo na delovanje zavoda so v bistvu javnega značaja. Tko, da na podlagi te zakonodaje mora zavod seveda na podlagi zahteve po posredovanju informacij javnega značaja tut poročat in oddat pač ustrezne informacije. Glede drugega, druge pobude, druge pobude pa je v bistvu stanje tako, da vsako leto na javnem razpisu dodelimo 240.000 brezplačnih ur uporabe in med temi uporabniki so tudi v bistvu programi namenjeni starejšim nad 65 let in ti programi v bistvu, v tem programu je namenjena brezplačna uporaba prostora v športnih objektih zavoda in športnih objektih v upravljanju osnovnih šol.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Marko, mal počak prosim. Jaz mislim, da je bilo drugo vprašanje. Gospa Sever je spraševala za več ur in jaz mislim, da je to treba pogledat, če je to možno, ker zdej imamo tok novih telovadnic ne, novih prostorov, da bi lahko tut to naredil več ur, posebi da, če tko rečemo v večernih al pa dopoldanskih urah. Če ni tam, kjer niso šole ne oziroma, če ni kljubov ne. Tko, da jaz to podpiram, pa naj bo. Kako pa jaz dojamem to poklicno skrivnost pomoje kadar gre za kakšne ponudbe ne, ne vem organizacija maturantskih plesov, kjer jih imaš več ne in potem ne moreš dat ven, dokler ne dobiš posla. Jaz si drugega ne znam predstavljat kaj. Ker drgač mestni svet absolutno mora vse dobit. Gre pa za to ne, še pravim tipičen primer maturantski ples. Okej. Obrazložitev glasu, gospod Slabe.

GOSPOD GREGOR SLABE Ja, hvala za besedo. Gregor Slabe, moje ime. Zdej, na 9. seji mestnega sveta sem glasoval proti Sklepu o ustanovitvi Javnega zavoda Šport Ljubljana zato, ker ste iz sveta zavoda odstranili Športno zvezo Ljubljana. Zato bom tudi tokrat glasoval proti statutu zavoda, kjer športna zveza, ki ima pod okriljem 215 društev rekreativnega športa v Ljubljani nima svojega predstavnika v Letnem programu športa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Mimgrede, ravno dans sem dobu pismo od predsednika Športne zveze Ljubljana, kjer se MOL-u zahvaljuje za to, da smo.. jaz sem dans dobu ne pravim, k se zahvaljujejo za to, kako smo lepo naredili s športnimi društvi v Ljubljani, ker kljub tej pandemiji ne smo jim dodelil oziroma teče postopek dodelitve sredstev. Nismo nič ukinil. Ugotavljam navzočnost po točki. Zeleni kartoni prosim. Vrste so popolne zdej. Rezultat navzočnosti: 44.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o soglasju k Statutu javnega zavoda Šport Ljubljana.

Zeleni kartoni prosim. Ne, najprej zeleni. Počas. Bomo tut. Sem se nauču tut jst. 30 ZA. Rdeči proti. 2, 4, 6, 8, 10. Jaz vidim 10. 10 PROTI. Sprejeto.

Gremo na 9. točko dnevnega reda. AD 9. PREDLOG ODLOKA O USTANOVITVI SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU V MESTNI OBČINI LJUBLJANA Gradivo ste prejeli. Po sklicu ste prejeli še poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Tušar, da poda uvodno obrazložitev. Jasna, te ne bi spoznal tkole.

GOSPA MAG. JASNA TUŠAR Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni. Osnutek odloka je bil sprejet na prejšnji 11. seji, 3. februarja 2020. V nadaljevanju bi pa predstavila dve rešitvi, ki v predlogu odloka odstopata od osnutka odloka. In sicer: Prva sprememba se nanaša na drugi člen predloga odloka, ki se spremeni tako, da podpredsednika sveta imenuje svet izmed članov sveta, ki so predstavniki organov, organizacij in inštitucij, ki delujejo na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu in ne izmed članov mestnega sveta. Glede na pretežno število članov sveta, ki so predstavniki organov, organizacij in inštitucij, ki delujejo na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu je primerneje, da se podpredsednika sveta imenuje izmed le teh. Druga sprememba se nanaša na četrti člen, ki na novo ureja, da člani sveta in njegovih delovnih teles niso upravičeni do plačil za udeležbo na seji, povračil stroškov in drugih prejemkov. Namreč tudi do sedaj člani sveta niso prejemali tovrstnih plačil. Predlagamo, da sprejmete predlog odloka. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa Jasna. Prosim gospo Žibert za stališče odbora.

GOSPA JULKA ŽIBERT Lepo pozdravljeni gospod župan in gospodje svetnice in svetniki. Odbor je razpravljal o predmetnem odloku in je bil sprejet ter ga predlaga mestnemu svetu v sprejem.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Komisija ni imela pripomb pravne narave.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ker k Predlogu Odloka o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem promeru v Mestni občini Ljubljana ni bil vložen noben amandma ni razprave. Prehajamo na glasovanje. Zeleni kartoni za navzočnost, lepo prosim. Rezultat navzočnosti: 40.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Mestni občini Ljubljana.

Zeleni kartoni prosim. Kdor je za? 29 ZA. Kdo je proti? 1 PROTI. Dobro, sprejeto.

Gremo na točko 10. dnevnega reda. AD 10. PREDLOG SKLEPA O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA DELE ENOT UREJANJA PROSTORA MS-132, MS-171 IN MS-172. Gradivo ste prejeli. Po sklicu ste prejeli še poročilo pristojnega odbora. Prosim gospoda Gajška, vodjo oddelka, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPOD MAG. MIRAN GAJŠEK Spoštovani župan, podžupanje, podžupanja, podžupani, mestne svetnice in mestni svetniki. Moram it na začetek. Pokazal vam bom samo 8 slajdov. Gre za elaborat lokacijske preveritve za del enot urejanja prostora MS-132, MS-171 in MS-172, to je lokacija Kolizej. Naročnik je Reitenburg, pripravljalec mestna občina, Oddelek za urejanje prostora, mi vodimo postopek. Izdelovalec pa Ljubljanski urbanistični zavod. To je območje, ki jo vsi dobro poznamo. Pogled zgornja fotografija z Gosposvetske ceste proti Župančičevi in spodnja, pogled iz Župančičeve na območje lokacijske preveritve. Zdej, kaj je predmet lokacijske preveritve. Kot pravi Zakon o urejanju prostora so samo 3 možnosti. Eno je individualno odstopanje, drugo je začasna raba prostora in tretje je prilagoditev projekta v času gradnje. Tukaj gre za individualno odstopanje in gre izključno za določene mere, ki pač zaradi arhitekture, nove arhitekture objekta pač odstopajo od tega, kar je opredeljeno v OPN izvedbeni del. Se pravi gre za izvedbo balkonov ob Župančičevi ulici zato, da bo enak ritem ob Župančičevi. Gre za izvedbo oblikovnih elementov fasad in gre za gradnjo manjšega dela skupne kletne etaže objektov A, B in C v gradbeni parceli. Še izsek iz OPN izvedbeni del. Tukaj vidite samo območje, z rdečo je označeno območje lokacijske preveritve. Mislim, da se dobr vidi. Boljše kot v veliki sejni dvorani. In še enkrat območje lokacijske preveritve zazidalna situacija nivo pritličja, tukaj je čisto na severu bodoča hotelska zgradba, na sredi ta H je stanovanjska zgradba in spodi je ena manjša stanovanjska zgradba in zdej mogoče je pa to zdej ključno, da pokažemo - na sami Gosposvetski gre za napuščanje na nivoju vseh stavb, se pravi gre za prilagoditev napušča kot takega oblikovnega elementa arhitekture fasade in pri sami Župančičevi gre za to, da se uskladijo, da se uskladi stavbna linija ob Župančičevi, ki je bila v veljavnem prostorskem aktu pa zaradi drugačne arhitekture drugače zastavljena. Na splošno velja ocena, da je ta nova arhitektura boljša kokr lahko seveda vplivamo za arhitekturo. Zdej, še enkrat, na levi vidite v bistvu perspektivni prikaz, desno je Gosposvetska, levo je Župančičeva na objekt, na vogal ob že urejenem že urejeni ulici in na desni strani vidite pravzaprav detajl, kaj pomeni ta napušč. Sej jaz moram tuki povedat, da je Zakon o urejanju prostora kar se tega tiče fleksibilen, ker omogoča takšne popravke, ker to pa je v resnici popravek oziroma sama lokacijska preveritev. In še zadnja stvar. Tukaj gre za predlagano odstopanje izvedbenih pogojev OPPN v kleti. Še to moram povedat, kot pravi zakon je bila tuki izvedena javna razgrnitev 14 dni. Prišel je sam, prišla je samo ena pripomba, pa še ta se ni nanašala na predmet lokacijske preveritve zato vas prosim, da seveda lokacijsko preveritev tudi sprejmete. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa Miran. Gospod Koželj, stališče odbora.

GOSPOD PROF. JANEZ KOŽELJ Mam močen glas. Gospod župan, svetnice in svetniki … /// … iz dvorane – neslišno … /// Ampak ne glede na to, ta projekt je boljši od prejšnjega ne, tako ocenjuje stroka in zato se je tudi odbor odločil, da podpira sprejem Predloga Sklepa o lokacijski preveritvi za dele enot urejanja prostora pod številkami MS-132, MS-171 in MS-172 in zato vas prosim, da ga sprejmete.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava prosim.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa za besedo. Mojca Škrinjar. Spominjam se, kako smo v tem mestnem svetu pred leti razpravljali o tem prostoru na kraju, kjer je stal Kolizej, kulturno zgodovinska zgodovinski spomenik, ki pa je razpadel in vsi smo bili zaradi tega dovolj žalostni. Res pa je, da nam je nekako dalo nekaj veselja, veselja ideja o prelepi stavbi, ki bi imela notri tudi prostor za gledališče, uprizoritvene umetnosti. Danes smo slišali in brali smo v poročilu mestnega gledališča Ljubljana s kakšnimi težavami se ukvarjajo, ubadajo zaradi pomanjkanja prostora. Jaz bi si želela, da bi na tem mestu seveda bilo tisto, kar je bilo planirano, danes pa žal tega ne vidim. Zato jaz ne bom mogla podpret tega projekta. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Naprej prosim.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Vrečko Asta, Levica. Mi prav tako ne moremo podpreti tega projekta kot je povedala že gospa Škrinjar. Se strinjamo tudi v Levici, da je ta projekt v tej fazi sporen, ne glede na to, da so morda dopustne spremembe v lokacijski preveritvi, ker gre za manjše stvari, ki pa sicer segajo na javni prostor, to je vendarle treba tukaj poudariti. Gre za v bistvu iz nač, to kar želi investitor zdej narditi je uničiti glavni izravnalni ukrep, ki ga je imel z Ministrstvom za kulturo podpisanega leta 2009. Vsi se verjetno dobro spomnete, jaz zelo, kako so te stvari potekale. Takrat, različna društva so dala proti mnenja, šlo je za zadnji Kolizej iz časa Avstro-Ogrske, nato se je dogovorilo ravno zaradi kulturne dvorane in, da bo tu notri tudi potekalo neko dogajanje, ki ne bo vezano zgolj na poslovno stanovanjsko stavbo, sedaj pa se tudi to v bistvu briše in notri se daje hotel. In to hotel na lokaciji, kjer v bistvu se je v tem času zgradilo že mnogo, mnogo hotelov. Bili so tudi, prej je bila točka Turizem Ljubljana notri, so vsi popisani in kje bojo novi nastali? Zato mislim, da bi moral tukaj mestni svet v bistvu sprejet politično odločitev, da ne podpre take spremembe ampak, da investitorja zaveže k temu, da v bistvu ostane pri prvotnih načrtih. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem razpravo in samo v vednost tistim, ki ste na novo in tistim, ki smo že dolg časa skupaj, da pri tej dvorani smo na eno bistveno stvar pozabil. Ko sem prišel na to pozicijo, je bil takrat predlog tega novega centra skoraj 90 m, potem je profesor podžupan Koželj uskladil, da je lahko to 74, da se ji vidi veduta in v tej višini gospa Škrinjar je bila dvorana. Danes je višina stavbe 34 metrov. Tko, da ni sam na eni strani. In drugič, jaz se Kolizeja spominjam nažalost po eni drugi strani. Ne sam, da je propradu objekt, da se je zrušu, ampak, da je mestna občina plačala denacionalizacijskim upravičencem skoraj 10.000.000 evrov. Na žalost. Zakaj? Ne me spraševat. Ugotavljam navzočnost po tej točki. Lepo prosim, zelene kartone za navzočnost. Štejemo prosim. Rezultat navzočnosti: 42.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o lokacijski preveritvi za dele enot urejanja prostora MS-132, MS-171 in MS-172.

23 ZA. Proti? 4 PROTI. Sprejeto. Hvala lepa.

Gremo na točko 11. AD 11. PREDLOG ODLOKA O ZBIRANJU KOMUNALNIH ODPADKOV V MESTNI OBČINI LJUBLJANA Gradivo ste prejeli. Prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Tušar, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA MAG. JASNA TUŠAR Hvala za besedo. Osnutek odloka je bil sprejet na prejšnji seji. V gradivu so podani vsi odgovori na predloge, mnenja, opozorila in pripombe iz vaše razprave. V nadaljevanju pa bom predstavila samo poglavitne rešitve, ki v predlogu odloka odstopajo od osnutka odloka. Prva sprememba se nanaša na osmi člen odloka in sicer se jasno navede, da mora uporabnik zabojnik pripeljati iz zbirnega na prevzemno mesto po 20. uri pred dnevom odvoza ali do 6. ure na dan odvoza in ga po odvozu v istem dnevu in ne v najkrajšem možnem času, kot je bilo to predlagano v osnutku odloka odpeljati nazaj. Istemu osmemu členu se črtajo odstavki, ki določajo globe za prekrške, v kolikor uporabnik po prevzemu komunalnih odpadkov zabojnike ne namesti nazaj na zbirno mesto, namreč to je določeno že v odloku. Potem naslednja sprememba se nanaša na 9. člen. Tukaj se jasno navede oziroma se doda stavek, ki določa, da zabojnike na začasna prevzemna mesta za čas popolne ali delne zapore občinske ceste postavi investitor ali izvajalec del na cesti s to zaporo. Potem se doda v 24. členu globa za primer, če se uporabnik ne vključi v sistem zbiranja odpadkov, kot je urejen s tem odlokom. Zadnja sprememba se nanaša na 41. člen, to je prehodna določba, ki je potrebna zaradi določitve predračunskih cen v prehodnem obdobju za leti 2019 in 2020 in sicer se določi tako, da se predračunske cene iz elaborata o oblikovanju cen storitev gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov za obdobje 2019 do 2021 upoštevajo kot predračunske cene v sedaj skrajšanem, torej enoletnem obračunskem obdobju za leti 2019 in 2020. Predlagamo, da sprejmete predlog odloka. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Žibert, stališče odbora prosim.

GOSPA JULKA ŽIBERT Odbor je soglasno podprl predlog odloka in ga predlaga skupščini v sprejem.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Statutarno pravna komisija ni imela pripomb pravne narave.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Ker k Predlogu Odloka o zbiranju komunalnih odpadkov v Mestni občini Ljubljana ni bil vložen noben amandma ni razprave. Prehajamo na glasovanje. O, seveda. To pa absolutno. Kr, izvolte.

GOSPA IDA MEDVED Še enkrat lep pozdrav, Ida Medved. Moti me, ker sem prejšnjič, na prejšnji seji prosila, da bi se vneslo notri, da bi se zabojčke pralo trik 1x mesečno v poletnih mesecih v blokovnih naseljih. Zdej nisem našla niti več tistega, kar je pisalo, da se bo enkrat letno pralo. Zdej, mogoče nisem našla. Moti me pa tudi, da piše, da se odvaža recimo kartonska plastična embalaža v enostanovanjskih naseljih 4x, 1x na 4 tedne, potem v strnjenih naseljih pa 1x na 14 dni. Sicer pa si izvajalec pridrži izvajanje pač po lastni presoji. Ne vem zakaj ne more pisat, da izvajalec pobira enkrat tedensko vsaj zdej, v blokovnih naseljih. Torej zdej, jaz si to tko razlagam, da če si izvajalec pridrži potem pomeni, da ne bo več enkrat tedensko.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Medved, hvala lepa.

GOSPA IDA MEDVED V redu, sam to sem hotla.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa, ampak. Še vedno je VOKA SNAGA najboljša v državi.

GOSPA IDA MEDVED Nisem rekla, da so slabi.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Škrinjar, izvolte. Jaz sam povem.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala, Mojca Škrinjar. Ljubljana je lahko v veliki meri zgled drugim mestom, drugim krajem, tako v Sloveniji, kot v Evropi, kar zadeva zbiranje odpadkov. Odlično je urejeno so urejeni potopni potopna zbiralna mesta v Centru, manj odlično pa sami zabojniki. Mislim, da je odlok neživljenjski v tem delu, da bo seveda, da bodo sprehajalci, ki mnogokrat sprehajajo svoje pse po naseljih imeli težavo, če bodo ti črni zabojniki povsem umaknjeni z iz javnih površin razen v zbirnem času. Zato, druga stvar, ki mi je pa sicer všeč. Vrečke, ki bodo nadomestile lahko zabojnike pa vendar ne vem, ali bo treba dvojno plačevati, torej komunalni prispevek za zabojnike in pa tudi še plačilo vrečk, v katerih, v kateri bo tudi prispevek. Zato ne morem glasovati za.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Hvala lepa.

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Hvala lepa za besedo. Milan Jakopovič. Pri tem predlogu odloka smo imel mi v Svetniškem klubu Levica kar nekaj pripomb, v prejšnjih razpravah žal ugotavljamo, da se ni niti ena upoštevala, če navedem zgolj tiste, ki nas najbolj, ki nam najbolj pač, ki so najbolj moteče. Brskanje po zabojnikih za zbiranje komunalnih odpadkov – za to je zagrožena kazen 400 evrov, kar je po našem mnenju povsem nesorazmerno s težo prekrška in nesorazmerno s prepovedjo. V 10. alineji istega člena, ki prepoveduje poškodovanje opreme objektov in tako naprej. To je ena zadeva. Druga je video nadzor. Zaradi varovanja premoženja, z namenom, da se prepreči škoda so objekti in naprave lahko opremljeni z video nadzorom. Zdej, video nadzor bo izvajal izvajalec VOKA SNAGA.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa.

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Proti.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gremo, ugotavljam navzočnost. Štej, jst ne vidim tok daleč, da bi vse poštel. Rezultat navzočnosti: 42. Hvala lepa.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o zbiranju komunalnih odpadkov v Mestni občini Ljubljana.

Zeleni kartoni prosim za. 23? 24. 24 ZA. In rdeči kartoni proti? 13 PROTI. Hvala lepa. Sprejet sklep.

AD 12. PREDLOG KONCESIJSKEGA AKTA ZA PODELITEV KONCESIJE ZA VZPOSTAVITEV IN UPRAVLJANJE JAVNEGA SISTEMA IZPOSOJE IN SOUPORABE ELEKTRIČNIH VOZIL NA OBMOČJU MESTNE OBČINE LJUBLJANA Gradivo ste prejeli, po sklicu ste prejeli še poročilo pristojnega odbora. Prosim gospoda Sopotnika, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPOD MATIC SOPOTNIK Lep pozdrav. Cilj akta, ki smo ga pripravil je ureditev sistema souporabe vozil kot javno zasebno partnerstvo, ker želimo s tem to storitev še dodatno približat občanom in obiskovalcem, saj gre za storitev, ki upošteva najhitrejše trende mobilnosti gledano globalno. In predstavlja neko novo infrastrukturo, ki temelji na delitveni ekonomiji, brez škodljivih emisij, omogoča večje izkoriščenost vozil, nižjo obremenitev okolja, manjšo gnečo in dostopnejšo vožnjo za širši krog ljudi. Razlogi za sprejem akta so, da to da se občanom in obiskovalcem omogoči učinkovit, preprost, finančno dostopen, varen in predvsem tudi čist okolju prijazen prevoz z vozili po Mestni občini Ljubljana, kot tudi za določeno drugo pomembno infrastrukturo, kot je letališče, druga mesta, nakupovalni centri. Da se vzpostavi sistem, ki predstavlja trajnostno naravnano in vzdržno dopolnitev javnega prevoza v Mestni občini Ljubljana, da prispeva k znižanju emisij CO2 v Mestni občini Ljubljana, da se poveča delež prometa z okolju prijaznejšimi vozili, ki pa poleg tega, da se zniža CO2 poteka tudi brez hrupa, s čemer se zmanjša tudi obremenitev okolja s hrupom. In pa, da se promovira Strategijo trajnostne mobilnosti v MOL, ki se v končni fazi tudi v mestnem svetu sprejel že 2012 kot prometno politiko in 2017 kot Celostno prometno strategijo Mestne občine Ljubljana. Javni interes tega akta pa je izkazan v varstvu okolja, krepitvi trajnostnih vidikov razvoja občine, uvajanja novih konceptov trajnostne mobilnosti in pa uresničevanja ciljev in ukrepov iz lokalnega energetskega koncepta MOL in s tem izpolnjevanje obvez in zavez držav članic Evropske unije k doseganju ciljev Evropske komisije za podnebno in energetsko politiko 2020. Na podlagi tega predlagamo, da se predlagan akt sprejme.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Žibert, stališče odbora.

GOSPA JULKA ŽIBERT Odbor za gospodarske javne službe in promet podpira Predlog koncesijskega akta za podelitev koncesije za vzpostavitev in opravljanje javnega sistema izposoje in uporabe električih vozil na območju Mestne občine Ljubljana in ga predlaga v sprejem. Sprejel je s 4 glasovi ZA, 1 glas je bil PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Statutarno pravna komisija ni imela pripomb pravne narave.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava. Kar. Mi je žal, ampak. Mam ful težav ne.

GOSPA URŠKA HONZAK Živjo, Urška Honzak. V Levici so predlagali tut umik te točke, ker smo že in smo argumentiral en del že prej. Kar se nam zdi, če že se uvaja neko javno zasebno partnerstvo je jasno iz tega predloga akta, da je akt pripravljen po meri enega od obeh ponudnikov, ki v Ljubljani, ki ponujata to storitev prevoza z električnimi avtomobili. Kar je verjetno v nasprotju tudi z načeli, načelom konkurence, v Levici pa seveda menimo, da bi mogla bit taka storitev uvedena v okvir javne službe, torej pod LPP. LPP kot vemo mat ut 20 električnih vozil, ki trenutno mislim, da se uporabljajo za prevoz toplih obrokov otrokom in starejšim, kar je seveda pohvalno, ampak lahko bi se ta flota teh avtomobilov razširila in se zadeva bla zadeva uvedla pod LPP. In pa še ena zadeva na račun dodelitve parkirnih mest za električna vozila. Po poročanju tut medijev izgubljajo parkirna mesta drugi uporabniki in sicer že poleti je bilo v Dnevniku mnenje predsednice Društva invalidov Ljubljana Vič – Rudnik, da zaradi nove ponudbe ponekod invalidi v mestu izgubljajo njim namenjene parkirne prostore. Kot primer je omenila, da so invalidi parkirna mesta izgubili na parkirišču pred upravno enoto na Trgu mladinskih delovnih brigad, na ljubljanski tržnici se je število parkirnih mest za invalide na ta račun zmanjšalo enako tudi pri polikliniki.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Naprej zdej. Ne, prej ste odzad, da nam tam. Dejmo kr odzad naprej no, tko da. Gospa Vrečko, izvolte.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Hvala za besedo. Men se zdi najbolj problematično predvsem pri javno zasebnem partnerstvu so navadno problematizirana obveznosti javnega dela, recimo pri javno zasebno partnerstvo z Europlakatom se je izkazalo problematično zaradi intenzivnega oglaševanja, zlasti v centru mesta, sploh zdej, ko je bilo vse izpraznjen izkazal za še bolj agresivnega. Tuki sicer tega nisem našla podrobno opredeljenga, kar kaj vse bo, ampak bo drugi strani pa hkrati se zdi zlo dolga doba 20 let za iz prve na 20. člen piše za najmanj 20 let, da se podeljuje koncesija partnerju za avtomobile. Mislim, kako lahko damo koncesijo nečesemu, kar upajmo, da bo morda čez 20 let sploh ne bo več na ta način aktualno kot je danes in to za dobo 20 let od začetka naprej in to brez poskusne dobe. Mislim, da je to treba absolutno problematizirat in spremenit in v upanju, da morda čez 20 let bo mesto funkcioniralo zelo drugače. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Odzad, gospod Matić.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Ja, hvala za besedo. Dragan Matić. Zdej, ta oblika mobilnosti seveda neki kar se zdi, da bo vsaj v določenem času v prihodnosti, neki kar bo zlo pomembno in bo v trendu zmanjševanja teh slabih vplivov na okolje in pa alternativnih možnosti za gibanje po mestu. Vendarle se tuki postavlja neki vprašanj, na katera bi rad dobil odgovor. Zdej, rečen je že blo, da mamo dva ponudnika te storitve. Trenutno pa me zanima, kako trenutno MOL zdej obravnava ta dva ponudnika? A je to enakopravno al ne, al kako drugače, če obema izda ustrezne dovolilnice? Potem me zanima, na kaj pravzaprav se je, na kaj se naslanja dejansko ta predlog koncesijskega akta, ker v RS ne vem, kateri je tist zakon, ki bi »car sharing« predvideval kot javno storitev oziroma javno službo? Javni interes je po Zakonu o javno zasebnem partnerstvu, na katerega se sklicuje tudi MOL z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom določena splošna korist ne, kje se torej izkazuje javni interes za javno zasebno partnerstvo in podelitev koncesije? Kje je MOL našel podlago za podelitev izključne pravice enemu koncesionarju je torej vprašanje? Ker Zakon o javno zasebnem partnerstvu kot rečeno je postopkovni predpis in na primer kot Zakon o gospodarskih javnih službah, ki določa, kaj so lahko te gospodarske javne službe, kot komunala, odvoz smeti, urejanje in vzdrževanje cest. Tko, da vprašanje, če je sklicevanje na ta zakon res ustrezno. Če se obrnemo od pomanjkljivih pravnih temeljev, pa niso jasni te vsebinski motivi za podelitev koncesije izključno enemu subjektu. Na primer, če je to res javna storitev se lahko vprašamo kako bodo prebivalci Ljubljane to storitev enakopravno uporabljali, če v štartu glej 200 vozil in bo mogoče enkrat 400 vozil je to vprašanje, ker javna storitev mora bit dejansko vsem dostopna, z 200 vozili pa verjetno ne bo. Koncesijski akt pa sam pravi, da je to neki, kar naj bi bilo javno in hkrati tut na nek način monopolizirano ne. Zdej drugo, kar je vprašanje, če je mestna občina preverila kako se ta storitev zagotavlja v drugih mestih po Evropi in kakšna je najboljša praksa ne, tovrstne analize. V predlogu nismo mogl zasledit. Približen pregled po spletu pa pokaže, da je na Dunaju 8 ponudnikov, v Pragi so 3, v Budipešti 2, pa je zraven navedeno, da se je šele začela ta, ta konkurenca na tem področju, da jih pričakujejo še več. In zdej, če so šla druga mesta v konkurenco v tem področju in sodelujejo zraven z zagotavljanjem površin za polnilna mesta in za parkiranje vprašanje, zakaj se je MOL odločila, da tega ne bo storila in bo za 20 let monopolizirana dejavnost, ki naj bi se stalno razvijala in se bo še razvijala. Zdej, vprašanje je kako bo zdej zagotavljeno, če bo samo 1 izvajalec, da bo res ta storitev šla v korak s časom, ker ne bo konkurence. A bo MOL imela sama specialistična znanja na tem področju? Kako bo vplivala na izvajalca, da razvija storitev v koraku s časom? Pa kako bo določena tut cena, najnižja možna? A bo MOL predpisala to najvišjo možno ceno po minuti uporabe avtomobila al kako drugač? Zdej, če bi bilo več konkurence bi bilo to seveda lažje, ker potem se seveda to zagotavlja ta storitev, na nek način jo tut trg opredeljuje to konkurenco. Zdej, vprašanja so še, ki bi jih vprašu. Katera parkirna mesta namerava MOL zagotoviti koncesionarju? Kje se je nahajajo? Na kakšni podlagi bo MOL podelil to pooblastilo za ta parkirna mesta? Mogoče gre ob koncu še opozorit na to, da je mogoče ta 16. člen predloga odloka nekoliko sporen. Postavlja se vprašanje zakaj odloča o izbiri župan, če Zakon o javno zasebnem partnerstvu v 149. členu določa citiram: »Ne glede na določbe občinskih odlokov izda odločbo o izbiri koncesionarja v lokalni skupnosti občinska uprava, o pritožbi zoper odločbo občinske uprave pa odloča župan«. Toliko samo nekaj vprašanj, mogoče bo župan pojasnu, al pa kdo drug.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Bom, sej bo čas. Počakam najprej vse. Pišem. Gospa Sojar. Kdo še?

GOSPA MOJCA SOJAR Mojca Sojar ponovno. Jaz bom čisto na kratko povedala, ker so pred mano govorci že vse to povedal, kar smo tudi mi opazil v tem odloku oziroma, kar nas je nekako, se nam je zdelo, da ni prav. Seveda, se strinjamo, da je treba zaradi varovanja dobrega zraka v Ljubljani čim več imet teh »car sharingov«, ker je to zagotovo dobro in v prihodnosti se bo to gotovo še bolj razvijalo. Če imamo v Ljubljani samo dva ponudnika, bi se nam zdelo zelo prov, da se izenačena, da se nikogar ne preferira, ker je to dobro s stališča konkurence, stališča cen in ne nazadnje iz stališča izbire Ljubljančanov, za kaj se odločimo. In tudi nam se je zdel, da tale koncesijski akt nima čisto trdnih pravnih temeljev, da ne razlagam kaj smo vse iskal, zato moram rečt, da ga mi tudi ne moremo podpret.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Avdagić.

GOSPOD DANIEL AVDAGIĆ Daniel Avdagić, Lista Zorana Jankovića. Prihajam iz podjetja, ki je vpeljalo »car sharing« na območju BTC City Ljubljana in je v bistvu od leta 2018 spremljamo to industrijo intenzivno in iščemo seveda priložnosti za konkurente z ljubljanskima dvema ponudnikoma in, da smo prišli do uspešnega zagona storitve smo seveda analizirali številne stvari, ki se dotikajo to, kar sem prej slišal: cene, dolžine, javnega dobra, rešitve prijazne meščanom. Cena – pri ceni smo analizirali, ko govorimo o »car sharingu« ne smemo mislit, da so avtomobili edino prevozno sredstvo na območju Ljubljane, pač pa so del celovitega eko sistema mobilnosti tako na ceno vpliva tudi izposoja koles Bicikelj, ker je prva ura brezplačno, ker analize so pokazale, da med številnimi uporabniki »car sharinga« so mladi, ki se odločajo ne samo za »car sharing«, pač pa tudi posegajo po kolesih in del tudi celovite prometne strategije Mestne občine Ljubljana je prvo peš, drugo kolo, javni transport in potem so avtomobili. Naslednja stvar, ki je vplivala na ceno je cena LPP 1.3 evra, ki znižuje, ponudba taksijev, ponudba rent-a-cara. Med rent-a-car družbami vlada velika konkurenca in se cene dnevnega najema spuščajo na 15 do 20 evrov, odvisno od dneva, odvisno od ponudbe. In zakaj vam to razlagam. Razlagam vam, da je zmotno ustvarjat mnenje, da samo 2 igralca al 1 igralec al 3 igralci vplivajo na ceno, pač pa morate gledat širšo sliko. Odločitev je velikih sistemov v tujini, k je bilo vprašanje mesta kako v tujini se rešujejo je, da so v zadnjih dveh letih smo bili priča združitvam, ker posamezne blagovne znamke same v mestu ne morejo več preživet in najbolj odmevna je združitev nemških velikanov BMW in Mercedes, ki sta združila svoje storitve. Priča smo in seveda se dogajajo tudi druge zadeve na področju konsolidacije. Potem smo tudi že priča umikom velikih gigantov iz mest, ker niso profitabilni. Te, dal bom primer Mercedes, BMW združena firma, ki se imenuje Shar now, odhod iz trga Severne Amerike. Za te dve blagovne znamke je severno ameriški trg izredno pomemben, vendar so opustil »car sharing«. Največji proizvajalec vozil General Motors ima »car sharing« podjetje Maven je v bistvu zapustil ameriška mesta, kar pomeni, da govoriti o konkurenci kar tako počez, brez temeljitih analiz ni najbolj smoterno, ker investicije v transport, v vozne parke, pokrivanje znajo bit zelo finančno intenzivne. Zakaj pa je to? Zato, ker obstajajo tut različni modeli »car sharinga«. Ko govorimo o »car sharingu« ne smemo mešat jabolka pa hruške. Namreč v Ljubljani so določeni ponudniki, ki ponujajo »free-floating«. To pomeni, da dejansko lahko ga puščaš kjer koli. Potem je »station-based«, to je to, kjer so potrebna parkirna mesta. Potem »station-based« je tudi ta, ki ga recimo največji japonski proizvajalec avtomobilov je zapeljal v BTC-ju, kjer je pred stavbo, kjer so parkirna mesta imajo tudi druga dva »car sharinga« ga ma tudi ta tretji in vsi sobivajo in se borijo za svoje stranke in se kaže kot to, da za poslovno uporabo je ta japonski ponudnik al pa ponudba najbolj primerna. Ker v ponudbi so tudi luksuzna vozila, so tudi vozila, vozila nad 50.000 evrov cenovnega razreda, grejo tudi nad 70.000 in pričakovat, da bi ta japonski proizvajalec, kar smo ga seveda spraševali po pokrivanju mesta seveda, se ne more privoščit ta tip vozil po celi Ljubljani imet zadostno veliko floto. Tko, da se bo fokusiral na tiste poslovne stavbe in rezidenčne objekte, kjer je so višji prihodki, kjer vidi svojo priložnost. Če grem v bistvu na tipe »car sharinga« obstaja »one-way car sharing«, obstaja »round-trip car sharing«, to poznamo iz letalskih kart. Torej, ti ga lahko vzemeš v eno smer al pa povratno. In tudi tu prihaja do številnih zadev in, če zdej v bistvu zaključim. 2018, ko smo začeli smo obiskali številne mednarodne ponudnike, ker odločitve za zagon »car sharinga« ni nujno, da se spremlja v Sloveniji, večinoma se spremlja v »headquarter«-jih, ker avtomobilska industrija zelo konsulidira svojo dejavnost, zelo centralizira, zelo enotno se odloča, katere države bo pokrivala in, ko smo jim razlagali, da je Slovenija priložnost seveda se nam je zataknilo pri ekonomiji obsega, velikosti trga in preprosto pridemo do ključne stvari in to je, da imaš kvalitetno storitev, ker to je analiza pokazala. Mi smo preverjali pariške »car sharinge« in čistočo vozil, to lahko poguglate, ogromno slik je kakšna je čistoča in slovenske »car sharinge«. Smo tudi opazil, da kot prvo cena 3 evre, 4 evre, 5 evrov je konkurenčnejša od tega, kar je v Evropi, v Evropi gre 6, 9 evrov. Čistoča je na nivoju, uporabniki so zadovoljni. »Car sharingi« ustvarjajo delovna mesta, ustvarjanje umetne konkurence, sam zato, da rečemo, da je konkurenca ima lahko negativen efekt na delovna mesta in poznavajoč velike brende ni nujno, da si želijo s svojimi flotami pokrivat celega mesta. Še več, celo umikajo se tko, da mislim, da bi bilo smiselno nadaljevati s temi pogovori in spodbudit in zavezat ponudnika na čim daljše obdobje, da imamo izbiro v mestu, ker mislim, da meščani rabijo izbiro. Cena se bo oblikovala tudi s pomočjo drugih transportnih sredstev in načinov in verjamem, da s tem, da damo tudi podaljševanje koncesije iz leta v leto je za podjetnike al pa podjetja izredno nerodna stvar, ker ne morejo dolgoročno planirati svojih stvari ne in si želijo stabilnega, varnega in spodbujajočega okolja. Tko, da hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Kociper. Še kdo se javil? Ni. Ni več prijavljenih tak, da vem ne.

GOSPA MAŠA KOCIPER Dan. Najprej dobronamerno spomnim, da je uporaba mask v javnih prostorih, kjer se zbira veliko ljudi še vedno obvezna in, da tisti, ki jih nimajo se radi znajdejo v medijih in potem to ni glih dobro sprejeto.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kar slikajte.

GOSPA MAŠA KOCIPER Jaz jo mam zato ves čas gor. Kar se tiče današnje točke dnevnega reda moram rečt, da izjemno podpiram tako obliko transporta in tako obliko zagotavljanja dodatnih možnosti mobilnosti in, da se pravzaprav vesela, da se je tudi Mestna občina Ljubljana aktivno vključila v to. Da to dodatno možnost zagotovi svojim meščanom. Kaj so vse prednosti je bilo že rečeno, je povedal tudi predstavnik MOL-a in nekateri pred vami, zato jaz ne bi ponavljala. Dodala bi morda kar se tiče samega prometa v mestu Ljubljana eno stvar, ki se meni zdi pomembna. Veliko je teh blokovskih naselij v Ljubljani, kjer imajo ljudje po 2 avtomobila, pa priznajo, da ga uporabljajo pravzaprav samo enega, drugega pa imajo zato, da so pač mobilni na dolgi rok. Jaz sem govorila s številnimi ljudmi. Moji prijatelji so v velikih velikem številu se odločili za uporabo teh avtomobilov in vsi pravijo, če bi bilo teh parkirnih mest v Ljubljani več, bi v velikem številu se ljudje, zlati v blokovskih naseljih, pa tudi v individualnih hišah, ki bi raje imeli del vrta morda prostega odločali za takšno obliko mobilnosti. Zato se mi zdi izjemno pomembno, da se tudi v Ljubljani poveča število pakrirnih mest, zlasti v blokovskih naseljih. In to tako, da se pač tam, kjer je lastnica Mestna občina Ljubljana najbližje, kar je pač mogoče ali znotraj blokovskega naselja, ker tako zemljišče obstaja ali znotraj drugih naselij, recimo Murgle, al karkoli drugega, da se čim prej začne kopičit število prostih mest, se pravi število mest, ki čakajo na to, na te avtomobile in postopoma bodo ljudje opazili, da ne je ta možnost boljša, oni pa itak težko dobijo avto in tako bo eno z drugim pripeljalo do tega, da bo tudi v mestu zaživel tako javni promet in tako naprej po vrsti, kot je bilo prej rečeno. Hkrati, pa da neke te daljše relacije, k pa jih ljudje morajo naredit z avtomobilom, ker morajo kar prepeljat al kar koli se bojo pa za to možnost odločili. Druga se mi zdi pa še pomembnejša zadeva je pa to povezanost Ljubljane z periferijo in kraji v bližnji okolici. Če je morda Ljubljana res majhna, obvladljiva z javnim prometom, pa še to ne v večini, je pa seveda dejstvo, da bi številni tisti, ki migrirajo v Ljubljano dnevno se morda odločili za to možnost, če bi lahko ne vem v Kranju vzeli ta avtomobil, ga nekje v centru Ljubljane, kjer delajo odložili na primernem mestu, ki ne bi bilo predaleč od njihove službe in potem spet nazaj grede enako. To bi mislim, da znatno lahko in pozitivno vplivalo seveda na promet, onesnaženost in tko naprej, zlasti pa na število zasedenih parkirnih mest v parkiriščih po cesti in tako naprej. Tko, da kar se vsebine tiče izrazito podpiram. Druga stvar je pa seveda način. Kot ste že mnogi pred mano opozorili, kar nas je zmotilo je to pomanjkanje konkurence. Pomanjkanje konkurence nikoli ne pripelje do ničesar dobrega. Če se bo tu preferiralo enega ponudnika in tukaj Avans car šel pred leti v eno veliko tveganje, sploh za ta mali trg, potem seveda konkurence ne bo. In konkurenca mora met, da se lahko razvije enake možnosti. Če ste bili ne vem v Parizu, Berlinu, kjer koli drugje ste videli tudi gospodič pred mano je to že omenu, da obstajajo različne možnosti. Od prostih mest, ki čakajo do možnosti, da parkiraš kjer koli in tam avto pustiš in mislim, da bi se na ta način moglo moralo spodbujat tudi v Ljubljani. Se pravi obe opcije. Rezervirana parkirna mesta in možnost puščanja avtomobila kjer koli, da ga uporabnik najde s pomočjo mobilnega telefona, odklene in odpelje. Za to opcijo, za katero se je zdej odločila Mestna občina Ljubljana spodbujamo samo to možnost na način, kot jo je do sedaj ponudil Avant car in to za 20 let. Drugi ponudniki, jaz mislim, da glede na to, kako je zdej to zastavljeno bodo, bodo težko konkurirali. Kar se tiče same vsebine koncesijskega akta mam pa eno vprašanje, morda bo župan lahko kasneje odgovoril in sicer kar zadeva predmet koncesije, samo trenutek. Kar zadeva predmet koncesije mi je vse jasno tam, ko piše, da je predmet koncesije opravljanje storitve. Se opravičujem, samo da najdem, nimam sprintano. Skratka, predmet koncesije glede opravljanja storitve tako, kot opravlja zdej mi je jasn, ni mi pa jasn v delu, kjer piše investicija, izgradnja investicije. Morda bi prosila za odgovor, za kakšno investicijo gre? Zlasti, ker kasneje v aktu navedeno, da koncesionar to, ta del, kjer investira in to investicijo obdrži tudi po preteku koncesijskega obdobja. Glede, da je v drugem delu predmeta koncesije, kjer je navedena storitev že našteto, da gre za te razne polnilne količke in tko naprej, me zanima, za kateri del investicije gre in kaj je mišljeno pravzaprav s tem, da ostane to v lasti koncesionarja tudi po preteku koncesijskega obdobja? Če mi lahko odgovorite. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem razpravo. Pa bom probu vsaj to, kar sem si zapisu na glavne pripombe dat odgovore. Najprej je bilo rečen, da so invalidi zgubil parkirna mesta. Trdim, da to ni res. Še enkrat bom reku, če smo v čem znani smo dobili najprej srebrno oziroma bronasto in srebrno priznanje Evropske unije glede odnosa do invalidov. In smo invalidom prijazna občina in, če kdo govori o pomanjkanju mest ne, je pomanjkanje invalidskih mest zato, al pa zaradi ljudi, ki so brezobzirni pa parkirajo svoja vozila na invalidskih mestih. In tut moja prošnja ves čas, da bi se preverle te izkaznice, ki se dajo za avtomobile. Tisti, ki je dal mi nismo, ne smemo preverjat, kajti mnogo od njih, kar so že ugotavljal so ponarejene. Govorimo o parkirnih mestih, ki dajemo v koncesiji tistemu, ki bo dubu, ki bo najboljš zagotovu to, kar želimo. To, kar bomo mi dal je manj kot ena petina mest, ki bo mel katerikol, ki se ukvarja s »car share«-om v razpolagi na zasebnih parcelah. Prej je bilo govora o BTC-ju, tam sami odločajo, govorimo o poslovnih stavbah, ki sami odločajo in na to je vezano, da tudi ta koncesija na teh parkirnih mest, ki jih je zdej 34 lokacij, na teh parkirnih mestih nič ne ovira tistega, ki bi se zmenu, da pusti avto, kjer želi in ga drugi dvigne. To je pač še vedno. Imamo pa v tem trenutku tri na razgovoru. Eden je zlo glasen v medijih ter tretji, ki se ponuja in še enkrat in kolo in vespe in avtomobile, pa ne vem, kaj bo nardil ne, mogoče se bojo skupaj prijavil. Kdor je reku, da je 20 let predolgo obdobje, jaz celo trdim obratno ne da, če nekoga želiš met, potem mora dobit obdobje, kajti imet 200 vozil, ki jih mi želimo ne, je kr velik strošek, pa stalno jih menjat, pa stalno vzdrževat in se vidi ta uspešnost pri našmu Biciklju ne, kjer smo iz tega izhajali ne. Zlo zanimivo je primerjava z, če sem dobro zastopu z Dunajem, Prago, Budimpešto, ki ma od 3 do 8, če sem prov ujel ne, ampak mi govorimo primerjavo Slovenije ne, po številu prebivalcev s temi mesti ne. Tko, da ne vidim tu težav. Povezanost, to se pa jaz z gospo Kociper zlo strinjam ne, ni sam »car share« električni, če želimo samo za Ljubljano, ampak čim večjo povezanost s celo Slovenijo in tudi izven Slovenije. In ne vidim v čem je bilo pomanjkanje konkurence, še enkrat pravim. Na žalost smo mi doživel nekaj posebnega ne, da so veliko zemljišč, tudi po ZVEtL-u je šel lastnikom stanovanj po blokih. Se pravi on se lahko samostojno odloči komu bo dal. Mi govorimo o teh lokacijah, kjer so na naših cestah in to je zanimivo, ne vem kako bi gledal razen, da maš 2 al pa 3 not v svojem telefonu, ko si rezerviraš avto, pa reče ne, je prostor, pa prideš tam, pa ni prostora ne, ker je že drug parkiru ne. Se prav, mogu bi met vse ponudnike na tem. In ko govorimo o tem zadnjem vprašanju gre za tist, če prekinemo pogodbo oziroma, ko poteče ne, je on lastnik tistga k bo dubu ne, tistga stebrička ne. Drgač je pa cesta pa to je ves čas naša. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Zeleni kartončki za navzočnost, prosim. Kdo šteje? Rezultat navzočnosti: 44. 44.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog koncesijskega akta za podelitev koncesije za vzpostavitev in upravljanje javnega sistema izposoje in souporabe električnih vozil na območju Mestne občine Ljubljana.

Zeleni kartoni za, prosim. 26 ZA Rdeči kartoni proti. 14 PROTI. Sprejeto, hvala lepa.

Gremo na točko 13. AD 13. PREDLOG SKLEPA O ODVZEMU STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA NA NEPREMIČNINAH ID ZNAK: PARCELA 2636 2223/3, PARCELA 2636 598/5 IN PARCELA 1732 658/8 Gradivo ste prejeli, prosim prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Tušar, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA MAG. JASNA TUŠAR Hvala za besedo. Razlog za obstoj statusa grajenega javnega dobra na treh nepremičninah in sicer ene v k.o. Šepanja vas in dveh v k.o. Bežigrad ni več podan, ker je bilo ugotovljeno, da je pot urejena na drugih nepremičninah, poleg tega nobena od teh nepremičnin nima funkcije javne površine. Poglavitna rešitev predlaganega sklepa je odvzem statusa grajenega javnega dobra, s čimer bodo nastali pogoji za razpolaganje. Sprejem predmetnega sklepa za proračun MOL lahko pomeni potencialni prihodek zaradi prodaje nepremičnin, katerim bo odvzet ta status. Predlagamo, da sprejmete predlagani sklep. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Koželj, status, status, poročilo odbora.

GOSPOD PROF. JANEZ KOŽELJ Odbor je ugotovu, da gre za formalen sklep v bistvu ne, ki je, ki prinaša koristi občini, ker se pač ena pasivna raba teh zemljišč, pač spremeni v aktivno in omogoča pravzaprav prodajo eni strani oziroma nakup drugi strani. Tko, da je odbor soglasno sprejel sklep, da podpira predlog sklepa o odvzemu statusa grajenega javnega dobra na omenjenih parcelah, številka 2636 2223/3, na parceli 2636 598/5 in na parceli 1732 658/8. In predlagam svetnicam in svetnikom, da predlog sprejmejo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala gospod župan. Tudi pri tej točki komisija ni imela pripomb pravne narave. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava prosim. Izvolte, gospa Sever.

GOSPA KSENIJA SEVER Hvala za besedo. Jaz bom tuki zelo kratka. Jaz bi pa prosila, da v takih primerih, ko se govori o številkah parcel, da napišete še k.o.. Na primer k.o. Vižmarje, k.o. Štepanjsko naselje ali kjerkol. Ker, ko mi svetniki to pogledamo, ne vemo za ker konec mestne občine gre in mormo pač to poiskat. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sprejeto. Sprejeto. Sprejeto. Jasna, si slišala. Prov. Še kdo? Zaključujem razpravo. Ugotavljam navzočnost. Zeleni kartoni. Jih je več ne. Jaz sem vse vidu. Dva manjkata, okej. Rezultat navzočnosti: 43. Hvala lepa.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o odvzemu statusa grajenega javnega dobra na nepremičninah ID znak: parcela 2636 2223/3, parcela 2636 598/5 in parcela 1732 658/8. Manjkajo k.o.-ji, pa bo to narejeno. Je povedal Štepanjsko naselje pa Bežigrad. Hvala lepa.

40 ZA. Proti prosim, rdeči kartoni. 0 PROTI. Sprejeto.

Gremo na točko 14. AD 14. PREDLOG SKLEPA O SOGLASJU K OSNUTKU BESEDILA PRAVNEGA POSLA – MENJALNE POGODBE Gradivo ste prejeli, po sklicu ste prejeli poročilo pristojnega odbora. Preden dam besedo gospe Remih, kr počas pejdi, samo sporočilo. Z novo ministrico o tem nisem govoru še. To sprejemamo na zalogo. Kaj se bo pa odločili, ne sprašujte nas, če se bodo odločili za te menjave, če rabijo tisto zemljišče bomo to naredil, sicer pa je stvar brezpredmetna. Simona, kar izvoli, kratek uvod, ker smo ga že dajal ne, povsod že.

GOSPA SIMONA REMIH Hvala za besedo. Spoštovane svetnice, spoštovani svetniki, spoštovani župan. Mestnemu svetu v sprejem predlagamo sklep o soglasju k osnutku besedila pravnega posla menjalne pogodbe med Mestno občino Ljubljana in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, v nadaljevanju MIZŠ. Veljavna zakonodaja, to je Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih v 29. členu določa, da je za pravne posle ravnanja, katerih izhodiščna in sklicna ali pogodbena vrednost presega 500.000 evrov potrebno predhodno pridobiti soglasje mestnega sveta k osnutku besedila pravnega posla. Skupna vrednost nepremičnin v lasti Mestne občine Ljubljana, ki se z menjalno pogodbo prenaša na Republiko Slovenijo znaša 3.147.252 evrov. Skupna vrednost nepremičnin v lasti Republike Slovenije, ki pa se z menjalno pogodbo prenaša na Mestno občino Ljubljana znaša 3.144.718 evrov. Razlika v vrednosti nepremičnin torej znaša 2.534 evrov, ki gre v breme Republike Slovenije. S sklenitvijo menjalne pogodbe bosta MOL in MIZŠ dokončno uredila medsebojna lastniška razmerja na posameznih nepremičninah, ki so pomembne za njune delovanje. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Žekar, stališče odbora.

GOSPA JELKA ŽEKAR Hvala, pozdravljeni. Odbor za ravnanje z nepremičninami je na korespondenčni seji z 4 glasovi ZA in 2 PROTI podprl predlog sklepa o soglasju k osnutku menjalne pogodbe.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala za besedo. Komisija tudi pri tej točki ni imela pripomb pravne narave.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava prosim. Gospa Vrečko, izvolte. Jaz sem se že nauču, kdo kje sedi. Pol bom mel težave v sejni sobi dol, k bom pol iskal vas spet tkole.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Naša obrazložitev sklepa je to hkrati in razprava. Gre, nanaša se predvsem na točko, ki se menjalne pogodbe, ki govori o Križankah, v kateri je trenutno šola za oblikovanje in fotografijo. V Levici seveda nasprotujemo tovrstni menjalni pogodbi, tovrst, te menjavi nasprotuje tudi sama šola, dijaki in pa več tistoč podpisnikov peticije. Namreč ta šola je v njej, v tej stavbi že od začetka, že Plečnik je leta 48 ob prenovi načrtoval, da bo to šolo, da bo to stavbo namenil tudi šoli in res je od takrat tam notri. S tem, da bi se to namenilo met uporabi Festivalu Ljubljane, bi seveda šlo za okrnitev javnega interesa, saj tudi Zakon o kulturni dediščini zahteva, da se dediščina uporablja v javno dobro. In s tem, ko je tam notr šola, je tudi ta prostor veliko bolj dostopen. Mesto potrebuje različne mestotvorne vsebine, ki jih lahko šola in njeno dogajanje pač prinese medtem, ko če se to nameni pisarnam in drugim, drugim uporabi bolj administrativni, te, tega žal ni. Zato prosimo, da se sploh pa ne na zalogo preden se karkoli vidi in dogovarja ne sprejme takega sklepa oziroma se pač ta del glede Križank umakne. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem razpravo. In preden. Ja, sem prosu, lepo prosim ne. Jaz sem, a to pa bo, počas. Počas prosim, počas. Zaključujem razpravo in bom sam en odgovor dal na to, ker smo že vse povedal tut v parlamentu. Prvič, ta mestni svet razpravlja o premoženju mestne občine. Drugič, ne dvomno dejstvo je, da bomo mi še letos prevzeli v tej stavbi vse prostore, ki so last Mestne občine Ljubljana. Last Mestne občine Ljubljana je 48% stavbe, trenutno pa uporabljamo polovico tega. In tretjič, da vam bo še bolj jasno, ministrstvo o tem odloča, mi nismo šli na pamet, vsak je svoje povedu kaj rabi. Dejstvo je, da ministrstvo, če želi, al pa, če hoče umaknt narediti hišo znanosti potem rabi zemljo v Barjanki. In mi smo mel še druge predloge. Tudi, da ministrstvo obdrži študentske domove v Baragovem semenišču, ampak je bil odgovor zelo enostaven. Mi gremo v menjave to, da je operacija finančno likvidnostno nevtralna. Tako so nam tudi, zdej plačujejo najemnino za študentske domove oziroma študentski dom plačuje najemnino. Dogovorili smo se v roku, v kakem bomo mi tudi prevzeli upravljanje tistega dela pri Baragovem semenišču. Tut to boste osporavali. In tam bomo dali, če ne bo ministrstvo kot zgleda, če bo podpisalo to pogodbo, tam bomo dali mlade družine, ki bojo dobili to kot v javnem razpisu našega stanovanjskega sklada. Tretja stvar, ki je mogoče za vas zanimiva. Mi mamo v tem trenutku upravo in skladišče v Trnovem, festivala govorim in ne mi razlagat, da festival ni javno dobro, kajti potem nismo v istem mestu. In tisto je, številne pritožbe prihajajo, ker je tist treba porušit. Tudi to stavbo bomo porušili in bo dobila uporabo Osnovna šola Kolezija in Vrtec Kolezija. Kajti v Osnovni šoli Kolezija nimamo več niti enga prostora, ki bi lahko kej pozidal razen, da pozidamo celo igrišče. In zato je to namen in škoda je nam razpravljat. Na zalogo pa zato sprejemamo, če bo ministrstvo reklo, da rabimo, bomo to naredili. Mi smo pismo namere podpisali z bivšim ministrom, tega se držimo. Gre pa za, če bi zdej reku, pa nočem na pamet več kot 30 različnih lokacij, ki jih urejamo. Eno od teh so Križanke. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Ta čas pa obrazložitev glasu, lepo prosim. Izvolte, ja. Vidiš, kar, kar preštej prosim. Rezultat navzočnosti: 44.

GOSPA IDA MEDVED Povedala, da sem na odboru za promet z nepremičninam glasovala proti iz razloga, ker se je ta menjalna pogodba delala še v času prejšnjega ministra Pikala in moje mnenje je, da je škoda glasovat, ker dejmo taprvo, da vidmo odgovor od ministrice Kusteceve, ki je pač sedaj ministrica za šolstvo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ V redu je, ampak to naj ona odloč ne, pravim tko, da je. Sej, mi njih ne mormo prisilt, mi sam svoje sklepe izpolnjujemo, kaj bojo pa oni rekl, bojo pa rekl, brez njih ne gre. Gremo na glasovanje lepo prosim.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o soglasju k osnutku besedila pravnega posla – menjalne pogodbe.

Najprej zelene prosim, za. 27 ZA. Proti, rdeči? 12 PROTI. Prosim? Ne, ne. Ja, kako zdej, če je bilo za in proti. Dejmo za in proti. Uno je že sprejeto. Ja katerga zdej glasovanja ne? Okej. Kok je zdej? 25 ZA. 13 PROTI. Sprejeto. Tko, da je sicer pa pravim jaz ne vem zakaj glasujete. Sej to lohk uredite, sej mate vlado zdej, pa uredte. Kaj mene sekirate, kr z vlado uredte. Ne vem ktero ne, ampak bo, pa ne vem kaj bo.

AD 15. PREDLOG SKLEPA O UGOTOVITVI JAVNE KORISTI Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospoda Polutnika, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPOD DAVID POLUTNIK Hvala lepa za besedo. David Polutnik. Mestna občina Ljubljana je investitor in naročnik gradbenih del v okviru skupnega javnega projekta Odvajanja in čiščenja odpadnih voda v območju vodotesnika Ljubljanskega polja. Gre za javni projekt, ki ima status velikega projekta in združena gradbena dela izgradnje in posodobitve javnega sistema odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Mestni občini Ljubljana ter občinah Medvode in Vodice. Trasa kanala je bila že umeščena v prostorske načrte Mestne občine Ljubljana že leta 1991. Aktualna načrtovana trasa C0 pa je bila potrjena in sprejeta na mestnem svetu leta 2010. Rezultat projekta bo na novo priključenih cca. 22.200 prebivalcev, na odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Na območju največje aglomeracije Ljubljana se bo stopnja priključenosti na kanalizacijo povečala na 98%. Urejeno in nadzorovano odvajanje odpadnih voda bo prispevalo k varovanju kakovostnega stanja podzemnih voda. Z izgradnjo povezovalnega kanala C0 se bo bistveno zmanjšala obremenitev obstoječega centralnega kanalizacijska sistema v Ljubljani in zagotovilo učinkovitejše odpadne vode iz severozahodnega dela Mestne občine Ljubljana in dela občin Medvod in Vodice. Z nadgradnjo in posodobitvijo obstoječe centralne čistilne naprave Ljubljana bo zagotovljeno dovolj velika zmogljivost čiščenja tudi v prihodnje. Celotna investicija znaša 111 milijonov brez davka. Mestna občina Ljubljana je za omenjeno C0 pridobila več gradbenih dovoljenj, na trasi je pridobila v celoti 5 gradbenih dovoljenj. Gradbeno dovoljenje, večina so pridobljena razen v dolžini 6 metrov, kar pa nismo še pridobili gradbenega dovoljenja, zaradi tega, ker so lastniki v tujini. V zadevi izgradnje kanalizacije v okviru projekta odvajanja in čiščenj odpadnih voda na območju vodotesnika Ljubljanskega polja je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo sklep, da se postopek za odpravo in razdelitev po nadzorstveni pravici kakor tudi postopek za izrek ničnosti sklepov Agencije Republike Slovenije ustavi. Prav tako je bil s sklepom Ministrstva za okolje in prostor, da se postopek po nadzorstveni pravici presoja izdanje gradbenih dovoljenj ustavi na upravi enoti. Gradbeno povezovalni kanal C0, torej v celoti poteka po zemljiščih v lasti Mestne občine Ljubljana oziroma na zemljiščih, na katerih ima Mestna občina Ljubljana ustrezne pravice. Vendar pa se v fazi gradnje, predvsem zaradi aktivnega upora nekaterih lastnikov sosednjih zemljišč ugotovilo, da Mestna občina Ljubljana za realizacijo predmetnega projekta v delu izgradnje povezalnega kanala C0 na posameznih odsekih trase v dolžini 3 km potrebuje pravico uporabe delovnega pasu za potrebe ureditve transportne poti. V določenih primerih pa tudi za ureditev gradbišča za tovrstne namene, za čas gradnje. Lastniki sosednjih zemljišč so namreč na opredeljenem odseku trase gradnje povezovalnega kanala C0 začeli osporavati meje, kot izhaja iz obstoječega zemljiškega katastra na način, da se poskuša v naravi bistveno zmanjšati oziroma zožiti parcele v lasti Mestne občine Ljubljana, po katerih poteka načrtovana trasa povezovalnega kanala C0. Na takšne meje pa se za izvajalce v naravi dnevno postavlja aktivne ovire, ki preprečujejo gradnjo. Izvajalec za gradnjo povezovalnega kanala C0 namreč potrebuje delovni pas, ki je širši od same trase povezovalnega kanala C0. S tovrstnim oviranjem in nasprotovanji, ki se dogajajo vse od začetka gradnje, ki se je pričela v aprila 2018 se resno ogroža koriščenje finančnih sredstev pridobljenih z odločbo Evropske unije v skupnem znesku 81 milijonov evrov. Ne samo MOL ampak tudi občinama Medvode in Vodice. Dosedanji zastoji gradnje pa so povzročili že resne dodatne finančne posledice v smislu podražitve projekta, zato je nujno in v javnem interesu, da Mestna občina Ljubljana pridobi služnostno pravico ali pravico uporabe delovnega pasu in trasportne poti za potrebe ureditve gradbišča za čas gradnje. Skladno s 3. odstavkom, 194. člena Zakona o urejanju prostora je predlog sklepa o ugotovitvi javne koristi javno bil razgrnjen za čas od 26. 2. 2020 do 12. 3. 2020 v prostorih Mestne občine Ljubljana, Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet in bil objavljen tudi na spletni strani Mestne občine Ljubljana. Stališča Mestne občine Ljubljana glede prejetih predlogov in pripomb glede sklepa so bili prav tako objavljeni na spletnih straneh Mestne občine Ljubljana pod rubriko »čisto zate«. Po sprejemu in ureditvi sklepa ugotovitvi javne koristi, s katero se ugotovi, da je navedena gradnja in s tem uporaba delovnega pasu za potrebe ureditve gradbišča in transportne poti nujna in v javno korist bo podana pravna podlaga za sklenitev pogodb o uporabi nepremičnin za določen čas ali pogodb o ustanovitvi služnosti v javno korist. V kolikor to ne bo mogoče pa z uvedbo postopka za omejitev lastninske pravice za uporabo nepremičnin ali za služnostno v javno korist za določen čas, se pravi za čas gradnje. Glede samih finančnih posledic se pričakuje, da bo ta znašala okoli 300.000 evrov za plačilo odškodnin. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ

Mal počak David, mamo še čas. Še enkrat, da bo zlo razumljivo. Pred 13. leti je Ljubljana bila s kanalizacijo pokrita 68%. Lansko leto, konec leta 88%, s tem projektom ko govorimo 88 km novih kanalizacijskih cevi na 260. cestah bo 98%. Če gremo gledat te tri občine, Medvode, gorevodno, Vodice in Ljubljano je treba povedat, da so v Medvodah praktično na 85% končanih del ne, v Vodicah na 65%, pr nas v Ljubljani smo prvi sklop že izvedli, drugi sklop je oddan in zdej oddajamo 3 sklop. Skupaj 88 kilometrov. 260 cest. Tisti, ki ta projekt osporava mora vedet, da je bil leta 91 trasa postavljena, ko je bil, pa nič slabega, da ne bo kdo reku spet župan, gospod Strgar direktor VO-KE gospod Kranjc in pomočnik gospod Hojs. Trasa je ostala ista. Zagotovljeni vsa gradbena dovoljenja so pravnomočna, kar pomeni, da ni nobenga spora pri gradbenih dovoljenjih, vse nadzorstvene pravice druge stopnje so ugotovili, da ni nič narobe. In tle ne gre za politizacijo in ta projekt mora biti zaključen. 89 milijonov, ko govorimo 111 milijonov je skupaj ne. Investitorji so trije: Evropska unija, nepovratna sredstva, država RS in pa tri občine. In način bi bil lahko tut drugi. Dobit vse spore na sodišču. Mi smo dobil na sodišču spor proti gospodu Kosmaču, ki je postavu stroj pred tem in celo sodišče zapisalo, da je to kratenje pravic Mestni občini Ljubljana. Tko, če bi te prepreču pršu domov. Tako, da z tem projektov jaz tut vidim, da bo bolje ne. Vsi tisti, k boste zdej razlagal ne o zaščiti tega področja, govorim pa v bistvu med Rojam pa Ježico, ker drug del je narejen in to govorim o dveh in pol kilometrov. Čudn, da se ne javte ne, ko se gnoji z gnojnico, ki menda ni noben problem ne. In zlo zanimivo, eden oh, lej gospod Horvat ne mi odkimavat ne. Bom sliko pokazu ne. Eden od glavnih nasprotnikov te trase ne je zlo zanimivo, bom napisu eno pismo ne, zdej v teh spremembah pobude ne, v Savljah mi dovolite iz kmetijskega zemljišča v gradbeno parcelo kajti zdej mamo mi kanalizacijo. Govorimo o področju, kjer se predeluje ekološka zelenjava, kjer celo jaz kupujem pr Dovču. Tko, da, da bo zlo jasno, vsak ma sicer pravico, ampak jaz sem prepričan, da bo ta mestni svet ne pustu se politizirati, da bomo to sprejeli. Hvala lepa. David. Gospa. Počak tle pri men, ker bova skup pisala ne al pa nekje se used, da boš, da bova odgovarjala pol na pripombe. Gospa Žekar, stališče odbora.

GOSPA JELKA ŽEKAR Odbor je s 4 glasovi ZA in 2 PROTI podprl predlog sklepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa gospod župan. Statutarno pravna komisija ni imela pripomb pravne narave.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava prosim. Gospod Horvat. Se opravičujem Mojca. Kr, kr, izvolte. Sam moment gospod Horvat, druga je gospa Škrinjar, še kdo prosim? Okej. Gospod Horvat, gospa Škrinjar. Hvala lepa, izvolte.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala za besedo. Jože Horvat. Ko ste govorili o tej dolgi bradi izgradnje. Ko ste govorili o izdanih gradbenih dovoljenjih, verjamem, da tudi samo ministrstvo ni bilo zastonj opozorjeno in, da se je to predalo organom pregona, se prav tožilstvu v presojo. Se pravi, ko bodo ugotovili, da tukaj ni nič spornega, potem rečemo ni nič spornega. Če pa bodo ugotovili, da je sporno, potem pa bodo vsi deležniki, ki so vplivali na odločevalce tudi odločevalci morali za to odgovarjati. Glede trase iz leta 91. Mi smo imeli nekoč veliko ljubljansko občino, kjer se je planiralo za celotno območje. Moramo tudi vedeti, da znanje na področju opravljanja z odpadnimi vodami ni iz leta 91, ampak se stalno posodablja. To bi vam znali razložiti prav vsi profesorji iz tega področja in sedanje stališče je čim krajše transportne poti in predelovanje odpadkov čim bližje izvoru. Jasno, ko beli dan. Tudi profesorje lahko vprašate iz tega področja. Kaj pa je zdej bilo pri teh gradbenih dovoljenjih, ki so bila izdana in kar naenkrat nimamo teh parcel, na katerih pa bi lahko mestna občina gradila, ker pač gradbena dovoljenja so bila izdana, na kakršenkoli način, pa se ne bom vtikal na upravne enote, kdo je kaj vplival? Se pravi, če bi mi te lastnike parcel, kmete, ki so lastniki takrat dali v gradbeno dovoljenje, bi postale stranke v postopku. Se pravi, lahko bi vplivali. Ampak tukaj je bilo pač namerno tako narejeno, da te parcele, ki so izven poti, ki je široka 3 m se jih ni dalo kot stranke v postopku. Zdej pa mi z enim drugim aktom, ki je ugotavljanje javne koristi, ker pač na unem nismo uspeli oziroma nismo želeli, da je tako zapeljano želimo zdej pa nekak, pa zraven še jamramo kolk nas bo to stalo. Sej v prvotnem primeru, bi to naredil, pa bi takrat upravne enote o tem odločile oziroma, če se lastniki ne bi strinjali, ker se tudi zdej ne strinjajo s tem, bodo sprožili na upravni enoti pač pritožbe bodo vložil in se ne bodo strinjali. In potem bo odločal drugostopenjski organ, to pa je Upravno sodišče. In potem bomo pa videl, kaj bo pa še ministrstvo reklo. Ker za upravne enote še ni pršlo navodilo. Želel bi pa poudarit to, da se je sprejemalo akte za ta, za to traso kanala do Ježice zelo podrobni prostorski načrt, se prav južno dol je bil sprejet, na njem so se izvajala dela. Ko govorimo pa o tem severnem delu od Avtošole Ježica oziroma tukej v bližini, pa potem do Broda oziroma do avtocestnega priključka oziroma prečkanje avtoceste, nimamo pa nobenega Podrobnega prostorskega načrta. V tem primeru imamo pač en ohlapen zapis še iz leta 91 in kakorkoli, trasa tukaj poteka. Ja, mi rabimo točni potek v podrobnem prostorskem načrtu, kot je bil tudi južno izdelan. Pa potem nobenih težav. Mi vemo, zakaj se kje, za kere parcele gre. Če gledamo tudi letošnjo, pač to krizo, sej ne vemo, če je končana, se bo ob morebitni gradnji lahko zgodilo, da pademo še v eno krizo, se ustavi gradnja, podaljša še za ne vem kolk let, al pa tudi ne. Tudi to je možnost, na kar lastniki opozarjajo. Verjamem, da se ne da časovno opredelit, ampak, če se bo izvajalo dve leti al pa še kej več, pa potem še prevzemi, enostavno lastniki ne bodo mogl dostopat do vseh teh parcel, ki mejijo s cesto. Zato, ker bo onemogočeno. Kaj, kaj pa je še potem sploh spornega, kot prav župan nič ne. Jaz mislim, da o tem verjetno bo odločilo Upravno sodišče ampak, kar pa lastniki opozarjajo na vso to nezakonitost. Ne bi želel bi na nobenem vašem mestu. Okej, mestni svet je kolektivni organ. Ampak tukaj je predlagatelj župan. Jaz verjamem, da vse skupaj bo to šlo tko daleč, da bodo pač posledice, kakor je ne, tko, da jaz bi vam res položu na dušo. Ugotovitve javnega, javne koristi za kanalizacijo nima prav nobene prednosti pred ugotavljanje javne koristi pred pitno vodo. Prav nobene. In v tem primeru bodo morala sodišča tut odločat. Kaj je primarni interes? A, da neki pijemo, al da neki čez transportiramo. Tolk mogoče, hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Zadnja prijavljena gospa Škrinjar.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa za besedo. Mojca Škrinjar. Danes

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Mojca, se opravičujem, mal bližji, sam mal bližji tko, da se sliš, ne sliš se.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Ja, se slišmo. Danes smo poslušali utemeljitev kako se stvari spreminjajo na primeru Kolizeja, na mestu, kjer je stal Kolizej je obstajal načrt, s čudovito zgradbo, kjer naj bi bila, kjer naj bi bilo gledališče.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Mojca, C0 prosim. Bom besedo vzel. Opomin.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Ja, in stvari se spreminjajo. Leta, takrat pa takrat je drugače, leta 91 je drugače kot danes. Torej, ne moremo primerjati prakse in spoznanj iz leta 91 in danes. Danes vemo, še zlasti po zapisu, po spremembi v ustavi o pravici do pitne, do čiste pitne vode vemo, da je to primarna zadeva. Vemo po tem, ko nas je zadela nesreča, svetovna nesreča, ki se ji reče virus Covid. Vemo, kaj je zdravje. In vemo, da se lahko projekti spremenijo. Kot smo danes že videli, da se spreminjajo in, da se zmorejo in se smejo in ima, imajo, je strokovna podlaga za to, da se projekti spreminjajo. Jaz mislim, da ma danes Ljubljana dve veliki rani, eno je Plečnikov stadion, druga pa je kanal C0. V primeru, da se zgodi poškodba na kanalu, ker se slej ko prej bo, kot pravijo inženirji, bo naša čista pitna voda onesnažena. Ljubljana ima eno najboljših voda v tem delu Evrope. Kdorkoli je potoval, bodisi po Italiji, bodisi po bivši Jugoslaviji je vedel, da je najboljšo vodo vendarle imel v Ljubljani. To vodo bomo danes ogrozili s tem, da bomo dokončno dovolili, da se tu zgradi kanalizacija. Kanalizacija čez kozarec vode. Lepo vas prosim. Jaz bom seveda glasovala proti.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Zaključujem razpravo. Pa bom poskušu ne odgovort na ključne pripombe. Najprej gospa Škrinjar z vami tale zadnji stavek. Danes bomo dovolili, da se kanalizacija, sej to ne drži ne. Še enkrat, če gledate, k so bile te ves čas mestnega sveta je bilo to 8, 10 let obravnavano. Ampak danes gre za to, da se pravočasno dokonča gradnja. In govorimo o 260 cestah, govorimo o 22.000 novih, ki zdej spušča v podtalnico, se prav novih uporabnikov kanalizacije. Govorimo o Občini Medvode, k je nekdo reku zakaj sosednja pa Vodice, ki so gorevodno in druge tehnične rešitve ni. Govorim o tem, da imamo gradbena dovoljenja pravnomočna, da je zaradi pritožbe enega od vaših bivših članov evropske komisije smo zgubili eno leto, ker je Jaspers dvakrat preverju. Ampak tisto, kar je gospod Horvat reku, kar je men moteče. Začel je s tem, da grozi. Nekdo bo odgovarju. Vsak ma pravico, sej ne boste me prvič prijavljal ne. Grozi s kazenskim pregonom. Se opravičujem, namerno je nekdo ni dal lastnike sosednjih parcel kot stranke v postopku. Pa sej, ta država ima predpisane, to ni predpis mestne občine kdo je stranka v postopku. Gospoda Horvata na tem področju nič ne moti gnojenje z gnojnico. Ne moti ga tudi betonarna, ki tam dela z vsem tem, ki tako skrbi za to področje ne. In ta zadnja stvar, ki je najbolj zanimiva ne. Če se bo gradnja potegnila, vleče se pa zaradi nekaterih lastnikov na tem področju, se lahko celo ustavi kot pravi. Pravzaprav me zanima, če se gradnja ustavi, kdo bo prevzel odgovornost za vračilo sredstev Evropski uniji. Mesto ni, ker je vse nardilo. Oziroma še največja neumnost, ki je rečena ne. Če se gradnja ustavi za leto ali dve lastniki parcel ne bodo do svoje mogl dostopat. Se opravičujem ne. Lastniki parcel dostopajo do svojih zemljišč in to, kar je kolega Polutnik izvrstno povedu in zadnjič kolega Krištof, ko smo bili vsi trije župani v tej predstavitvi je dejstvo, da ta projekt se more končat, če ne ve, če ne, ne vemo kaj bo z onesnaženjem vode. Obratno je. Brez tega projekta prihaja v podtalnico na tem področju gnojnica iz Medvod in vseh ostalih na tem področju, ki nimajo priklop na kanalizacijo. Tko, da jaz absolutno bom mirno zagovarjal s tem ta projekt in nimam nobenih težav do svoje vplivanje in predlaganje odločitev in podpis pojasnim komurkoli. In ne pozabit, da od 12 km 100.000 m, kjer je več kot 8,5 km narejene kanalizacije nima gradbenega dovoljenja samo 6 metrov, ker so lastniki tega zemljišča v Argentini. In ne pozabit, da pred tem korona virusom ne je sodišče dalo prov mestni občini. In naložilo tudi gospodu Kosmaču enmu od štirih pobudnikov, eden je gospod Grad SDS in gospod Mrzel naložilo, da more odstranit in omogočit gradnjo. In tem bi po mojem mnenju po istem procesu na sodišču z vsakim dosegl sam enostavno 5 let traja že ne, da se uredijo te lastniške parcele. In mi smo ponudl vsem plačilo odškodnine za tisto zemljo, ki bi jo za čas gradnje, čas gradnje na posamezni parceli, ne more pa trajat nikjer več kot 14 dni. Ker so vse parcele ozke in dolge. Ugotavljam navzočnost po točki. Lepo prosim zelene kartone. Štejemo. Tle pa prosim natančno ne. Rezultat navzočnosti: 44. Glasujemo o predlogu, najprej kdor je za, zelene kartone.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o ugotovitvi javne koristi.

Lepo prosim zelene kartone gor. 26 ZA. In kdo je proti, rdeče kartone gor? 13 PROTI. Sklep je sprejet.

Gremo na točko 16, če se ne motim predzadnjo točko. AD 16. PREDLOG ODLOKA O UPORABI SREDSTEV PRORAČUNSKE REZERVE MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA FINANCIRANJE IZDATKOV, POVEZANIH Z IZVAJANJEM UKREPOV PREPREČEVANJA ŠIRJENJA COVID-19, IN BLAŽITEV POSLEDIC RAZGLASITVE EPIDEMIJE S PREDLOGOM ZA HITRI POSTOPEK Pri nas ni nobene afere, noben nas ne preganja zaradi tega. Gradivo ste prejeli, prejeli ste še predlog za razširitev dnevnega reda. Po sklicu seje ste prejeli poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Bistan za uvodno obrazložitev.

GOSPA SAŠA BISTAN Hvala za besedo. Spoštovane svetnice in svetniki. Spoštovani župan, podžupanja, podžupani, sodelavke in sodelavci. Predlog Odloka o uporabi sredstev proračunske rezerve Mestne občine Ljubljana za financiranje izdatkov, povezanih z izvajanjem ukrepov preprečevanja širjenja Covid-19, in blažitev posledic razglasitve epidemije je pripravljen na podlagi Zakona o javnih financah, Statuta Mestne občine Ljubljana in Odloka o proračunu MOL za leto 2020, kjer je določeno, da do višine 300.000 evrov odloča župan, nad tem zneskom pa na predlog župana mestni svet. Sredstva so se in se bodo uporabila za izvajanje ukrepov in aktivnosti za preprečevanje okužb s Covid-19 na območju Mestne občine Ljubljana in za blažitev posledic razglasitve epidemije. Predmet porabe navedenih sredstev so materialno zaščitna in tehnična sredstva, kot so zaščitni kombinezoni, zaščitne maske, zaščitne rokavice in druga zaščitna oprema in tudi priprava in kuhanje obrokov za potrebe oskrbe ranljivih skupin prebivalstva s toplimi obroki, za čas razglasitve epidemije zaradi zaprtja vseh šol in vrtcev na območju celotne države. Naj omenim, da se je na začetku epidemije razdelilo manjše število obrokov, nato se je število povečevalo. Do danes je bilo razdeljenih več kot 22.000 obrokov. Na primer, razdelili smo do sedaj 75.000 zaščitnih mask in 50.000 zaščitnih rokavic. Ker epidemija še ni preklicana se utemeljeno predvideva, da bo poraba sredstev višja od 300.000 evrov. Zato predlagamo mestnemu svetu, da sprejme predlagani predlog odloka, da se iz sklada proračunske rezerve za preprečevanje okužb in.

KONEC POSNETKA MOL seja 1.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Po celotni točki, zelene kartone prosim za navzočnost po celotni točki. A to je zdej 45, ne 44. Rezultat navzočnosti 44.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog, da se Odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve Mestne občine Ljubljana za financiranje izdatkov, povezanih z izvajanjem ukrepov preprečevanja širjenja COVID-19, in blažitev posledic razglasitve epidemije sprejme po hitrem postopku.

Zeleni ZA prosim. 44 ZA. Hvala lepa za prijaznost. 43 ZA. Okej, 43. A je kdo proti, moram zdej vprašat, a je kdo proti? Ni. Sam vzdržan. 0 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava o predlogu odloka. Izvolijo prosim, kar. Gospa Honzak, ne. Jaz sem se pa že navadu kje kdo sedi ne.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala za besedo. V Levici sicer podpiramo, da se namenja sredstva za te stvari, bi si pa želel, da bi mogoče že pri sprejemanju tega odloka, še posebej pa po tem, ko bodo zadeve zaključene dobili malo bolj razdelano finančno poročilo, zakaj in kako se bodo zadeve porabile. Ker zdej je tut že kar neki časa epidemija razglašena, neke stvari so se verjetno že porabljale iz proračunske rezerve in bi bilo smiselno, da se to--

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sprejeto.

GOSPA URŠKA HONZAK --če dans ni, ampak za, ko bo pa poročilo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Saša. Poročilo, ko bo zaključeno. Sprejeto, bomo to naredili. Gospod Koprivc, izvolijo. Tut, če želi kdo v komisijo takoj damo not kontrolo. Pravim, če kdo hoče komisijo ne, se kar zmente, soglašam z vsako.

GOSPOD MAG. MARKO KOPRIVC Spoštovani župan, spoštovane svetnice, svetniki. Bom zelo kratek. Jaz bi želel samo pohvalit to delo vezano glede na pač preprečevanje virusa v Mestni občini Ljubljana. Mislim, da smo al pa ste delovali razumno. Ukrepi, ki se jih je sprejemalo so bili nekako sorazmerni, skušalo se je čim bolj pomirjevat občanke Ljubljane, kar je zelo pomembno v teh kriznih situacijah in mislim, da bi bili lahko zgled tudi državni ravni, kjer se je pa delalo marsikaj drugega kot to, kar bi se moralo ne, od številnih afer, do tega, da se je kot otroke strašilo državljanke in državljane.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, ne, ni treba, lepo prosim.

GOSPOD MAG. MARKO KOPRIVC Dovolite, da dokončam.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ A ni tko krasna seja dans, dejmo zaključit tko. Govormo o Mestni občini Ljubljana. To pa dejte v parlamentu, sej je v redu.

GOSPOD MAG. MARKO KOPRIVC Tako da, vse čestitke Mestni občini Ljubljana. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ V parlamentu drugo razpravo mate, tle ste, nekaj vas je članov parlamenta ne, pa kr dejte.. Gospa Kociper. Joj, joj, joj.

GOSPA MAŠA KOCIPER Ne bom sam, ker eni tko trpijo bom še jaz se zahvalila res Mestni občini Ljubljana, ker je odreagirala tako, kot je treba, naredila vse ob pravem času in tko, kot se v takšnih časih spodobi in ni zlorabila te epidemije. Tko, da tut sama sem kot meščanka ponosna za vse, kar je bilo v zvezi narejeno z obroki za Kralje ulice, vse ostalo, kar je bilo našteto pri točki 3. Tko, da ene boli, jaz sem pa ponosna no. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Torej, drage sodelavke, sodelavci, to gre za zapisnik hvala, za to, kar ste naredili za Ljubljano, pa hvala Ljubljančanom, Ljubljančankam, da so bili tako samoodgovorni in ves čas govorim isto. Se opravičujem prosim. A lohk zaključim? Da smo poslušal navodila vlade in nacionalnega inštututa in, če komu ni jasno, jaz sem tudi govoru s predsednikom vlade ne v tem času večkrat in tut prosu, da nej se, ko je bil problem nacionalni inštutut in vlada uskladijo, da ljudi ne mešamo, ko so bili različne izjave. Tko, da Ljubljana se je tle izkazala. Hvala Ljubljančanom, Ljubljančkam, predvsem pa hvala mojim sodelavkam in sodelovcem, vsem 12000, od šol, od teh obrokov, da ne govorim spet sem pri Snagi-Voka ne, nihče ni čutu, pri energetiki, pri zdravstvenem domu, pri ZOD-u, pri lekarnah, koga sem pozabu, kdo mi bo zdej skoču v luft ne. Redarji, gasilci in podobno. Torej, vsi, ki so delal, hvala lepa vsem.

aplavz v dvorani

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zelen, vse morte zelene kartone dvignt. Zeleni kartoni ZA predlog sklepa.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o uporabi sredstev proračunske rezerve Mestne občine Ljubljana za financiranje izdatkov, povezanih z izvajanjem ukrepov preprečevanja širjenja COVID-19, in blažitev posledic razglasitve epidemije.

44 ZA. 0 PROTI. Bravo, hvala lepa vsem, ki ste bili za in tut tistmu, ki ni hotu. Aja, se opravičujem. A je kdo proti? Ne, noben ni.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zadnja točka. Kot običajno je prva točka.

AD 18. A) PREDLOG SKLEPA O PODELITVI NAZIVA ČASTNI MEŠČAN GLAVNEGA MESTA LJUBLJANA B) PREDLOG SKLEPA O PODELITVI NAGRAD GLAVNEGA MESTA LJUBLJANA ZA LETO 2020 C) PREDLOG SKLEPA O PODELITVI PLAKET GLAVNEGA MESTA LJUBLJANA ZA LETO 2020 Za častnega meščana in častno meščanko glasujemo individualno, posamezno, za nagrade in plakete kot običajno skupaj. Gradivo ste prejeli po sklicu seje. Prosim gospo Verbič, predsednico komisije, da poda uvodno obrazložitev. Nada, izvolijo. Jaz sem reku, ob sedmih je kosilo ne. Smo se držal ne, tko, da mam še čas ne, da vlečem sejo.

GOSPA NADA VERBIČ Spoštovani gospod župan, svetnice in svetniki, in ostali prisotni. Komisija za priznanja se je sestala na treh sejah in obravnavala 27 kandidatk in kandidatov za podelitev plaket oziroma nagrad ter 7 kandidatk in kandidatov za podelitev naziva častna meščanka in oziroma častni meščan glavnega mesta Ljubljana. Za 3 pobudnike je komisija ugotovila, da ne izpolnjujejo pogojev in zato je njihove pobude izločila iz obravnave. Na 7. in 8. seji dne 13. 2. in 10. 3. 2020 je komisija obravnavala pobude za podelitev plaket in nagrad in sprejela 2 sklepa, ki jih predlaga mestnemu svetu Mestne občine Ljubljana v sprejem. Prvi sklep glasi. Komisija za priznanje predlaga, da plaketo glavnega mesta Ljubljana prejme 7 kandidatk oziroma kandidatov in sicer Dejan Babošek z ekipo filma Preboj, Ljubljanski zdravniški orkester Camerata Medica, Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice, društvu, Društvo Urbani čebelar, Pavle Kavec, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru ter Društvo Parada ponosa. In drugi sklep komisija predlaga, da se nagrada glavnega mesta podeli 5 kandidatom. To pa so: Zavod župnije Trnovo – Dom Janeza Krstnika, Mladinski dom Malči Beličeve, Zavod za oskrbo na domu Ljubljana, Center urbane kulture Kino Šiška, Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana. Na 9. seji dne, 24. 4. je komisija obravnavala 7 kandidatk oziroma kandidatov za podelitev naziva častna meščanka oziroma častni meščan glavnega mesta Ljubljana. In sprejela dva sklepa, ki jih predlaga mestnemu svetu v sprejem. Prvi sklep: Komisija za priznanja predlaga podelitev naziva častna meščanka glavnega mesta Ljubljana profesorici, doktorici Gabi Čačinovič Vogrinčič. In še drugi sklep: Komisija za priznanje predlaga, da se naziv častni meščan glavnega mesta Ljubljana podeli akademiku, zaslužnemu profesorju, doktorju Jožetu Mencingerju. Za predlagane sklepe je glasovala večina članov komisije. Dovolite še, da se vsem članicam in članom komisije kot tudi Ireni Weithauser za njene, za njeno delo in vsem članom za odgovorno delo lepo zahvalim.

A) PREDLOG SKLEPA O PODELITVI NAZIVA ČASTNI MEŠČAN GLAVNEGA MESTA LJUBLJANA

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa predsednica komisije. Gremo na razpravo. Najprej častna meščanka in častni meščan. Izvolite. Kar izvolijo, prosim. Okej. Kamorkoli ne.

GOSPOD GREGOR SLABE Hvala za besedo. Preden glasujemo o Predlogu Sklepa o podelitvi naziva častnega meščana gospodu Jožetu Mencingerju menim, da je potrebno našteti nekatera dejstva o gospodu Mencingerju, katera verjetno nekaterim v tej sobi niso znana. Prvo dejstvo. Gospod Mencinger je takoj po osamosvojitvi ves čas govoril, da so certifikati nič vreden papir in tako zavajal javnost, povprečne državljane, da so nasedli in za drobiž prodali svoje certifikate novo nastalim tajkunom. Mencinger je kot ekonomist leta 90 javno zagovarjal razdelitev družbenega kapitala med vodilne menadžerje podjetij in hkrati goreče nasprotoval razdelitvi družbenega kapitala med vse državljane Slovenije. Leta 96 je za Gospodarski vestnik branil tajkunsko divjo privatizacijo družbenega kapitala. Citiram njegovo izjavo: »če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam, bi najbrž tudi sam poskušal škodovati družbeno premoženje«. Drugo dejstvo. Tako imenovani zagovornik nacionalnega interesa, borec proti tujim lastnikom gospod Mencinger je sedel v nadzornem svetu nekoč slovenskega giganta Iskraemeca. V času njegovega nadzorstva je šlo podjetje v prisilno poravnavo. In poglejte ironijo. Paradno podjetje, ki ga je očitno neuspešno nadziral je torej propadlo, rešil pa ga je tuji kapital, proti kateremu se nominiranec izreka oziroma je sovražno nastrojen. Kako se je končal oziroma končuje naš nacionalni interes pa vam je upam vsem skupaj znano. Tretje dejstvo. Osamosvojitev je jemal kot nekakšen zasilni izhod. Četrto dejstvo. Izjavil je, da se volilno telo deli na desnico in na normalne. Torej je nestrpen do drugače mislečih. Častni meščan pa more združevati in ne deliti. Peto dejstvo. Na volitvah v Evropski parlament je bil nosilec Liste Pozitivne Slovenije, torej vaše stranke gospod župan, zato gre za očiten konflikt interesov.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sej jaz ne glasujem.

GOSPOD GREGOR SLABE Šesto dejstvo. Nasprotoval je vključitvi v Zvezo NATO, ki je mednarodno varstnostno okolje, kamor Slovenija pripada. Torej gospod Mencinger je nasprotoval varnostni skupnosti Slovenije z Združenimi državami Amerike, ki je za našo malo Slovenijo v tem kaotičnem svetu ključnega pomena in daleč najcenejša varianta. Če že ni obrambni strateg, pa bi pričakovali, da mu je poznana ekonomija, vendar se tudi tu ni izkazal, ko je ne vem, na kateri osnovi napovedal takole preko prsta, da bodo ZDA junija leta 2009 bankrotirale. No, kot lahko vidimo, se njegove napovedi niso uresničile. ZDA so še vedno gospodarska, vojaška in svetovna velesila in bodo tudi v prihodnje. Na veliko žalost vseh komunistov in sovražnikov prostega trga, osebne svobode in kapitalizma, kar ZDA pomenijo tudi v svojem bistvu. V tujini bi redko kdo lahko dal tako katastrofalne napačne napovedi in še imel kariero v ekonomskih vodah, politiko pa bi videl samo še preko televizije. Z naštetimi dejstvi lahko ocenimo, da danes glasujemo bodimo realni zanič ekonomistu in še slabšemu politiku. Glavno vprašanje pa je - zakaj pravzaprav glasujemo o podelitvi naziva častnega meščana Ljubljane gospodu Mencingerju? Kaj konkretno je gospod Mencinger naredil za Ljubljano in njene občane v vseh teh letih. Zato, ker je bil nosilec liste vaše stranke gospod župan? Glede na zgoraj našteta dejstva predlagam, da svetniki zavrnejo predlog sklepa in, da se komisija za priznanje ponovno sestane in predlaga mestnemu svetu človeka, ki si zasluži naziv častnega meščana glavnega mesta naše države.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Kociper postopkovno, sam lepo prosim al gor al pa mikrofon. Gor? Ker ne vidim mikrofona.

GOSPA MAŠA KOCIPER Spoštovani župan, prosim, da kolega opozorite, da dejstvo je po skladu s slovarjem Slovenskega knjižnega jezika nekaj, kar obstaja in se je dejansko preverljivo zgodilo. Če želite lahko kot mestni svetnik tukaj poveste svoje mnenje, se odločite svobodno ali boste podprli nekoga ali ne, ne pa, da nekaj, kar ni preverljivo in se ni zgodilo. A lahko govorim prosim?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Slabe, lepo prosim. Dejte no, sej smo na konc.

GOSPA MAŠA KOCIPER Navajate kot dejstva in s tem zavajate javnost, hkrati pa črnite človeka, ki ni prisoten in se tukaj o vaših dejstvih ne more izjavit. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jst se opravičujem ne, bom opozoru, ne bom dal na glasovanje, kar se mi zdi normalno ampak, bom še jaz sam eno pripombo dal ne. Men je pa ta razlaga bila normalna z vaše strani. Rad bi pa spomnu, da sem jaz bil na eni vodilni funkciji v Mercatorju v unih letih, pa ne spomnim se kdo me je že zamenjal. Pa vidmo, kje je bil takrat Mercator, kje je pa dans, pa tle nas je več iz Mercatorja. Gospod Čadež, izvolte še vi. Mate, lepo prosim dejstva pa. Ne, sej nimam problema, vi rečte kar čte ne sam. Razprava pol Čerin, dobro. Izvolte.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Hvala za besedo gospod župan, sem Zvone Čadež, pripadam Svetniškemu klubu SDS. Ja, fino. Lejte, jaz bi najprej mel eno zadevo glede predsednice komisije gospe Nade Verbič. Za tem govorniškim odrom je pred nekaj minutami rekla večina članov Komisije za priznanja mestnega sveta Mestne občine Ljubljana je bila za. To je res, lahko bi pa tudi rekla od 7 sta 2 glasovala proti. Mal drgač bi zvenelo, namreč običajno v tej komisiji nisem prvič se poenotimo in imamo take predloge, da soglasno pospremimo. Letos temu ni bilo tako, niste se zlagal ampak ste povedal mal drgač. To je prvo dejstvo. Rad bi..

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Čadež zdej, če že govorimo o dejstvih ne, v 13-ih letih, kar sem tu pri častnih meščanih, predvsem govorim pri moških ne je bilo v komisiji vedno preglasovanje, kar jaz pomnim. Tako, da o tem, da se vedno poenotite.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Lani ne. Lani smo bili soglasni.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ja, govorim o 13-ih letih. Jaz govorim 13 let.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Ja no, jaz pa govorim o lani.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz sem reku v 13-ih letih. Ker ne more bit eno leto. Če govorimo o nekem razmerju potem gledamo celo obdobje kar je in pol ugotovimo. Izvolte, kar naprej.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Če govorimo o dejstvih, govormo dejstva. Številka je številka, večina je pa večina. Jaz pravim kakšna je razlika?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Večina je 4/2, 4/3 je večina, vedno dobi, šteje se tut 1 glas, to me je gospa Ljudmila Novak v parlamentu podučila, da je treba znat štet. In to je večina. In, če govorimo o dejstvih, dejstva so taka, da odkar sem jaz tu, je bilo bi reku večino let je bilo pri moških kandidatih preglasovanje.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ V redu.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Lohk pa dobite podatke o vseh. Izvolte.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Ne, ne, sej to je demokratično, jaz nič ne rečem, sam pravim za podton. Zdej pa bistvo. Pač, dejstvo je, to sem prepričan, da bo dobila naziv častni meščan občine Ljubljana gospa prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, ki ima krasen življenjepis, ne bi se ponavljal. Ima pa tut eno zadevo, ki pomoje ne spada bi reku v opis lastnosti, ki bi omogočili, da dobi tak naziv. To pa je, da je pač med tistimi, ki so si izplačevali nezakonite privilegije v obliki dodatkov za stalno pripravljenost. Slučajno delam na Upravi za zaščito in reševanje že 26 let in tam si teh dodatkov ne izplačujemo, čeprav imamo pogosto, pogosto pripravljenost na domu. Če vi mislite, da je to lepo dat nekomu častni naziv, ki je bil v stalni pripravljenosti na eni Fakulteti za sociologijo ali socialno delo, pardon, potem dejte ne, jaz mislim, da to ni prav. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Čerin. Mikrofon prosim. Ne, gor prid gospod Čerin, kar tle gor pridi. Zdej se mal sprehod. Zadnji prijavljen. Gregor, si pripravljen za glasovanje? Si.

GOSPOD ALEŠ ČERIN K razpravi me je spodbudila razprava gospoda Slabeta. Kaj gospod Mencinger ni. Oziroma, kaj je pri njemu slabo. Ker vsak od nas ima dobre, pa tudi kakšne take zadeve k kakšnemu ni všeč. Jaz bom pa povedu, kaj doktor Mencinger je bil in kaj je. Prvič, je bil moj profesor, kar sicer nič ne pomen ampak ga že od takrat cenim. Jaz nisem član komisije kokr veste. Drugo, je izjemen strokovnjak na področju statistike, ekonomije in še česa in kot veste, je bil v prvi slovenski vladi, ki jo je sestavil Lojze Petrle, podpredsednik za gospodarstvo. In napačne so vaše trditve, berte si mojo knjigo, pa boste ugotovil zakaj je Mencinger odstopu. Ravno zaradi tega, ker je nasprotoval razdelitveni privatizaciji. On in Marko Kranjec. In on je odigral v času osamosvajanja Slovenije odločilno vlogo. Poleg tega bil je rektor ljubljanske univerze v dveh mandatih. Če to ni opus enega človeka, potem ne vem kaj je. In to, kar vi očitate so čiste izmišljotine in neresnice. Hvala lepa. A, še neki. O dodatkih. Če jaz kej vem o dodatkih tečejo še pravde na sodiščih. Tko, da ne vem kako se bojo izšle, ker te, ki se tičejo dodatkov je kar nekaj na ljubljanski univerzi. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Zeleni kartoni. Gospod Čerin, evo laufajo k njem z zelenim kartonom, da ga dvigne ne. Rezultat navzočnosti: 45.

Glasujemo najprej O PRVEM PREDLOGU SKLEPA pod točko A): Naziv častna meščanka glavnega mesta Ljubljana prejme prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič.

Zeleni kartoni ZA. 33 ZA. Rdeči PROTI. 11 PROTI. Sprejeto. Čestitamo.

Glasovanje poteka O DRUGEM PREDLOGU SKLEPA pod točko A): Naziv častni meščan glavnega mesta Ljubljane prejme akademik, zasl. prof. dr. Jože Mencinger.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zeleni kartoni ZA. Pa, lahko, ne vidim kaj ne, ta čas štejte zelene kartone no. Zeleni ZA ja, prosim. Zeleni ZA.

GOSPA MOJCA SOJAR Zakaj pa ne počakate, da obrazložim glas?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kar obrazložte glas, sej vas nič ne moti, sej bomo držal gor. Sej novste vi komandiral to sejo. Povejte svoj glas. Hočte, nočte, izvolte.

GOSPA MOJCA SOJAR Dobro. Mojca Sojar še enkrat. Tudi jaz sem članica te komisije in po mojem mnenju je gospa Nada Verbič zelo dobro opravlja delo predsednice te komisije. Je pa prej povedala kot je povedala, jaz ji to ne štejem tko v slabo. Je pa druga reč, kar me je provzaprov zmotilo. Mi smo predlagal zelo dobrega kandidata tako, kot smo ga tudi lansko leto. Predlagal zelo dobrega. Jaz sem prepričana, da bi tudi gospod Mencinger imel dobro mnenje o našem kandidatu, tudi gospod Čerin, da bi imel dobro mnenje o našem kandidatu in smo ga predlagali pod imenom Svetniški klub Nove Slovenije. Ne vem zakaj Lista Zorana Jankovića ne predlaga sama kandidata, ampak podpre nekoga, ki ga je predlagala Pravna fakulteta. Men bi se zdelo zelo transparentno. Mi, če predlagamo svojega stojimo potem tut za njim. Zato moram seveda, ker naš kandidat ni bil sprejet bovedat, da bomo mi glasovali proti gospodu Mencingerju z vsem spoštovanjem, ampak mi smo imeli svojega dobrega kandidata.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ A, kandidat je bil gospod Lojze Peterle, pa jaz povem ne. Noben problem, ker sem bral te vloge, nimam nič proti, da predlaga. In ne vem, da men kdo kej reče kako bomo mi glasoval na Listi Zorana Jankovića. Ne rabim niti rečt, Lista Zorana Jankovića je tolk samostojna, da sama glasuje kot želi, brez kakšne komande. Ne dovolim si pa še enkrat, da mi nekdo reče, kako bomo predlagal koga al ne bomo predlagal. Pravna fakulteta je pri nas izjemno pomemben del univerze. Ma, nima smisla no. Ni replike no. Ni replike ne. Gremo zeleni, kdo je za.

Glasovanje poteka O DRUGEM PREDLOGU SKLEPA pod točko A): Naziv častni meščan glavnega mesta Ljubljane prejme akademik, zasl. prof. dr. Jože Mencinger.

Zeleni kartoni ZA. 33 ZA. Kdo je proti, rdeči kartoni? 12 PROTI. Sprejeto. Hvala lepa vsem, ki ste predlagal oba kandidata in komisiji.

B) PREDLOG SKLEPA O PODELITVI NAGRAD GLAVNEGA MESTA LJUBLJANA ZA LETO 2020 Razprava. Predlog Sklepa o podelitvi nagrad glavnega mesta Ljubljana za leto 2020: Zavod župnije Trnovo, Mladinski dom Malči Beličeve, Zavod za oskrbo na domu, Center urbane kulture Kino Šiška in Javni zavod Cene Štupar. Razprava prosim. Ni.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA pod točko B): Nagrado glavnega mesta Ljubljna za leto 2020 prejmejo: Zavod župnije Trnovo – Dom Janeza Krstnika, Mladinski dom Malči Beličeve, Zavod za oskrbo na domu Ljubljana, Center urbane kulture Kino Šiška in Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraževanje.

Kdo je ZA, zeleni kartoni za nagrade. 45 ZA. Čestitke vsem nagrajencem. In razprava. 44 ZA. A je kdo proti? 0 PROTI.

C) PREDLOG SKLEPA O PODELITVI PLAKET GLAVNEGA MESTA LJUBLJANA ZA LETO 2020

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA pod točko C): Plaketo glavnega mesta Ljubljana za leto 2020 prejmejo: Dejan Babosek z ekipo filma Preboj, Ljubljanski zdravniški orkester Camerata Medica, društvo, Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice, Društvo Urbani čebelar, Pavle Kavec, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru, Društvo Parada ponosa.

Kdo je ZA, zeleni kartoni prosim. Seveda.

GOSPA ANA ZAGOŽEN Jaz bi pa samo rada obrazložitev mojega glasu in sicer, ker spet glasujemo v paketu na mojo žalost bom glasovala proti zato, ker sem pač proti, da dobi parada ponosa pa ekipa film Preboj na meninju. Ostali so mi zlo, zlo všeč, vendar zaradi tega bom pač proti. Da ne bo kej narobe.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, sploh ne. Hvala lepa. Pošteno. Vsak ma pravico do svojga mnenja samostojno. Glasujemo o nagrajencih plakete.

Lepo prosim zeleni kartoni ZA. Štejemo. 33 ZA. Rdeči kartoni proti. 11 PROTI. Sprejeto. Čestitke vsem nagrajencem.

aplavz v dvorani

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Svečane seje 9. maja ne bo. Če bo situacija taka bo verjetno na jesen. Hvala za konstruktivno sejo vsem za in proti, ki ste glasovali ampak mislim, da je to pravi način, da se pove svoje mnenje. Zaključujem to sejo in vas vabim na kosilu, ki sem jaz skuhu. Kdor upa, upa. Hvala lepa. Dol je na terasi, na vrtu, ni not tko, da je odzunaj.

KONEC POSNETKA MOL seja 2.

Številka: 90000-5/2020-34 Datum: 15. 6. 2020

MAGNETOGRAMSKI ZAPIS PO ZVOČNEM POSNETKU 13. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA,

ki je potekala v ponedeljek, 15. junija 2020 s pričetkom ob 15.30 uri, v Veliki sejni dvorani Mestne hiše, Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospe in gospodje. Pričenjamo s 13. sejo Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana. Navzočih je 33 svetnic in svetnikov. Smo sklepčni. Odsotnost opravičila gospa Ana Zagožen in gospod Dejan Crnek. Lepo prosim, da izključite telefone, da ne motimo delo. Prejeli ste tudi predlog dnevnega reda 13. seje. Odpiram razpravo o dnevnem redu. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost. Nismo sklepčni. A lohk lepo prosim no. Ugotavljam navzočnost no. Vsaj navzočnost ne, če ste prijazni ne, pritisnit. Rezultat navzočnosti: 34.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog dnevnega reda 13. seje mestnega sveta.

Prosim za vaš glas. 30 ZA. 0 PROTI. Sprejeto.

AD 1. POTRDITEV ZAPISNIKA 12. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA Razprava. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 30.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana potrdi Zapisnik 12. seje Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana z dne 4. 5. 2020.

Prosim za vaš glas. 32 ZA. 0 PROTI. Sprejeto.

AD 2. VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIC IN SVETNIKOV TER ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIC IN SVETNIKOV Gradivo ste prejeli s sklicem seje in po sklicu seje. Pisno vprašanje z zahtevo za ustno predstavitev je poslala svetnica gospa Asta Vrečko. Izvolite, 3 minute.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Hvala za besedo. V 22. maja je v državnem zboru potekala izredna seja za Odbora za kulturo, kjer se je obravnaval tut problematika Bežigrajskega stadiona v luči zaščite Plečnikove kulturne in umetnostne dediščine. Tam so vsi strokovnjaki iz tega področja dali mnenje in zavzeli stališče, da ta, to pravzaprav ne pomeni prenove projekt Bežigrajskega športnega parka ampak pozidavo in s tem uničenje Plečnikove dediščine. Bil je sprejet tudi sklep. Odbor za kulturo podpira prizadevanje za ohranitev vrednot, zaradi katerih je bil Plečnikov stadion leta 2009 razglašen za Kulturni spomenik državnega pomena in poziva Ministrstvo za kulturo, da prepreči nadaljnje propadanje ali izgubo spomeniških vrednot Plečnikovih del. Konec citata sklepa. In državna sekretarka za kulturo je povedala, da iščejo in preučujejo vse možnosti, da se izvede dejanska obnova in ne novogradnja. Zato na MOL naslavljam vprašanje ali so bili že pogovori z investitorjem Pečečnikom in Ministrstvom za kulturo in ali je na te pogovore bil morda povabljen tudi MOL? Prav tako je mednarodna organizacija Evropa nostra konec lanskega leta Plečnikov stadion uvrstila na seznam sedmih primerov najbolj ogrožene kulturne dediščine v Evropi in hkrati napovedala sestanke z investitorjev in odločevalci v Sloveniji. Tako, da vas tudi tukaj sprašujem, če so se morda oglasili že MOL in povabljeni na te sestanke? Zanima pa me, kako potekajo tudi pogovori z Olimpijskim komitejem, ki je napovedal da, če ne bojo dokončno rešeno vprašanje gradbenega dovoljenja prekinil sodelovanje v družbi Bežigrajski športni park in kakšne so alternative, možnosti in možnosti v primeru, da ministrstvo ustavi postopek? Zanima me, če lahko mesto ponudi neko nadomestno zemljišče za izvedbo Pečečnikovega projekta stadiona in ali je možno, da bi mesto odkupilo lastniški delež in prevzelo projekt pod svoje okrilje? In pač predvidelo s tem povezano tudi sredstva v proračunu MOL in ga potem namenilo prebivalcem in prebivalcem Ljubljana. Hvala za odgovore.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Odgovor bo podal kolega Kolenc. Tudi en del boš men pustu. Lahko pa jaz začnem. Najprej to vprašanje. Nobenga vabila nismo dobili od nobenih inštitucij, ki ste jih navedli. Tko, da kar prepuščamo državnemu zboru naj on sam dela kaj misli. Ne Ministrstvo za kulturo ni nič klicalo, ne vem, kaj se dogovarjajo z direktorjem BŠP-ja, ker je v lasti treh družbenikov, mi imamo 28%, on ma 59% Pečečnik ne, pa 13% OKS. Drugo OKS je svojo izjavo predsednika že umaknu ne, kajti OKS ma po družbeni pogodbi ne torej predkupno pravico ne, ma ter največji družbenik. In tretje tudi teh navedenih, ki so se vpisali ne, kjer bojo dobil tut naš odgovor s prof. Koželjem. Koželj profesor dela strokovni del, jaz drugi del, bomo odgovoril niso se oglasil na MOL-u. Kdor pa razlaga ne o tem, če bi MOL odkupu, pa vrnu ne, to pomeni 20 milijonov evrov, ki je treba izplačat Pečečniku. On je vložu 9 kapitala, kupu zemljišče in tle gor mate, to je namensko barve, če gledate ne, zlo zanimivo. Mestna občina Ljubljana nima niti enga cegla na Plečnikovem stadionu ampak vložila je naše zemljišče pred stadionom, se pravi ob Samovi ulici ne, ob Vodovodni in pa ob Koroški ulici, se pravi južno in severno od stadiona. Največji del ne na stadionu ima OKS ne, ta drugi največji del ne ma pa Pečečnik, to je bil prej tisti zelen del od SCT-ja. Zlo zanimivo ne, država, ki se zdej tako ne trudi ne, da bi zaščitila Plečnikov stadion je mirno soglašala, da sta ga leta 2002 vrnili križevniškemu redu ne, namest da bi dala državne obveznice, ki so ga pa naslednje leto že prodali pol OKS-u ne. Tko, da v tej državi so nekateri, ki so jih sam polna usta ne, kaj bi naredil ne drugim, če pa v mestnem svetu menite ne, da je treba ponovno naredit ne Plečnikov stadion za vojne in pred vojne ne shode ne, v korist vseh meščank in meščanov ne, potem pa predlagite ne. Marko, zdej pa prosim te.

GOSPOD MARKO KOLENC Hvala lepa. Spoštovani župan, spoštovane mestne svetnice, mestni svetniki. Vprašanje izraža temeljno nerazumevanje celotnega projekta in njegovega poteka. Prvič, projekt BŠP je izbrala strokovna komisija na mednarodnem arhitekturnem natečju in drugič, k temu projektu je pozitivno mnenje dala tudi stroka Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Po dveh osnovnih izpolnjenih pogojih projekt kljub temu obnova BŠP še po 10. letih zaradi množice polen še vedno ni. Če je Vasko Simoniti, trenutni kulturni minister na pogovore povabil investitorja gospoda Pečečnika, MOL-a na srečanje ni povabil, kar samo priča o … /// … nerazumljivo … /// trenutne oblasti, ki jo očitno zanima politikanstvo in ne strokovne rešitve. MOL druge alternative kot projekt, ki ga je izbrala strokovna komisija na mednarodnem natečaju nima. Zato sredstev za projekt BŠP v prihodnjih proračunih ni predvidenih, saj v MOL vztrajamo pri dogovoru, ki je zapisan v družbeni pogodbi BŠP. Brez dvoma smo v Ljubljani tisti, ki dediščino Plečnika jemljemo kot del identitete mesta. Žal smo v dobronamernosti osamljeni. V 10. letih je jasno vsakomur, da stavba, ki se ne uporablja propada, zato odgovornost za uvrstitev Plečnikovega stadiona na seznam ogrožene kulturne dediščine nosijo vsi tisti, ki vztrajajo, vztrajno zavračajo kakršnokoli razumsko debato. Če bi institucije države, ki so pristojne za izdajo gradbenega dovoljenja verjele stroki in, če bi vsak deležnik opravil svoje delo, bi bil projekt prenove Plečnikovega stadiona izveden in ne bi pristal na seznamu Europa Nostra. Odgovornost za stanje, v katerem Plečnikov stadion je in zato, da je pristal na listi ogrožene kulturne dediščine iščite predvsem v tistih, ki imajo za cilj, da se nič ne spremeni. Njih javnost, tudi politična terja za odgovore. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Takoj bom. Sam še enkrat. Marko, nazaj dej prosim te. A zdej si okol obrnil? Ne, ne pusti, da ne bomo kej zmešal. Tole je Koroška cesta no. Če kdo ne ve ne, to je severni del ne. Ta zemlja je naša, do tu. Tole je, to kar je bilo od SCT-ja, kar je kupu Pečečnik in to je OKS. Ta zemlja je naša spet do Samove ulice pa do Vodovodne ne. Ta vogal ne, tko, da boste vedl. Izvolte gospa Škrinjar. Sam povejte kaj postopkovno.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Mnenje o tem, kar je gospod povedal.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne morte mnenje. Postopkovno je čist drugo. Ne morte mnenja. Gospa Škrinjar, ne morte, držal se boste reda. Niste v parlamentu, tam lahko delate zgago, tle ne boste.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Tle ne boste afne guncal, sem že povedu, ne boste mnenje mela. Hvala lepa. Gremo naprej. Vprašanja in pobude so poslali gospod Janez Stariha glede večih točk, šest: začasna kolesarska steza na Štajerski cesti, kolesarska steza na mostu čez Savo pri Sneberjah, spremembe cestne signalizacije na Resljevi, Masarykovi in Komenskega ulici, postavitve kolesarskih stojal, postavitve lesene brvi čez Gradaščico in pa križišča Topniška-Šmartinska. Gospod Jakopovič glede ureditve javnih sanitarij s stropnim dvigalom za gibalno ovirane osebe, poimenovanja nove ulice po dr. Ljubi Prenner v novem stanovanjskem naselju Brdo II. Svetniški klub Levica glede zagotovitve več prostorov za brezdomce, gospa Asta Vrečko glede plačevanje parkirnin, gospod Gregor Slabe glede zaščitne opreme v primeru samoorganizacije čistilne akcije, uredniške politike Glasila Ljubljana, gospod Zvone ČADEŽ glede razporeditve prodajalcev pridelkov na ljubljanski centralni tržnici, gospod Jožef Horvat glede kanala ob Ulici 28. maja v Dravljah, kolesarske steze ob Štajerski cesti in pa Svetniški klub NSi glede šolskega igrišča OŠ Vrhovci.

AD 3. POROČILO ŽUPANA Jaz bom vmes govoru, to je pa filmček, ki je bil pripravljen za svečano sejo mestnega, slavnostno sejo mestnega sveta no. Bo na prvem delu brez muzke, potem bomo še dal do konca, ker je 9 minut traja. Na aktualnem dogajanju v Mestni občini Ljubljana 6. maja so se sešli družbeniki Javnega holdinga Ljubljana, ki so potrdili letna poročila Javnega holdinga in povezanih podjetij za leto 2019. Vse družbe so poslovale pozitivno. Javni holding + 775.000 EUR, Voka Snaga v višini 1.062.000 EUR, Energetika Ljubljana v višini 216.000 EUR in LPP z dobičkom 265.000 EUR. Družbeniki so sprejeli tudi poročilo o realizaciji investicijskih načrtov v letu 2019 - v investicijske projekte je bilo vloženih 42.354.768 EUR lastnih sredstev in 86.000 EUR investicij s sredstvi občin. Večji del vlaganj družbi Javnega holdinga je bilo namenjenih obnovam in izgradnji infrastrukturnih objektov. 6. maja smo objavili seznam 20 programov poletnega počitniškega varstva, ki je tudi letos sofinanciramo. Letos zanje namenjamo 193.000 EUR, kar je 36.000 EUR več kot lani. 7. maja smo na Orlah položili venec pred spomenik padlim borcem NOV za osvoboditev Ljubljane. Letos smo 9. maj, praznik Ljubljane, mesta heroj, zaradi epidemije obeležili drugače, kot sicer; slavnostne seje nismo mogli imeti, smo pa ob upoštevanju navodil NIJZ in Vlade RS podali na Pohod po poti ob žici. Meščankam in meščanom smo praznik voščili prek spletnih komunikacijskih kanalov ter čestitali letošnjima častnima meščanoma prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič in prof. dr. Jožetu Mencingerju in ostalim nagrajencem. Maja smo odprli novo vrtičkarsko območje na lokaciji Vižmarje – Brod; uredili smo 111 vrtičkov, 14 jih je namenjenih gibalno oviranim osebam. 16. in 17. maja so ob 115. obletnici, odkar je Ljubljanski grad v mestni lasti, potekali dnevi odprtih vrat. 17. maja smo obeležili mednarodni dan boja proti homofobiji, transfobiji in bifobiji. 18. maja smo se pridružili kampanji za obisk knjigarn Vrnitev napisanih, konec meseca pa smo v sodelovanju s partnerji in založniki organizirali knjižne Sejme na zraku. 20. maja smo obeležili svetovi dan čebel in izvedli akcijo Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle. Konec maja smo sodelovali v vseevropski preventivni akciji Maraton nadzora hitrosti in do 14. junija pa smo sodelovali tudi v preventivni akciji Hitrost. Še vedno predsedujemo in podpiramo Vizijo NIČ zavoda Varna pot. 20. maja smo v novem nakupovalnem središču Aleja v Šiški odprli novo enoto Lekarne Ljubljana. 22. maja smo se na žalni seji poslovili od častne meščanke prof. dr. Aleksandre Kornhauser Frazer, znanstvenice, kemičarke in pedagoginje ter izjemne intelektualke. 4. junija pa smo se poslovili od častnega meščana dr. Janeza Kocijančiča, dolgoletnega športnega funkcionarja, predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije ter predsednika Evropskih olimpijskih komitejev. Zadnji teden v maju smo obeležili teden gozdov, Ohranjamo zelena pljuča mesta. 31. maja se je uradno končala epidemija koronavirusa in življenje v mestu se počasi vrača v stare tire. Znova vozijo avtobusi LPP z velikimi težavami, knjižnice so spet odprte, gledališke in kino predstave, Hostel Celica, ki smo ga v času epidemije namenili nastanitvi zdravstvenega osebja KC, ponovno ponuja namestitveno ter del gostinske dejavnosti. 8. junija smo obeležili dan Primoža Trubarja.10. junija smo obeležili svetovni dan Art nouveauja.11. junija se je s sprejemom devetošolcev in koncertom osnovnošolskih skupin začel 12. festival Junij v Ljubljani, ki bo trajal do 21.6.; vse prireditve so brezplačne. Rad bi omenu da so ob tem, da smo meli 831 odličnjakov vseh 9 let, nastopili tudi ansambli iz teh osnovnih šol, izjemen koncert. 12. junija smo razglasili letošnje prejemnike Župančičevih nagrad, najvišjih priznanj Mestne občine Ljubljana s področja umetnosti. Župančičevo nagrado za življenjsko delo je prejel akademik arhitekt Stanko Kristl, nagrade za dveletno ustvarjanje pa so prejeli: tandem na področju uprizoritvenih umetnosti Dunja Zupančič in Dragan Živadinov, pesnica Nina Dragičević ter skladatelj filmske in gledališke glasbe Nino de Gleria. Nagrade bomo izročili septembra. 13. junija je potekal 6. Otroški knjižni festival na Vodnikovi domačiji. 13. junija smo v Krajinskem parku organizirali akcijo odstranjevanja tujerodnih rastlin. 13. in 14. junija smo v Živalskem vrtu obeležili mednarodni dan risov. Letos smo k dosedanjim 15 lokacijam za grafitiranje dodali še dve, in sicer kontejnerski objekt RogLab in vzhodni notranji zid v Foersterjevem vrtu. Mednarodno sodelovanje: konec maja smo na mednarodnem natečaju za nagrado Carshare City Award osvojili drugo mesto v kategoriji do 750.000 prebivalcev in tako postali drugo souporabi vozil najbolj prijazno mesto na svetu. V finalu smo bili skupaj z Bergnom, Lizbono, Bremnom in Gentom, ki je zmagal. V drugi kategoriji so bila mesta z več kot 750.000 prebivalci, v finale München, Vancouver, Madrid in Pariz, Calgary ter Milano, ki je osvojilo nagrado. Gostili smo veleposlanika kraljevine Španije in pa udeležence akademije Life Learning. Hvala lepa. Čestitke tistim, ki ste delal film.

aplavz v dvorani

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Očitno te lepote mesta sam določene svetnike zadovoljujejo. Eni so brez odziva.

AD 4. KADROVSKE ZADEVE Prosim gospoda Čerina, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala za besedo gospod župan. Cenjene kolegice in kolegi. Komisija vam v presojo predlaga 3 sklepe in 4 mnenja. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gremo na Predlog Sklepa o imenovanju predstavnice MOL-a v Svet konzervatorija za glasbo in balet. Razprava prosim. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 32.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: V Svet konzervatorija za glasbo in balet se imenuje Živa Ploj Peršuh. Mandat imenovane traja 4 leta.

Prosim za vaš glas. 34 ZA. 0 PROTI.

Gremo na drugi Predlog Sklepa o imenovanju predstavnika MOL v Svet Gimnazije Šiška. Razprava prosim. Ni razprave. Ugotavljam.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: V Svet Gimnazije Šiška se za predstavnika MOL-a imenuje Erik Karič. Mandat imenovanega traja 4 leta.

Prosim za vaš glas. 35 ZA. 0 PROTI.

Gremo na tretji Predlog Sklepa o imenovanju predstavnika MOL-a v Svet Dijaškega doma Tabor. Razprava. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: V Svet Dijaškega doma Tabor se imenuje Rok Radovan. Mandat imenovanega traja 4 leta.

Prosim za vaš glas. 37 ZA. 0 PROTI.

Gremo na peti predlog. Četrti predlog mnenja h kandidaturi za ravnateljico Osnovne šole Polje. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Barbari Smrekar se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico Osnovne šole Polje.

Prosim za vaš glas. 38 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa.

Gremo na peti Predlog Mnenja h kandidaturi za ravnateljico Osnovne šole Spodnja Šiška. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Franciju Hočevarju se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnatelja Osnovne šole Spodnja Šiška.

Prosim za vaš glas. 38 ZA. 0 PROTI. Sprejeto.

Gremo na šesti Predlog Mnenja h kandidaturi za ravnateljico Osnovne šole Toneta Čufarja. Razprava prosim. Ni.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Tanji GRÜNFELD se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico Osnovne šole Toneta Čufarja. Prosim za vaš glas. 39 ZA. 0 PROTI. Vsi trije so izjemni ravnatelji.

Gremo na sedmi Predlog Mnenja h kandidaturi za ravnateljico Srednje frizerske šole Ljubljana. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Saši Hiti in Sabini Juhart se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico Srednje frizerske šole Ljubljana.

Prosim za vaš glas. 27 ZA. 0 PROTI. In s tem smo to točko zaključili.

AD 5. ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA LETO 2019 Gradivo ste prejeli. Prejeli tudi poročila Odbora za gospodarske dejavnosti, turizem in kmetijstvo, za predšolsko vzgojo in izobraževanje, za šport, za zdravje in socialno varstvo, za gospodarske javne službe in promet, za lokalno samoupravo, za varstvo okolja, za kulturo in raziskovalno dejavnost ter poročilo pristojnega Odbora za finance. Pred sejo ste prejeli še dodatno gradivo k točki, primerjava prejemkov in izdatkov proračuna MOL po različnih vrstah klasifikacij in obdobjih ter zadolženosti MOL in njenih pravnih oseb. To, kar ste danes dobili vsako leto dajemo, da lahko delate primerjavo ne, kako teče naš proračun. Lanski proračun je bil drugi najvišji v 13. let, odkar jaz vodim mestno občino. Samo 2010 je bil višji, ko smo dobili stadion pa dvorano Stožice. Prosim gospo Sašo Bistan, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA SAŠA BISTAN Hvala za besedo. Spoštovane svetnice in svetniki.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Glasnej Saša. Glasnej, se te ne sliš.

GOSPA SAŠA BISTAN Spoštovane svetnice in svetniki. Spoštovani župan, podžupanja in podžupani, sodelavci. Kot vam je že v uvodu povedal župan smo pripravili pregled realizacije proračunov MOL od leta 2006 do 2019 in smo zlo ponosni, da smo lani zaključili kot drugi največji zaključni račun. Na strani prihodkov znaša realizacija 339.3 milijone evrov, na strani odhodkov pa 335.6 milijonov. Kar pomeni, da je imela Mestna občina Ljubljana konec leta presežek v višini 3.8 milijonov evrov. V letu 2019 se je povečalo namensko premoženje JSS MOL-u s kapitalskim transferjem v višini 1.7 milijonov evrov in 0.5 milijona Tehnološkemu parku. V preteklem letu se je mestna občina zadolžila za 10 milijonov evrov, odplačala pa 11.6 milijonov evrov. Zadolženost na dan 31. 12. 2019 je znašala 93.5 milijonov evrov. Na dan 31. 12. 2019 je imela mestna občina Ljubljana 15 milijonov zapadlih neplačanih obveznosti. Prihodki so realizirani 87.87% glede na plan. Davčni prihodki so bili realizirani blizu načrtovanega. 243 milijonov oziroma 97.76%. Nedavčni prihodki so bili realizirani v višini 60.5 milijonov oziroma 75.51%. Tu je med drugim evidentiran prihodek iz komunalnega prispevka investitorjev v višini 27 milijonov evrov. Kapitalski prihodki so bili realizirani 38.54% oziroma 10 milijonov. Prejete donacije: tu je bilo planirano 4.5 milijonov evrov. Prikazana realizacija pa je v višini 7.255 evrov. Razlog za to je bilo med letom prejeto mnenje Ministrstva za finance, da je sedaj potrebno sofinanciranje Eko sklada prikazati med transfernimi prihodki na kontih prejeta sredstva iz Državnega proračuna. Transferni prihodki so bili realizirani v višini 25.3 milijone evrov oziroma 97%. Tu je prikazano med drugim tudi prej omenjeno sofinanciranje Eko sklada za nakup 17 avtobusov v višini 3.4 milijone evrov in za izgradnjo telovadnice v Osnovni šoli Vižmarje Brod v višini 900.000 evrov. Odhodki so realizirani v višini 88.34%. Tekoči odhodki so nižji od predvidenih 86.75%, nižje so plače in prispevki, nižji so izdatki za blago in storitve, obresti so se še malo znižale predvsem zaradi še vedno nizkih obrestnih mer na trgu in tudi zaradi nadaljnjih pogajanj z bankami. Tekoči transferji so realizirani v višni 186 milijonov evrov, od tega največji del predstavljajo drugi transferji posameznikom in gospodinjstvom. Tu gre največ za plačilo razlike med ceno programov v vrtcih in plačili staršev v višini 62.6 milijonov evrov, drugi tekoči domači transferji v višini 95.5 milijonov. Transferji nepridobitnim organizacijam in ustanovam v višini 13 milijonov in subvencija javnemu podjetju LPP 14.5 milijonov evrov. Za investicije je bilo namenjenih skupaj 107.5 milijonov, od tega za investicijske odhodke 91.1 milijon in za investicijske transferje 16.4 milijone evrov. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Saša, sam še to povej, ne vem, če si povedala. Prenos iz leta prej je bil plačan letos do konec januarja vse.

GOSPA SAŠA BISTAN Do 20. januarja.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Še to povej v mikrofon, prosim te.

GOSPA SAŠA BISTAN Prenos neplačanih odhodkov v višini 15 milijonov je bilo plačano vse do 20. 1. 2020.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Lozej, stališče odbora.

GOSPA MAG. MOJCA LOZEJ Hvala lepa za besedo. Odbor za finance podpira sprejem Zaključnega računa proračuna Mestne občine Ljubljana za leto 2019. hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Lep pozdrav, hvala lepa za besedo. Nobeden od petih članov Statutarno pravne komisije ni imel pripomb pravnega značaja. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava prosim. Gospa Sever.

GOSPA KSENIJA SEVER Spoštovani gospod župan, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim tukaj v dvorani. Realizacija obračuna za leto 2019 je za malo manj kot milijon pa pol večja kot je bila v letu 2018. V svoji razpravi se bom večkrat navezala na Odlok proračuna za leto 2019, kjer bodo razlike do rebalansa predvsem pa do končnega obračuna zelo velike. Naj najprej pogledam na prihodkovno stran, kjer je bil odlok proračuna 421 milijonov evrov, nato rebalans na 406 milijonov in sprejeti proračun v višini 386.2 milijona evrov. Tukaj me zmoti znatno zmanjšanje koriščenja sredstev iz državnega proračuna in Evropske unije na postavki konta 741 od prvotno načrtovanih 42.5 milijona evrov, sprejeti proračun 19.5 milijonov evra, koriščenih pa je le 15 milijonov evrov. Kar pomeni več kot 100% manj od odloka tukaj primerjam. Ker se ta sredstva koristijo v določeni časovni perspektivi večkrat je navedeno do leta 2020. Gre za več projektov. Upam, da se bodo odobrena sredstva v roku počrpala. Naj omenim, da se veliko teh projektov realizacija prenaša v leto 2020 in še naprej. Na odhodkovni strani pa je na investicijskih odhodkih na konto 42 od odloka 170 milijonov prvi rebalans 149, nato 120 in realizacija 91 milijonov evrov. To je sicer res 75% od sprejetega obračuna, sicer pa od odloka skoraj 100% manj. Tukaj pa bom omenila posamezne postavke investicije, ki so prenesena v naslednja leta pa pomenijo za prebivalce Ljubljane dodatno kakovost bivanja v svoji četrtni skupnosti. Še vedno ni zagotovljena v celoti protipoplavna vredno, izgradnja protipoplavne varnosti. Izgradnja kini minipleksa, čeprav smo potrjevali načrt 2016-2019. Ureditev asfaltiranje posameznih cest. Najbolj pa me moti, da ni realizacije na postavki izgradnje oskrbe z vodo. Voda je osnovna dobrina, predstavlja kakovost bivanja. Govorimo o glavnem mestu države, pa naselja na obrobju Ljubljane še nimajo vodovoda. Tu naj omenim Zgornjo Besnico, Janče, Podlipoglav, Podutik ni vodovoda. Zelo veliko projektov, tudi te se zamikajo iz takih in drugačnih razlogov v naslednja leta. Odhodki za investicije za investicijske transferje proračunskim uporabnikom na postavki 432 so manjši skoraj za 5 milijonov evrov. Na postavki investicijsko vzdrževanje in gradnja cest, pa tudi za okoli 5 milijonov. V nadaljevanju pa piše, da so v tej postavki nujne sanacije zaradi dotrajanosti, poškodb in tako dalje, tukaj mislim ceste. V MOL, predvsem v četrtnih skupnostih izven središča mesta je še veliko cest, ki so potrebne obnove, predvsem pa asfaltiranja so gramozne. Sredstva za izobraževanje so tudi manjša za okoli 6 milijonov evrov, obnova šol in vrtcev, torej seštevki takih investicij so zajeti v zmanjšanju na kontu 42 in realizaciji 91 milijonov evrov. Opažam pa, da se povečujejo zneski za delovno uspešnost glede na sprejeti proračun povem, da nimam nič proti. Saj ljudje morajo biti plačani samo sprašujem, če projekti niso izvedeni oziroma ali dobijo ta sredstva ljudje na oddelkih, kjer je delo tudi realizirano. Na področju kulture sofinanciranje nevladnih organizacij je v tabeli navedenih 49 organizacij, nato so projekti, ki so izbrani in financirani in pogodbe ob programskem upravljanju. Torej trije sklopi dejavnosti. Tukaj pa bi bila potrebna obrazložitev vsaj za večje zneske nad 50.000 evrov, za koliko predstav so bila uporabljena sredstva, koliko gledalcev je bilo tako, kot je prikazano na primer za Pionirski dom, Mestno gledališče in tako dalje? Prav tako mislim, da bi moralo biti navedeno da, če posamezna nevladna organizacija pridobi sredstva iz vseh prej omenjenih treh sklopov. Na primer Zavod divja misel je prejel 140.000 evrov, nato še 13.600 evrov iz financiranja, Zavod EN-KNAP pa kar 191.000 evrov iz programskega upravljanja in 167.000 evrov kot sofinanciranje nevladnih organizacij. To je skupaj 358.000 evrov, pa ni nobene podrobne obrazložitve. Zanima me, koliko ima ta zavod zaposlenih in opis dejavnosti? Še par besed o zadrževanju oziroma o spremembi 25. člena, ki omogoča večjo zadolžitev javnim podjetjem. MOL je sicer znižala svojo zadolžitev na 93.5 milijonov evra, vendar smatram, da je javni holding in stanovanjski sklad del velike družine MOL in je tako skupna zadolžitev 134 milijonov, saj je MOL odgovoren za poroštva obeh zavodov. Bilanca stanja je zrcalo gospodarjenja s sredstvi. Vsako leto zaprošamo za obrazložitve tabele, predvsem na skupinah kontov 120 in 220. Konto 18, neplačani odhodki se povečajo za 10 milijonov evrov na 43.5 milijonov evra pa ni niti besede zakaj, kje. Kaj in komu predstavlja ta znesek. Prav tako se povečajo kratkoročne obveznosti do dobaviteljev za več kot 5 milijonov, pa ni obrazložitve koliko je zapadlih obveznosti pri 31. 12. 2019, niti ni tabele za večje zneske in katerim dobaviteljem. Na koncu pa, da ne bo mi zvenela samo kritika mislim, da si pripravljalci pri tako obsežnem gradivu zaslužijo pohvalo, čeprav mene posamezni zneski so zmotili. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem razpravo. Jaz sem bil tko prijazen. Prav gospod Horvat, izvolte ne, sem prej vprašu ne. Aja, to je uno. Bom pol odgovoru vse skupaj gospa Sever, na vaše pripombe ne tko, da nam dvakrat govoru. Izvolte gospod Horvat.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala lepa za besedo. Pozdrav vsem. Predvsem bi se tukaj navezal na slabo realizacijo prodaje mestnih zemljišč, v lasti Mestne občine Ljubljana. Postavljeno včasih mogoče res previsoko. Moti me pa to, kar smo že tudi zastavil kot ustno svetniško vprašanje o škrbinah, da imamo zelo nerealno postavljano ceno. Marsikdo bi se odloču tudi bom reku na svojem področju v Črnučah, ki bi zgradil parkirna mesta za svoje lokale in tko naprej, s tem bi povečal BDP, multiplikatorji bi bili ampak cene so pa res nerazumno visoke. Za 100 kvadratov, ne vem, 10.000 evrov, 16.000 evrov. Se mi zdi, da bi z neko pametno ceno lahko, sej verjamem k ste reku dobro, čim več zaslužit ne. Ampak tudi z neko realno bi pa potegnil več denarja tko, kot so včasih rekl, če ceno bencina spustiš na črpalkah dobiš prehodne goste, ki zapravijo več in tudi v tem primeru bi bilo bolj pametno včasih te majhne škrbine prodat za neko normalno ceno, dobit denar v proračun in ga potem oplemeniti na drugih projektih. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zdej pa zaključujem razpravo. Pa bom začel kr pri vas gospod Horvat. Pomoje zaradi takega razmišljanja tut niste župan, ampak v mestnem svetu sedite, ker ne vem kaj bi mi rekl, če bi res šli to pa prodal po nizki ceni. Mi imamo za vsa naša zemljšča naredili smo končno urejeno zemljiško knjigo, preberte vse četrtne skupnosti, določeno ceno zemljišča in ne vem zakaj bi nekaj forsiral, ker če gledate bilanco v celoti, pa se bom vrnu na vas gospa Sever. Mi imamo pozitivno bilanco, izpeljal smo vse projekte. Če ste prej gledala gor, kaj je navedeno ne vem, zakaj bi prodal po nizki ceni ne. Kaj bi šele pol rekl? Pol bi začel pa zbirate ne, komu ste v ulici prodal po nizki ceni ne, pa kdo hodi s kom na kavo in podobno. Ampak dokler bom jaz tu ne bomo skrbel zakonost ne in pa za to, da dobimo čim več v proračun MOL. Replika pri naslednji točki. Hvala lepa. Pa tut. Ne. Sej bo ne, prosim ne. Vi pa lahko odgovorite, izvolte.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Predvsem bi tukaj izpostavu s kom na kavo pa to mi, to mi je izpod časti. Je pa res, da smo s tem

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Okej, lejte sej. Lejte, nimate besede. Dal sem zato repliko, ker vam ne pripada replika pri tej točki. Dobr veste, da vam ne pripada. Tok časa ste pa že v mestnem svetu. Ampak vi ste mel svoje mnenje, jaz pa imam tut svoje mnenje. Gospa Sever, vašo razpravo spoštujem ampak neke odgovore pa morte dobit ne, nič druzga ne. Tole, k vas skrbi za Rog, za koriščenje Evropskih sredstev ne. Absolutno tut nas, ampak večina teh projektov je podaljšan rok še 2 leti. Tko, da mamo dost časa, da to in, če vam pa zdej povem, da nam je v tem trenutku država dolžna 6 milijonov evrov ne za projekt iz Evropskih sredstev ne in se v bistvu vsak teden po dvakrat kličemo. Potem ste imel kot drugo točko protipoplavna varnost. Absolutno nujno, ampak na napačen naslov ste se obrnil. Država ima v proračunu Evropskih sredstev 33 milijonov za Ljubljano za protipoplavno varnost, Mali Graben, Gradaščica, nimamo še izbranega izvajalca, iščemo gradbeno dovoljenje, če pa gledate tisto, kar je bilo po ingerenci MOL ne, smo pa mi ne zadrževalnik na Glinščici že naredili pred letom in pol. Tko, da ni pravi naslov, ne pripada nam. Tut jaz bi bil zlo vesel in tut pišemo zdej. Da še to povem. Ministru Vizjaku za sestank, prva točka najbolj pomembna, da se začne izvajat protipoplavna varnost. Ker zdej, če ste mediji spremljal, izbrani izvajalc za sosednjo občino ne, Polhov Gradec, za Ljubljano še ne. Potem ste govorila o asfaltiranju cest. Imamo 1626 cest, v teh treh letih, kar se dela skozi aglomeracije, skozi kolesarske steze in popravilo ceste, jih delamo 301 cesto. In ga ni, ki bi lahko več delu. Oskrbo z vodo, Besnica je letos v programu tako, je pa tle na vzhodnem delu Ljubljane je bil sam ta problem, da so imel svoje vodovode in so dolgo časa zdržal, dokler ni cela četrtna skupnost hotla met mestno vodo, ki je cenejša in boljša. Obnova šol in vrtcev. Tle pa jaz ne želim si je pa tut bi reku, zdi se mi neprimerno, da kdo kaj reče. Cela tretjina proračuna. Lani je šlo 113 milijonov za šole in vrtce. 113 milijonov. Je ni občine v Evropi. In tudi zdej ne, da bo še mal lažji, v tem trenutku imamo razpis za 10 objektov šol in vrtcev in ko zaključimo prenovo še statično sanacijo Riharda Jakopiča, za drugo leto nam ostane sam ena šola statične sanacije in to je v planu že Trnovo, osnovna šola, drugo vse teče. Delovno uspešnost, zakaj je? Ja, naši zaslužijo. Dobijo zelo restriktivno. Tudi zdej, k smo dobili od države denar za čas tega koronavirusa, mi smo polovico denarja nazaj vrnil. Ker smo dali tistim, ki po pravičnosti pripada, k so to delal. Tko, da smo zlo restriktivni. Zakaj je pa indeks večji? Ker delovno uspešnost se ne da planirat. Pa še ste rekla, sredstva za zavode. Zakaj vam to ni napisan ne, ker bi bil predolg seznam. Mi imamo ta razpis, 3 letni na področju ne kulture. Na področju športa in vse komisije to obravnavajo. In še rekla ste minipleks. Ja, mi smo minipleks prej planiral ampak tut to ste spremljal, da smo zdej izbral izvajalca, prof. dr. Gabrijelčič s svojo skupino je dobu minipleks. Računamo, da bo pač gradbeno dovoljenje v naslednjem letu in potem začetek gradnje. Ampak ravno to, kar vi sprašujete ne. Danes je šel odgovor, zakaj mi tut v proračunu vedno dajemo več sredstev, kot jih bomo dejansko mel. Ker mormo met vse te projekte, ki vi ste naštel sam enga v proračunu, če hočmo začet z njem delat. Če sam govorimo, da ne vemo kaj se bo zgodil. Žak, kdaj bo gradbeno dovoljenje. Potem imamo Ilirijo, gradbeno dovoljenje. Potem imamo Vevče bazen, gradbeno dovoljenje. Govorim samo o teh športnih objektih. Delamo že Šentjakobski oder, pa delamo že tudi fasado na Španskih borcih ne. Tako, da je odvisno od teh gradbenih dovoljenj, k jih pridobivamo ne. A naj rečem kej o Rogu. Ne vemo, kdaj bomo Rog spraznil ne oziroma kdaj ga bo država spraznila. Tko, da ugotavljam navzočnost po celotni točki. Še to. Rekl ste še za holding, zadolžitev. Jaz se strinjam, da je to del mestne družine in tut nimam nič proti, da pišejo, kar je holding zadolžen. Zdej pač mamo energetiko, največjo investicijo v državi ne. 134 milijonov ne. Imamo VOKO, ki ima investicijo ne 112 milijonov, 111 milijonov ne, ki vodi ne. Ampak holding, če upoštevamo holding kar bi bilo tle prov, nam more tut prihodke holding upoštevat. Ker potem je slika čist druga. Rezultat navzočnosti: 41.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Zaključni račun proračuna Mestne občine Ljubljana za leto 2019.

Prosim za vaš glas. 26 ZA. 9 PROTI. Sprejeto.

AD 6. A) PREDLOG ODLOKA O REBALANSU PRORAČUNA MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA LETO 2020 B) PREDLOG SKLEPA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH SKLEPA O NAČRTU RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM MESTNE OBČINE LJUBLJANA V VREDNOSTI NAD 200.000 EUROV ZA LETO 2020 C) PREDLOG SKLEPA O SPREMEMBI SKLEPA O DOLOČITVI SKUPNE VREDNOSTI PRAVNIH POSLOV NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA, KI JIH LAHKO SKLEPA MESTNE OBČINA LJUBLJANA V LETU 2020 Gremo najprej na točko uvod a). Saša Bistan. Boš sam moment, Saša. Prejeli ste gradivo. Pa tudi mnenja Odbora za gospodarske dejavnosti, Odbora za predšolsko vzgojo in izobraževanje, Odbora za šport, Odbora za ravnanje z nepremičninami, Odbora za varstvo okolja, Odbora za lokalno samoupravo, Odbora za zdravje in socialno varstvo, Odbora za kulturo in raziskovalno dejavnost, Odbora za zaščito, reševanje in civilno obrambo, Odbora za gospodarske javne službe in promet in Odbora za finance. Zdej pa izvoli, Saša.

GOSPA SAŠA BISTAN Hvala za besedo. Uvodoma bi povedala, da smo rebalans pripravljali v času razglasitve epidemije in v času, ko še ni bil na razpolago doberšenj del podatkov, ki bodo vplivali na finančno stanje države, občin in posameznikov. Glavni razlog za predlagani rebalans je upoštevanje do sedaj oziroma do oddaje gradiva znanih posledic epidemije, uskladitev financiranja projektov glede na dinamiko izgradnje in vključitev novih projektov v proračun. Tako smo pri pripravi upoštevali realizacijo za leto 2019 iz prej obravnavanega zaključnega računa. 4 mesečno realizacijo za leto 2020 in predvidevanje posledic razglasitve epidemije na podlagi prejete zakonodaje do oddaje gradiva, ki je bilo 22. maja. Rebalans proračuna MOL za leto 2020 je planiran v višini 406.6 milijonov evrov in je nižji od sprejetega proračuna za 14.7 milijonov evrov. Tako so prihodki predvideni v višini 386.3 milijone, odhodki pa v višini 391.7 milijonov evrov. Pri dohodnini smo upoštevali povprečnino 623.96 evrov, ki je bila določena v Zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije Covid-19, ki je bil objavljen v Uradnem listu 30. 4. 2020. Pod katerem MOL pripada 8.6 milijonov več kot prej in je sedaj načrtovana v skupni višini 153.5 milijonov evrov. Po naših grobih ocenah ta znesek ne bo zadolščal za pokritje vseh stroškov, ki so nastali zaradi razglasitve epidemije. Po Zakonu o glavnem mestu Repulike Slovenije je načrtovan prihodek v enaki višini 15.4 milijone evrov, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča pa tudi v enaki višini 60 milijonov evrov. Domači davki na blago in storitve. Tu je sedaj načrtovano 7 milijonov prihodkov, prej 12. Največje zmanjšanje je razvidno pri turistični taksi, ki je bila v proračunu načrtovana v višini 5.4 milijone, sedaj pa le v višini 1 milijon oziroma razvidno je zmanjšanje za 4.4 milijone evrov. Zmanjšanje je razvidno tudi pri taksi za gostinske vrtove v višini 0.5 milijona evrov. Poslovni najemi so predvideni v višini 20.1 milijon. Komunalni prispevki investitorjev je sedaj načrtovan v višini 23 milijonov oziroma 20 milijonov manj predvsem zaradi negotovih razmer. Prejete donacije so bile načrtovane v višini 3.9 milijonov, sedaj pa le v višini 16.680. Razlog je enak kot pri točki zaključni račun, mnenje Ministrstva za finance. Prihodki od države so predvideni v predlogu rebalansa v enaki višini 9.3 milijone evrov. Prihodki iz Evropske unije pa v višini 31.3 milijone oziroma za 5 milijonov manj kot v sprejetem proračunu. Razlog za zmanjšanje je usklajevanje dinamike gradnje posameznih projektov in investicij. Na strani odhodkov pa je predviden tudi 1 milijon več za proračunsko rezervo tako, da je sedaj predvidena izločitev v sklad v višini 2 milijona evrov. Za investicijske odhodke in transferje je predvideno skupaj 161 milijonov evrov. Kapitalski transfer Javnemu stanovanjskemu skladu je planiran za 200.000 evrov več, torej 2.4 milijone evrov. Zadolževanje je povišano za 10 milijonov na 20 milijonov, odplačilo dolga pa je načrtovano v višini 12.5 milijonov evrov. Stanje zadolženosti na dan 31. 3. 2020 je bilo dobrih 90 milijonov. V okviru proračunskih uporabnikov je prišlo do sprememb med Sekretariatom mestne uprave in Službo za razvojne projekte in investicije in sicer je pri Sekretariatu mestne uprave ostal le tisti del investicij, ki se vežejo na upravičene stroške neposredne energetske sanacije javnih objektov. Vsa ostala dela, ki se opravijo na objektu in predstavljajo spremljajoča oziroma potrebna dela za izvedbo projekta energetske sanacije objektov, na primer statična sanacija, celovite prenove objekta, manjše dograditve in prenove pa je prevzela služba za razvojne projekte. Tako so v tej službi sedaj odprti novi projekti celovitih prenov in rekonstrukcij. Na Osnovni šoli Vrhovci, Osnovna šola Riharda Jakopiča, Osnovna šola Nove fužine, Osnovna šola Martina Krpana, Osnovna šola Koseze, Vrtec Miškolin, enota Rjava cesta, Vrtec Viški gaj, enota Zarja in Vrtec Jelka, enota Palčki ter obnova Palače Kresija. Pri Oddelku za predšolsko vzgojo in izobraževanje pa sta vključeni še dve prenovi šolskih, športnih igrišč in sicer pri Osnovni šoli Mirana Jarca in pri Osnovni šoli Franc Rozmana Staneta. Ostali novi vključeni projekti so: povečanje zmogljivosti čistilne naprave Rakova Jelša, Digitalno inoviranje Plečnikove dediščine v Ljubljani, regiji Osrednja Slovenija, ureditev prostora in površin za izvedbo treningov varne vožnje. Osrednja aleja Žale, projekt Save the homes, povezovalna cesta med Letališko cesto in Zaloško cesto, rekonstrukcija vodovodnega mostu, vzpostavitev povezave mesta s krajinskim parkom Ljubljansko barje za pešce in kolesarje in projekt Tribute. Največje povečanje v rebalansu je razvidno pri prej omenjeni Službi za razvojne projekte in investicije za 7 milijonov, razlog je prenos izvedbe investicij ter pri Oddelku za predšolsko vzgojo in izobraževanje za slabih 4 milijone evrov. Največje zmanjšanje pa je razvidno pri Oddelku za gospodarske dejavnosti in promet za 17 milijonov zaradi usklajevanja dinamike gradnje posameznih investicij in pri Sekretariatu mestne uprave za 8.5 milijonov evrov. Razlog je bil že prej naveden. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Sam še en stavk na ta uvodni del s kolegico Sašo. Ključen razlog za poleg tega, kar je naštela še enkrat ponavljam, za rebalans so investicije v predšolskih in šolskih objektih, da pokoristimo v bistvu tut ta čas, ko ni bilo šolanja in predvsem počitnice, sicer bi lahko to odlagal ne. Počitnice, da bomo čim več gradili. Od teh 10 objektov na predšolski in šolski vzgoji smo dali že prvi objekt, izbrali izvajalca za Vrtec Kolezija v Murglah, ta drugi objekt, ki bo pogajan ta teden je pa Osnovna šola Vrhovci, kjer se res soočajo z veliko stisko. Gospa Lozej, stališče odbora.

GOSPA MAG. MOJCA LOZEJ Hvala lepa za besedo. Odbor za finance podpira sprejem predloga Odloka o rebalansu proračuna Mestne občine Ljubljana za leto 2020. hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Tudi pri tej točki nobeden od 5-ih članov Statutarno pravne komisije ni imel pripomb pravnega značaja. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava prosim. Gospa Sever, izvolte.

GOSPA KSENIJA SEVER Spoštovani gospod župan, še enkrat hvala za besedo. Tudi proračun za leto 2020 je bil krepko preko 400 milijonov evrov, s tem rebalansom pa smo na istem znesku kot sprejeti proračun v letu 2019 in sicer 386 milijonov evrov. Ker nas čaka še rebalans, ki sigurno bo zaradi sprememb, tukaj mislim epidemijo, o tem bom govorila v nadaljevanju. Mislim, da bo zaključni račun v okviru letošnjega, kolikor pa bomo imeli jeseni ponovitev Covid-19, pa bo veliko nižji. Priznam, da je težko govorit o tem, kaj bo v prihodnje, vendar mislim, da dejstva do konca maja niso tako slaba za MOL. MOL je dobila od države za 8.6 milijonov evra več povprečnine. Veliko izdatkov za kosila, pomoč gasilne brigade in še drugim službam pa bo krila iz proračunske rezerve 2 milijona evrov. Tukaj bi mogla pohvalit, oziroma pohvalim službe MOL in samo MOL, da je tako hitro pristopila k pomoči prizadetim, saj je vključila za kuhanje kosil posameznike iz šol, vrtcev, pa tudi kosilo je bilo razvažano s pomočjo šoferjev javnega potniškega prometa in na terenu so bile glede tega pohvale. Z ukrepi vlade pa bo MOL pridobila še nekatera sredstva. V proračunu MOL pri črpanju sredstev iz Kohezijskega sklada načrtuje za 5 milijonov evrov manj. Tukaj je spet zajeto več projektov, obrazložitev zaradi spremembe dinamike izvajanja projektov je zelo splošna, mogoče bi tukaj kdaj napisal kakšen stavek več. Veliko je tudi zmanjšanja na prihodkih od komunalnih prispevkov. Skoraj za polovico, 20 milijonov evrov. Vendar na drugi strani pa ne vidim povišanja na investicijah kajti, če ne bo komunalnega prispevka, občina tudi ne bo imela stroškov v zvezi z urejanjem komunalne infrastrukture. Prav tako pa se v letu 2020 MOL lahko zadolži za dodatnih 10 milijonov evrov in tudi vsa podjetja v okviru MOL se lahko še zadolžijo. Naj omenim, da pri investicijskih odhodkih se zmanjšajo sredstva za obnovo nekaterih projektov. Tukaj bi omenila Bratovševo ploščad, več let se že omenja. Župan je sicer povedal, da nekatera gradbena dovoljenja so, vendar se Kopališče Vevče, Ilirija, to so projekti, o katerih v tem mestnem svetu govorimo večkrat prenašajo oziroma podaljšujejo v naslednja leta. Proračun MOL za leto 2020 pa načrtuje tudi primanjkljaj prihodkov nad odhodki v višini 5.3 milijona evrov, čeprav se bo ta primankljaj pokrival iz prihodkov iz prejšnjih let mislim, da bo tukaj sprememba ob naslednjem rebalansu in pričakujem, da bomo končal letos z pozitivnim rezultatom teh prihodkov. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Škrinjar. Bom pol na koncu vse odgovoru tko, da ne bi zdej.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala. V rebalansu zasledim tudi v poglavju 3 varovanje okolja in naravne dediščine, zbiranje in ravnanje z odpadki, seveda tudi urejanje zbirnih centrov in namenjate višino vsota, višina vsote je 152.000 za projektno dokumentacijo. Omenjate Stanežiče, Zalog in Povšetovo. Zanima me, kaj ste storili, da bi ugodili prebivalcem Stanežič? Vemo, da so imeli problemi s tem, probleme s tem zbirnim centrom. Ali imate zadeve sedaj urejene tako, da so prebivalci zadovoljni, bi bilo moje vprašanje. Kam nameravate usmeriti kanalizacijo--

KONEC POSNETKA ŠT. 20200615_154744

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR --ko boste urejali področje Rašice. Nadalje imate v rebalansu tudi skoraj 3.5 miljone sredstev evrov lastne udeležbe, 1.5 miljona državnih sredstev in 8.5 milijonov kohezijskih sredstev za izgradnjo in nadgradnjo Centralne čistilne naprave Ljubljana. Čemu je to potrebno, bi vprašala? To je bolj retorično vprašanje, ker seveda imamo zadaj odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika, to je kanal C0, sporni kanal C0, kateremu kot veste mi nasprotujemo. Imate opredeljena lastna sredstva za to v letu 2020, tja 1.300.000, državnih 154.000 in 873.000 in še nekaj kohezijskih sredstev. Kakšen je vaš načrt? Kako boste popravili situacijo, če vam Agencija za okolje in prostor ne bo dala torej pozitivnega mnenja k temu projektu? Ne najdem ureditve kanalizacije na področju Zaloga, Polje, Sončne poti. In vidim, da gre za nekaj zmanjševanja sredstev za na področju zagotavljanja poplavne varnosti. Sprašujem, kako je s čiščenjem kanalov za meteorne vode po ulicah? In lahko pohvalim rešitev rekreacijske in športne površine ob Savi. Navajate migracije s kolesom, kar je pozitivno. Sprašujem pa vas, če razmišljate oziroma ste razmišljali v tem rebalansu tudi kdaj bo zgrajena kolesarska steza ob robu Ljubljanskega barja, ki bi povezala Ljubljano z Vrhniko? Gre za butični, trajnostni športni turizem. In pa pozdravljam obnovo stavbnih lupin v programu Ljubljana- moje mesto. Prej ste omenili tudi že v zaključnem, ob zaključnem računu investicijsko vzdrževanje vrtcev. V rebalansu namenjate milijon in pol in še nekaj za ta namen, vendar omenjate zgolj tri vrtce, ki bodo dobili tudi dodatne površine. Mi vemo, da vsako leto sprejemamo sklep o manjši igralni površini na otroka, kot jo določa državna zakonodaja in prelagamo zadevo na bodočnost. Torej, pozdravljam tri vrtce, ki bodo dobili večjo površino, zlasti Zalog, ki se mi zdi pravzaprav zelo neka nepriviligirano območje Ljubljane, ki končno, končno dobiva tudi nekaj sredstev. Se mi pa zdi, da kljub temu, da ste lani veliko namenili za vrtce, se mi zdi, da bi bilo potrebno intenziteto tega še povečati, kar zadeva širitev igralnih površin. Mala ulica tudi dobiva nekaj malega, to me veseli. Je pa problem z Osnovno šolo Zalog. Mi lahko potrdite, da gre večina investicije v drugo leto? Namreč trenutno, kot vem potekajo postopki v zvezi s pridobitvijo gradbenega dovoljenja za kuhinjo, statične preverbe in me zanima, kje pravzaprav so sredstva namenjena za te namene? Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Čadež.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Hvala za besedo. Jaz bi najprej pohvalil gospoda župana, ki si je v proračunu, pardon rebalansu proračuna zmanjšal za 20% sredstev na postavki župan. Iz 2.429.000 na 1.866.000. Malo me sicer skrbi, kako bo vse hude naloge, ki jih ima opravil z 20% manj denarja, ampak to je njegov problem. Zdej, to izpade zelo pohvalno z moje strani, kar je seveda do župana čudno. Zakaj je čudno, bo vam jasno v naslednjem stavku. Kljub temu, da je zmanjšal postavko za 20% je njegova poraba 3.5 kratnik ne, 3.5 kratnik porabe vseh četrtnih skupnosti v Ljubljani. Preden je naredil to zmanjšanje je bil ta faktor, se pravi faktor porabe postavka župan deljeno postavka vse četrtne skupnosti, celo 4.6. Torej, gospod župan je vreden 360% več denarja kot vse četrtne skupnosti v Ljubljani, kar je super, krasno in vam vseh prosim, da tale proračun potrdite, ker je to res fantastično. Mamo krasnega župana. Jaz mislim, da bi mu lahk še 20% gor na postavko župan dodal. Jaz, k ste vi govoru, sem bil jaz tiho ne, tko, da bi prosu eno osnovno kulturo gospod Sedmak. Dovolj ste stari, da se to držite no.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Lepo prosim, prosim. Ne, gospod Sedmak, lepo prosim ne. Dejmo gospod Čadež zdej končat.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Jaz nisem upadu vam v besedo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Sedmak, prosim. Lepo prosim. Naj zaključi.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Gospod župan je zelo kulturen, pa discipliniran, pa ne vem vojaško vzgojen in takoj naše ljudi tlele takoj ustavi, če kaj mimogredo, pa bi prosu gospod župan, da tut gospoda Sedmaka ustavte.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sem ga ustavu.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Ja, pol. K smo se že skregal.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Dejte, da lahko rečem ne, preden se začnete se kregat. Nimate pravice se kregat no. Sem ga ustavu lepo ne, nima pravice govort.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Pa mejte enake vatle za vse no. GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Dejte mir no. Končajte, kaj mislite končan.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Ma nimam volje. Hvala lepa, nasvidenje.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Honzak.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala za besedo. Mi v Levici smo že v obravnavi in ob sprejemanju proračuna za leto 2020 podal številne predloge in dopolnitve, ki so pa vsi kot vemo ostal brez pozitivnega odziva. Predvsem amandmaje za večje subvencioniranje in podporo LPP-ju in pa za dokapitalizacijo stanovanjskega sklada. Zdej v prora rebalansu proračuna se sredstva za LPP celo zmanjšujejo in sicer za nakup novih avtobusov in javn za javni prevoz potnikov in sicer za več kot milijon evro. Brez neke pojasnitve se zadeva premika za eno leto pa nas zanima, zakaj se ta zadeva premika in zakaj ne bo letos izveden nakup novih avtobusov? Zdej, z rebalansom se predlaga povečanje namenskega premoženja Javnega stanovanjskega sklada MOL ampak samo za 200.000 evrov, kar je glede na situacijo z javnimi najemniškimi stanovanji v Ljubljani v resnici kar smešno. Več o tem bom verjetno pri naslednji točki, ampak s takimi nizkimi dokapitalizacijami se ne bo stanovanjska problematika v Ljubljani rešila še dolgo. Tko, da smo takrat že z amandmajem predlagali mi z kakšno ničlo več, večjo dokapitalizacijo, pa tut ni bila sprejeta. In mi bomo še naprej te prioritete zagovarjali, žal jih pa ta rebalans ne. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem razpravo. Pa probu bom zdej po vrst odgovarjat. Začel bom z gospo Sever. Država je dala MOL-u več 8.5 milijonov, dala je vsem občinam, ne sam MOL-u ne, ta dodatek povišanja povprečnine in to je bila zaveza koalicije. Pred to pandemijo, jaz sem hvaležen, jaz sem takrat predlagu, da bi naredil tri vrste prejemnikov te povprečnine ne, glede na to, kaj imajo. Mimgrede za teh 8.5 milijonov, ki smo letos hvaležni, smo mi plačali samo za mesec in pol vrtcev v času pandemije 8.800.000 evrov. Predsednik vlade mi je obljubu, da bomo vse dobil nazaj, potem je prišlo, da bo sam tistih 32%, ki jih starši plačujejo ter zadnji predlog, ki je, ki se zdej vse občine, ki imamo vrtce, govorim mestne občine nasprotujemo, je pa za Ljubljano pomeni 800.000. Nič ne mislim slabega nobenmu, da bo še enkrat jasno, ampak je le nekaj občin v Sloveniji, ki imajo vrtce, ki imajo knjižnice, ki jih financirajo 100% in, ki imajo gasilske brigade. Teh je samo 14 v Sloveniji ne. In, če vam povem ne, da gre za vrtce mesečna plača 4.400.000, govorim samo o plači, da gre za gasilsko brigado 400.000 na mesec in, da gre za knjižnico 700.000 na mesec. Če to preračunamo tako, da ene občine, ki so dobile to povprečnino brez teh so na plusu ne, občine, ki to majo so v minus. Rekli ste Bratovševa ploščad, če se ne motim ne. Bratovševa ploščad je bila pripravljena za prenovo že pred 6. leti. Če vas zanima, tam je nekje gospod Grünfeld, vodja Službe za lokalno samoupravo. Zmenil smo se v četrtnih skupnostih, kako bo sofinancirano, en del naša, naš holding, en del mestna občina in en del ne lastniki garaž, ki imajo to streho. Potem so se naenkrat te lastniki garaž premislili, češ, da morjo to dat še stanovalci v bloku in enostavno ta ploščad bo ostala taka, dokler ne bo tega dogovora. Stanovalci v bloku, ki nimajo garaž pa tega nočjo. Gospa Škrinjar je rekla za tri zbirne centre, Stanežiče, Zalog, Povšetovo. Povšetova bo odprta in bo na novo narejena, ko bo delal stanovanjski sklad svoja stanovanja. Stanežiče, tistih do 12.000 metrov, tamle mate gospo Sever, pa jo vprašte, bo prišlo na 3.000 metrov. Mi bomo zdej po otvoritvi park and ride-a Stanežiče prebivalcem podal ta nov projekt in tko, kot smo rekl, bomo delal za njega OPPN. Tako, da bojo mel dost časa ne za pripombe. Zalog so pa sami krajani razložil, da bi rad mel zbirni center. Sporni kanal C0, za nas ni nič sporen ta kanal. Mimgrede, ta kanal ga je postavu ne VOKA v času, ko je bil tehnični direktor gospod Hojs, direktor pa gospod Kranjc in za ta kanal imamo gradbeno dovoljenje za vse razen za 60 metrov. Tko, da smo pa v dogovoru ne, da delamo presojo vpliva na okolje za kineto, ampak govorim samo za kineto, če ne, lahko takoj naredimo ostalo. Potem Zalog pravte končno dobiva nekaj sredstev, ne vem kje je zdej Tone Podobnik, k je šel ven ampak, na zadnjem srečanju s predsedniki četrtnih skupnosti je on bil eden od dveh k je reku, jaz moram bit pa tih, ker smo v četrtni skupnosti Polje, Zalog tok dobil, da nimam kej rečt. Vam lahko vse našteje, kaj dobijo ne. Potem ste mel glede Osnovne šole Zalog. Ja, to je bil dogovor z ravnateljem, ali mu gremo delat kuhno, ker je tu inšpekcija al gremo v celotno prenovo drugo leto in delamo projekt za celotno prenovo drugo leto. Se prav, gre Zalog osnovna šola v celotno prenovo. Ko govorim o celotni prenovi govorim tudi o energetski sanaciji. Gospod Čadež me je pohvalu, da sem zmanjšu sredstva 20%. Jaz nisem zmanjšu teh sredstev ampak, če bi vi ne bil ciničen do mene, bi si tam prebral v principu pod župana knjiži vse. Cel protokol, med drugim tudi letos smo imel kar nekaj predstavitev Ljubljana v vsaj 3 mest je bilo planirano Dunaj, Moskva, Beograd, želel smo si več turizma iz teh krajev met. Mel smo dneve Ljubljane po 2 dni in zaradi tega je pač odpadlo, prelagamo na drugo leto. Gospa Honzak je govorila o večjem financiranju LPP, da so se zmanjšali. Res je ne. Nakup avtobusov gre v drugo leto, ker letos ni razpisa Eko sklada. To je, če bi kdo hotu bi to prebral, pa ne bi v bistvu to spraševal ne. In pa, da JSS, da mu primanjkuje sredstev ampak tamle mate direktorja, pa ga vprašte, jaz pravim, da mu ne primanjkuje sredstev. Mi bomo 3 mesece pred rokom zaključili Brdo, zdej se delajo že not inštalacije estrihi. Računam, da bo nov let teh 174 stanovanj že vseljenih in zdej ne vem drug teden, al ta teden mamo pogajanja z Rakovo Jelšo. Torej, vse tisto, kar mamo gradbena dovoljenja, kar jih dobimo gremo že v izvedbo in, če bo treba bomo še enkrat z JSS skliceval sejo mestnega sveta za rebalans. Ampak, da bi mu dal pa sredstva na zalogo mu pa ne bomo dajal ne. Obenem pa tut po zakonu, zdej smo dobil ponudbo za 90 stanovanj od družbe Kostak na Šmartinski cesti, kjer bomo podpisali predpogodbo. Po zakonu mu ne smemo nič plačat dokler ne dokonča vse objekte in bomo pol to plačali. Se pravi ne, da JSS ne bo nič prikrajšan. S tem zaključujem, ne vem gospod Podobnik, če si poslušu ne. Pa bi te prosu, da gospe Škrinjar pol med večerjo razložiš, kaj so v Zalogu dobil ne, ker mi je gospa Škrinjar rekla, da je končno Zalog nekaj dobu ne letos ne. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 38.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o rebalansu proračuna Mestne občine Ljubljana za leto 2020.

Prosim za vaš glas. 25 ZA. 10 PROTI. Sprejeto. Hvala tistim, ki so dal ZA ne, ker pač poudarjamo, da to skrbite ne za razvoj Mestne občine Ljubljana. Eni pač se drugač odločate.

B) PREDLOG SKLEPA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH SKLEPA O NAČRTU RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM MESTNE OBČINE LJUBLJANA V VREDNOSTI NAD 200.000 EUROV ZA LETO 2020 C) PREDLOG SKLEPA O SPREMEMBI SKLEPA O DOLOČITVI SKUPNE VREDNOSTI PRAVNIH POSLOV NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA, KI JIH LAHKO SKLEPA MESTNE OBČINA LJUBLJANA V LETU 2020 Predlagam, da te uvodne obrazložitve in razpravo opravimo za obe točki skupaj. Glasovanje bo potekalo o vsaki točki posebej. Gradivo ste prejeli. Prosim gospo Remih za uvodno obrazložitev. Saša, hvala lepa. Bilo je dobro pripravljeno.

GOSPA SIMONA REMIH Hvala za besedo. Spoštovani župan, spoštovane svetnice, spoštovani svetniki. Mestnemu svetu v sprejem predlagamo Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem MOL v vrednosti nad 200.000 evrov za leto 2020. V letnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem nad vrednostjo 200.000 evrov tako načrtujemo. Pridobivanje nepremičnega premoženja v orientacijski vrednosti 5.463.032 evrov in razpolaganje z nepremičnim premoženjem v orientacijski vrednosti 56.243.459 evrov. Hvala. Še pod točko c). Na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države, samoupravnih lokalnih skupnosti in Statuta MOL Mestnemu svetu predlagamo v sprejem Sklep o spremembi Sklepa o določitvi skupne vrednosti pravnih poslov nepremičnega premoženja, ki jih lahko sklepa Mestna občina Ljubljana v letu 2020. In na podlagi katerega lahko MOL v primeru spremenjenih prostorskih potreb, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem in ob nepredvidljivih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv sklepa pravne posle, ki niso predvideni v veljavnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem. Mestni svet MOL tako določi odstotek vrednosti pravnih poslov nepremičnega premoženja v višini 20% od skupne vrednosti vseh predlaganih pravnih poslov v letu 2020. Ta vrednost znaša 20.397.248 evrov. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Žekar, stališče odbora.

GOSPA JELKA ŽEKAR Hvala za besedo. Odbor za ravnanje z nepremičninami je oba predloga sklepov torej pod točko 6 b) in 6 c) obravnaval na seji in s tremi glasovi ZA od 5 prisotnih potrdil in predlaga mestnemu svetu, da ju sprejme.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala za besedo. Statutarno pravna komisija, 5 članov ni imela pripomb pravnega značaja.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava prosim. Izvolte, gospa Vrečko.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Hvala za besedo. V gradivu je predvidena za skoraj 3 milijone evrov prodaja, pardon nakup kompleksa Križanke in v petek je bil v

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Še enkrat, se opravičujem. A vi govorite prepotihem, al ne slišim?

GOSPA DR. ASTA VREČKO Aha, a je boljš?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ja, zdej pa boljš ja.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Okej. Glede v gradivu je predviden za skoraj 3 milijone nakup poslovnih prostorov kompleksa Križanke in v petek je bil tudi nujna seja Odbora za kulturo in Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino v Državnem zboru, kjer je bil sprejet sklep, da naj se obstoječo obleko v Križankah ohrani kot vitalno in zgodovinsko jedro šole. Mi smo tukej že večkrat nasprotovali prodaji in izselitvi Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz teh prostorov, za kere so ble Križanke sploh prenovljene pred 70. leti. In glede na to, da je bilo predlaganih več sklepov, ki so bili tudi sprejeti januarja tega leta me zanima, če ste v teh mesecih tudi na vezi. Nazadnji se z ministrstvom za izobraževanje in kulturo na zadnji seji je bilo rečeno, da ta sestanek bo in kakšni so pač plani v bistvu, da je zdej to notr predvideno, kljub temu, da morda sploh do tega nakupa ne more, ne bo moglo pridet? Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Čerin, izvolte.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Na to sejo ne vem, a namenoma o kateri govorite? O petkovi seji Odbora za kulturo? MOL ni bil vabljen. Govorimo pa o petkovi seji v državnem svetu, Odbor za kulturo?

GOSPA DR. ASTA VREČKO Glede sklepa. Ja, ja. Moje vprašanje je bilo, da je bilo na prejšnji seji MOL-a rečen, da bo to preden bo ta to predvideno sestanek z ministrstvom, to je župan povedal. Pa me zani, vprašanje je bilo, a je do tega prišlo?

GOSPOD ALEŠ ČERIN Že, že, ampak bom nadaljeval. Od 4 sklepov, ki so bili v petek predlagani je bil sprejet samo 1 sklep in sicer ta je pa zlo jasen. In sicer, da se raje prostore za šolo poišče drugje. Je pa zelo … /// … nerazumljivo … /// odbor sprejel. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Škrinjar.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Ja, lep pozdrav. Hvala za besedo. Glejte Križanke so Plečnikova kulturna dediščina. Mi imamo težavo tudi že kje drugje, ne samo pri Križankah. Bistveno je, da se Križanke takšne kot so ohranjajo in, da ostane Plečnikov duh. Tam je v delu Križank je seveda tudi šola za oblikovanje in fotografijo. Po eni strani je to zelo dobra lokacija, saj je nekako, daje nek okvir prav tej, temu programu. Po drugi strani imate zraven Fakulteto za arhitekturo in to je neka dobra sinergija. Jasno pa je vsem, da seveda šola potrebuje več prostora. Vprašanje pa je torej, govorite gospod Čerin, govorite o sklepu, ki je bil sprejet. Ne govori o tem, da mora šola it ven, še zdaleč ne, ampak, da ostane jedrni del v samih Križankah. Kdaj bo pa šola šla ven, to je pa zdej vprašanje zakaj bi šla sploh ven, a ne. Kje bo šola dobila dodatne prostore, to je seveda vprašanje tudi sredstev za to. Ne vem, ali lahko tukaj govorimo o tem, da bo šla ven, če nima kam iti. Jaz si res ne predstavljam nekoga, ki bo dijake in profesorje na silo spravu ven in to na cesto. Mislim, da to tega tut župan Janković ni zmožen. Tko, da to je še stvar dolge debate, predvsem pa je tretji sklep govoru o tem, da je treba Križanke ohrant v Plečnikovem duhu in, da jedrni del šole ostane notr. To pa vem.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem razpravo. Zdej pa obema mestnima svetnicama podajam nek odgovor, ki ga bom večkrat ponavljal. Prvič, o šoli za oblikovanje odloča ministrstvo za šolstvo in šport in mi smo poslali ministrici zlo jasen dopis, kjer smo tudi napisali, naj se izjasnijo ali velja pismo namere podpisano z bivšim ministrom, velja ali ne velja? Se prav mestna občina je svoje naredila. Drugič, ko razlagate o šoli za oblikovanje. Križanke bojo obdržale svoj duh. Tudi ta stavba. Težko mi je sprejemljivo, da se bojo otroci imel boljše ocene, pa se bojo boljš učil, če bojo tle not sedel kot v neki drugi stavbi al pa novi stavbi. Šola za oblikovanje ima ta trenutek tri lokacije, ima predvideno novo lokacijo. Država se bo mogla odločit, če bo hotla koristit sredstva, Evropska sredstva za hišo znanosti, ali bo to naredila. Če bo rekla ne, bomo mi to lokacijo na Barjanki namenil drugim namenom. Mogoče bomo dal pa naš stanovanjski sklad na to lokacijo ne, ker je ekskluzivna lokacija. Dejstvo je pa eno drugo. Da v tej stavbi ima mestna občina 48% lastnino in, če se ne bo ministrstvo odločilo za menjalno pogodbo bomo zlo jasno postavil zahtevo, da želimo do septembra meseca met vseh naših 48% stavbe, to je praktično polovica v uporabi. V uporabi za naš festival. Kajti festivalu bomo drugo leto vzeli objekt, ki ga ima v Trnovem. Tam bomo porušili tist objekt in zgradili dodaten prizidek za novo šolo oziroma skupno šolo Kolezija - Bičevje, ki bo mela tri enote. Se pravi skrbel bomo za osnovnošolce in vsak naj poskrbi zase. Zlo zanimivo je to, ko gospa Škrinjar pravi, ne vem, če bo država imela sredstva za to novo šolo. A ta mestna občina ma pa kr sredstva brez dna ne, lohk dela kar čte ne. Še enkrat, gospa Tomič mi je napisala mesidž, zdej v četrtek, da se mi zelo lepo opravičuje, ker je šele na srečanju Odbora za kulturo ugotovila, da nisem bil med vabljenimi. Tko, da ne bom reku, da sem šel v jok pa na drevo ampak to je njen mesidž ne, nisem bil vabljen, nisem tudi razpravlju, tut ne mislim razpravljat. Ta mestni svet in ta župan, mi smo dolžni, da zaščitimo za to, kar smo odgovorni. Lastnina mestne občine v korist naših meščank in meščanov. Pa, da ne bi kdo kaj reku. Ne odrekam nobene pravice srednješolcu ampak zato je drugi naslov, ne Mestna občina Ljubljana. In to, da bomo mi kr podarili ne se pač ne bo zgodilo. In mi smo se dogovoril z ministrstvom ne za menjalne pogodbe, ki urejamo čez 20 lokacij, med drugim je takrat ministrstvo reklo, da ministrstvo za šolstvo in izobraževanje ne potrebuje, ne potrebuje Baragovega semenišča in ne potrebujejo 200 postelj in niso hotl vzet, k smo rekl, naj to oni prevzamejo v last in samo, da ga skupno obnavljamo. So rekli ne, so nam vrnil. Naš sklep je zdej, da bomo tam oblikovali stanovanja za mlade in mlade družine. Se pravi do 29 let, ki dobijo za 10 let. In enako na tem področju ne. Se bo moru odločit. Zdej, k vsi sprašujete, bilo je velik razprave od Soče. Brez Mestne občine Ljubljana, ki smo dali Soči brezplačno služenje za gradbeno dovoljenje se ne bi nič zgodilo. 12 let se pogovarjamo z ne vem kolikimi ministri za zdravje, da zamenjamo prostore na Stare pravde z Sočo ni bilo nič. Mi smo šli v dražbo tiste parcele, ki ni funkcionalno zemljišče oziroma, ki ni pot do Soče in dobili smo prvo aro, se pravi v torek bo dražba za 6.000 m zemljišča, za drugo bomo še naprej prodali. Ampak tako, da nekdo reče ne, vi nam dejte brezplačno v mestni občini ne, mi bomo pa vam prodal, pa ne gre. Bi rad vidu tistega, v tem mestnem svetu, ki bo to zagovarju ne. Tko, da jst, kar se tega tiče ne, ne vidim nobenih težav, nobenih problemov. Eno leto nazaj smo se začel pogovarjat. Dogovoril smo se v pismu namere. Pismo namere je bilo na vladi menda potrjeno ne. In računujoč, da je pač nova ministrica smo njej poslali pismo, kot ostalim ministrom, kaj je ostalo odprto. Če rečejo, ne bomo menjal, bomo to sprejel. Ne bomo nobenga silil, vendar bomo hotl in zahteval, da s 1. septembrom izpraznijo naš del objekta, ker do 48% uporabljajo oni polovico ne. Replika, ne morte, sem zaključu razpravo in sem reku, ne morem. Nisem, to sem tko naredil da.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne morte. Ne morte na mojo repliko ne, sem sam zaključu razpravo, sem pojasnu.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, to je ves čas isto ne, sem se jaz nauču ne. Navzočnost smo ugotovil prej ne.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA pod točko b): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o spremembah in dopolnitvah Sklepa o Načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Ljubljana v vrednosti nad 200.000 eurov za leto 2020.

Prosim za vaš glas. 24 ZA. 7 PROTI. Sprejeto.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA pod točko c): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o spremembi Sklepa o določitvi skupne vrednosti pravnih poslov nepremičnega premoženja, ki jih lahko sklepa Mestne občina Ljubljana v letu 2020.

Prosim za vaš glas. 23 ZA. 7 PROTI. Sprejeto. Hvala lepa. No in zdej gremo na naš stanovanjski sklad.

AD 7. A) LETNO POROČILO JAVNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA LETO 2019 B) POROČILO O URESNIČEVANJU STANOVANJSKEGA PROGRAMA MESTNE OBČINE LJUBLJANA 2019 – 2022 ZA LETO 2019 Ker sta točki vsebinsko povezani predlagam, da ju obravnavano skupaj. Glasovanje bo pa potekalo o vsakem predlogu sklepa posebej. Gradivo ste prejeli s sklicem seje. Po sklicu se prejeli poročilo pristojnega odbora in Statutarno pravne komisije k točki b). Prosim gospoda Rinka, da poda uvodno besedo.

GOSPOD SAŠO RINK Hvala. Spoštovani župan, podžupanja, podžupani, svetnice in svetniki. Letno poročilo navaja finančno obogateno in zlo eksaktno našo dejavnost v prejšnjem letu medtem, ko Poročilo o uresničevanju stanovanjskega programa zelo bogato statistično in vsebinsko opredeluje to delo, ki sem ga skupaj s še 60 sodelavci opravil na stanovanjskem skladu. Skratka, v okviru moje obrazložitve bom kratko komentiral tut sedanje stanje stvari, ker mislim, da ne bo škode. Kar se tiče finančnega dela je bila v lanskem letu opravljena dokapitalizacija stanovanjskega sklada z namenskim premoženjem, se prav z nepremičninami v vrednosti 1.080.000 evrov in v drugem primeru 73.000 evrov medtem, ko je bil z denarjem dokapitaliziran v višini 1.7 milijona evrov od predvidenih do 4.200.000 evrov. Potrebno je poudarit, tko k je rekel že župan, da se finančni načrti sestavljajo skupaj z finančno dokapitalizacijo iz razloga, da lahko v kateremkoli trenutku, če pride do priložnosti oziroma do realizacije investicije, to investicijo izvede. Mestna občina Ljubljana pa kot ustanovitelj v vsakem primeru spremlja likvidnost stanovanjskega sklada in nas tudi spremlja finančno. Tudi sam ne bi pristal na, na dejstvo oziroma na neko paradigmo v skladu s katero bi bili dokapitalizirani na zalogo. Seveda, posledično tut na škodo drugih projektov Mestne občine Ljubljana. Likvidnost uravnavamo na tak ali drugačen način zelo uspešno kot sem rekel s pomočjo ustanovitelja. Lansko leto smo končali z 4274. enotami v naši lasti, od tega je bilo 82 oskrbovanih stanovanj, 474 bivalnih enot in 44 stavb za posebne namene. Primanjkljaj je največji seveda na strani neprofitnih najemnih stanovanj. Še vseeno ocenjujemo na okrog 4000 stanovanjskih enot, na bivalnih enotah se ta primankljaj nekoliko veča in je konec lanskega leta znašal 193 bivalnih enot. Primanjkljaja največ je na samskih osebah. Kar se tiče pa primanjkljaja na strani oskrbovanih stanovanj pa se ta vse skozi giblje tam okrog 25 enot. Kar se tiče realizacije finančnega načrta so bili prihodki realizirani v znesku 19.1 milijona evrov, odhodki pa 21.4 milijona evrov. Presežek odhodkov nad prihodki pa 2.2 milijona evrov. Skupaj izračunam financiranje je dosežen rezultat zmanjšanja sredstev na računu v znesku 1.7 milijona evrov od predvidenih 2 milijonov evrov. Na strani prejemkov iz lastnih sredstev, te bistveno ne odstopajo od predvidenih sredstev in dosegajo indeks 101 medtem, ko je na transfernih prihodkih največja diskrepanca seveda na postavki povečanje namenskega premoženja v javnih skladih, kot rečeno cela realizacija 1.7 milijona od predvidenih 4.2 milijona, predvsem na račun teka projektov, ki pač niso bili realizirani predvsem zaradi administrativnega teka postopkov v obsegu, kot je bil predviden. Skupaj so tako prejeti transferji dosegli 8.8 milijona evrov od predvidenih 11.5 milijona evrov. Na strani zadolževanja smo tekom leta koristili 5.1 milijona evrov likvidnostnega kredita, ki je bil črpan in vrnjen. Sklenjena je bila pogodba v znesku 9.8 milijona evrov za posojilo pri Stanovanjskem skladu Republike Slovenije za projekt Brdo. Črpal smo eno … /// … nerazumljivo … /// v znesku 2.4 milijona evrov, konec leta je pa skupna vsota dolgoročnih finančnih obveznosti znašala 15.7 milijona evrov, od tega 4.7 milijona evrov iz naslova lastnih udeležb, ki so jih dolžni vplačat najemniki iz liste B. Na hitro še skozi investicije. Če omenim zgolj tiste najpomembnejše 6 enot na Pečinski ulici, odpovedal smo pogodbo izvajalcu zaradi nedejavnosti na projektu, vnovčil bančno garancijo. 23. 6. je predviden tehnični pregled in jaz verjamem, da bomo uspešno zaključil končno to lohk rečem tut nesrečno investicijo. Zaključil smo gradnjo stanovanjske soseske Polje IV z 64 stanovanjskimi enotami, konec leta je bilo pridobljeno oziroma v marcu smo sklenil pogodbo za sosesko Novo Brdo, ta hip prehitevajo terminski plan za 2-3 mesece tako, da tko k je reku župan, jaz pričakujem, da bo Novo Brdo s 174. stanovanjskimi enotami zaključeno še letos, predano sicer v začetku naslednjega leta. Rakova jelša II s 156. stanovanjskimi enotami konec lanskega leta pridobljeno gradbeno dovoljenje, naslednji teden v torek so pogajanja z 8 ponudniki. Potem je komunalna cona Povšetova, pričakujemo, da bomo v roku dveh mesecev lahko objavil urbanistično arhitekturni natečaj za stanovanjsko sosesko z okoli 400 stanovanjskimi enotami. Na Povšetovo bo umeščen tut zbirni center in v sodelovanju z Mestno občino bo pač ta natečaj izveden. Zaključujemo tut natečaj Litijska Pesarska z okrog 95. stanovanjskimi enotami, v tem tednu bo, bodo objavljeni rezultati natečaja. Prav tako se pa projektira stanovanjska soseska v Zeleni jami. Jst verjamem, da bomo do konca tega meseca sklenil tut predpogodbo za nakup 88 stanovanj na Šmartinki od družbe Kostak, skratka projekti so, so tečejo relativno uspešno in jaz verjamem, da v naslednjih letih bo, bodo kapitalski transferji mogli bit kar, kar večji. Omejil bi se še na subvencije najemnin. Sami vidte, da so zneski, da se zneski predvsem na delu tržnih subvencij večajo, v lanskem letu vse skupaj 4.5 milijona evrov, od tega 2.5 milijona evrov na strani tržnih subvencij. Če je bilo v letu 2018 595 prejemnikov subvencije tržne najemnine, je bilo v lanskem letu 1035 in te subvencije iz leta v leta rastejo. Jst sam upam, da bo z državne strani storjeno, ker mislim, bo potrebno storit kar velik napor v smeri javne najemne službe in spodbujanja dolgoročnega najema. Na drugi strani pa tut zagotovitve sistemskega vira financiranja, ki bojo lokalni skupnosti in pa tut stanovanjskim skladom v lasti lokalne skupnosti omogočali dostojno krpanje lukenj na strani povpraševanja po javnih najemnih stanovanjih, v nasprotnem primeru se nam pač ne piše dobro. Velik smo vložil tut v preprečevanje deložacij v lanskem letu zgolj 4 deložirane družine in jst verjamem, da smo tut na tem delu izjemno uspešni, predvsem tudi po zaslugi nevladne organizacije društva Kralji ulice, kjer res resnično delajo izjemno delo, pa so tut prejemniki nagrade mesta Ljubljane. Tok na kratko, sem pa pripravljen tut na vprašanja.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Kastelic, prosim stališče za obe točki.

GOSPOD TONE KASTELIC Ja, hvala lepa gospod župan. Lep pozdrav vsem. Odbor za stanovanjsko politiko je obravnaval Letno poročilo Javnega stanovanjskega sklada in ga sprejel s 6 glasovi za, nihče proti. Prav tako pod točko b) Poročilo o uresničevanju stanovanjskega programa Mestne občine Ljubljana sprejel s 6 glasovi za, nihče proti.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Lepa za besedo. Statutarno pravna komisija ni imela pripomb pravnega značaja. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Za obe točki?

GOSPOD MARJAN SEDMAK Za obe točki.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Obe točki redakcijski popravek. Redakcijski popravek. Okej. Hvala lepa. Razprava. Izvolte, gospa Honzak.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala za besedo. Bom nadaljevala tam, k sva prej končala gospod župan. Raziskava Inštituta za študije stanovanj in prostorov v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede in Inštitutom za politko prostora na temo stanovanjske problematike v MOL z oktobra 2018 potrjuje to, kar je gospod direktor sklada povedal, da v mestu primanjkuje najmanj 4000 javnih najemnih stanovanj in po njihovih ocenah glede na trenutno dinamiko gradnje neprofitnih stanovanj bi potreboval 40 let, da se odpravi samo trenutni primankljaj, kaj šele, če se primankljaj poveča. Po njihovih, njihova ocena je bila, da je dinamika gradnje neprofitnih stanovanj povprečno 100 na leto, kar iz telih dveh dokumentov je razvidno, da dinamika gradnje oziroma pridobivanja stanovanjskih enot ni, ni niti 100 na leto. Leta 2016 je bilo pridobljenih 16 stanovanjskih enot, 2017 61, 2018 28, 2019 62 in za 2020 so je v odgovoru na naše svetniško vprašanje izpred par mesecev bilo potrjeno, da bo število neprofitnih najemnih stanovanj JSS MOL v letošnjem letu se povečalo za 9 stanovanj. Zdej, če je res, da se pripravlja še kakšen odkup in tko naprej, to vsekakor podpiramo, ampak bom šla še na ene številke, ki so tut razvidne iz tele dveh dokumentov. V lanskem letu so se dodeljevala zadnja stanovanja iz 16. javnega razpisa JSS MOL, ki je bil objavljen leta 2014. Dodeljevala so se stanovanja tut uspelim na 17. javnem razpisu iz leta 2017, po katerem pa ostaja nerešenih še 72 upravičencev. Za razpis iz aprila 2019, torej od lani čaka na stanovanje še vseh 309 upravičencev. Še vedno čakajo na stanovanja tudi nekateri mladi, ki so uspel na prvem javnem razpisu za namenska stanovanja za mlade, menda še 11 upravičencev. Poleg tega je čakalna doba za bivalne enote tudi do 3 leta, še vedno. Bivalne enote naj bi bile pa namenjene za reševanje trenutne, nenadne stanovanjske stiske posamezniku in posameznic, ki verjetno ne morejo čakat 3 leta, da se reši ta njihova nenadna stanovanjska stiska. Zdej, jst kej več k teh številk v bistvu niti ne bom več predlagala. V Levici smo predlagal že marsikej, al da se poveča namensko, namenska sredstva, pa se ta namen za nakup kakšnih stanovanj da MOL svoja zemljišča ko mu ustrezno komunalno uredi in jih pri nameni za gradnjo novih stanovanj, gre verjetno hitrej, kot če se kupuje zemljišča. Smo predlagal tut, da se po vzoru drugih evropskih predstolnic, kot sta London in Dunaj določi obvezen odstotek neprofitnih najemnih stanovanj v vseh novogradnjah, torej tudi zasebnih in, da pač, da se to zdej, kej več razumemo, da je to problem tut države, da je to problem tut tega, da se stanovanjski sklad ne more več zadolževat, bi pa lahko predlagam pa, če stanovanjski sklad še ni oziroma, če še niste, da se zdej tut glede na to, da je nova vlada pogovori z novo vlado, če bodo mogoče sprejel kakšne spremembe stanovanjskega zakona tudi za večje zadolževanje. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Kastlic, replika.

GOSPOD TONE KASTELIC Poglejte, jaz sem dolgo časa delu na področju stanovanjske problematike. V vladi ste in imate vse možnost, da bi predlagal neke sklepe. Prosim, počakte, da do konca povem. Jaz sem vas tudi poslušal. Na državnem nivoju bi mogl reševat stanovanjsko problematiko. Zakonodaja je slaba. Mestna občina Ljubljana naredi največ na področju stanovanjske od vseh občin v Sloveniji. Samo tok.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Niste v vladi, ampak ste bili pridružen član vlade, bi lahko takrat predlagal zakonodajo no, da ne bi zdej no. Ja, seveda ampak. A ne bi škoda o parlamentu razpravljat en in drugmu ne. Izvolte, ne repliko, odgovor na repliko. Kar izvoljo, gospa Honzak.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala. Tut naša poslanska skupina v parlamentu stalno predlaga zadeve, ki bi pomagale k reševanju stanovanjske problematike, 50% zadolževanje stanovanjskih skladov smo podobno kot MOL predlagal že v prejšnjem mandatu. Prejšnji teden smo pa vložil še enkrat pobudo, da bi se vsa, vsa zemljišča, vsa primerna zemljišča iz slabe banke z DUTB prenesla na republiški stanovanjski sklad tako, da delamo tudi tam. Kot sem rekla, razumemo, da je to problem tudi države, ni pa to problem samo države.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Sedmak. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Jaz bi pa pohvalu Javni stanovanjski sklad in se mu tut zahvalu, da skrbi v novogradnjah za skupnostne oblike delovanja s tem, da zagotavlja ustrezne prostore, v katerih bomo lahko skrbeli za kohezijo stanovalcev in prebivalcev in seveda tudi soodločanje pri pomembnih odločitvah Mestne občine Ljubljana. Skupnostne oblike delovanja so pomembne, so pomembne tudi za same prebivalce tako, da ta koncept je treba pohvalit. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Škrinjar.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala. Jaz mislim, da stanovanjska problematika ne more bit samo stvar javnega sklada. Mislim, da bolj ko je gospodarstvo uspešno, boljše plače imajo ljudje in lažje in tudi lažje deluje trg najemnih stanovanj z nekimi normalnimi najemninami. Ljubljana ima zelo visoke najemnine v nasprotju z drugimi mesti ali manjšimi kraji. To pa tudi zato, ker je vsa uprava nagrmadena v Ljubljani. Ko bo enkrat država decentralizirala upravljanje države potem bodo tudi najemnine v Ljubljani se znižale in bodo tudi bolj dostopne ljudem, torej prebivalcem Ljubljane. Predvsem pa je najboljši recept za to, da so stanovanja dostopna, da ljudje dobro zaslužijo. Dobro pa zaslužijo, če je gospodarstvo dobro. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem razpravo, pa bom še svoje razmišljanje povedu. Bi bila pa to zanimiva, če bi bila Levica v vladi ne, tko me prov zanima, kako bi to zgledal ne. Ampak tisto, kar smo, kar ste govoril ne kolega Rink, ki je izjemno dober direktor pravi, da Ljubljana potrebuje 4000 stanovanj. Po najemni ceni 3 evra do 3.5 evrov po kvadratnem metru, to je dejstvo ne. Treba je vedet, da večina okoliških občin Ljubljane nima niti enga neprofitnega stanovanja. In se mnogo ljudi preseljuje v Ljubljano ne, ker pričakujejo stanovanja. O tem, da ne bomo sam šinfal državo je treba tut povedat, da se na Brdu, poleg naših 174 stanovanj, ki bojo odprta pred novim letom ne, tko da bojo vsi iz tega razpisa, ki še manjka ne dobil stanovanje. Če država gradi še tudi 576? A to je zdej novo? 498 stanovanj, ki grejo tudi v najem, neprofitni najem. In na zakonodaji je že predlog kar nekaj let, kar nekaj ministrov, da bi prišlo do možnosti zadolžitve. Mi ta zemljišča, ki so namenjena stanovanjski gradnji za večje komplekse, govorim o stanovanjih v blokih, ne individualnih hišah ne prodajamo, imamo kar veliko zemljišč tko, k je prej kolega Rink govoru. Profesor Koželj je vodu žirijo, ki je izbrala rešitev za vogal Litijske - Pesarske ulice. Izbran je to veste za Jesihov štradon projekt in pa začenjamo gradit Rakovo jelšo. Tko, da bo letos oziroma drugo leto ne na trgu, neprofitnem trgu ne čez 1000 stanovanj. Se pa strinjam z gospo Škrinjar, da če bo več stanovanj, če bo politika tako dobra, da bo veliko zaposlenih, višje plače, bo lažje kupit stanovanje. In še eno stvar ste pozabil. V tem mestnem svetu smo sprejel veliko lokacij za novogradnje in sedaj se napoveduje gradnja 2000 stanovanj za tržni odkup. In trdim, da bo cena padla razen ekskluzivnih lokacij na 2400 evrov. Ugotavljam navzočnost po tej točki. Rezultat navzočnosti: 38.

Glasujemo o prvem PREDLOGU SKLEPA pod točko a): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Letno poročilo Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana za leto 2019.

Prosim za vaš glas. 34 ZA. 0 PROTI.

Glasujemo o drugem PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Poročilo nadzornega sveta Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana za leto 2019.

Prosim za vaš glas. 31 ZA. 0 PROTI.

Glasovanje poteka o tretjem PREDLOGU SKLEPA: Presežek prihodkov nad odhodki iz upravljanja sredstev Mestne občine Ljubljana v letu 2019 v višni 316.884 evrov se razporedi na presežka prihodkov nad odhodki iz preteklih let, tako da 31. decembra 2019 znaša presežek prihodkov nad odhodki 553.145 evrov.

Prosim za vaš glas. 29 ZA. 0 PROTI.

Glasovanje poteka o četrtem PREDLOGU SKLEPA: Zmanjšanje sredstev na računih iz namenskega premoženja v letu 2019 v višini 2.023.840 evrov se krije iz presežka prejemkov nad izdatki iz preteklih let, tako da je na dan 31. decembra 2019 izkazan presežek prihodkov nad odhodki v višini 42.378 evrov.

Prosim za vaš glas. 31 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa, soglasno.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA pod točko b): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Poročilo o uresničevanju Stanovanjskega programa Mestne občine Ljubljana 2019 – 2022 za leto 2019.

Prosim za vaš glas. 31 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa, Sašo. Kar pejt gradit.

Gremo na točko 8. AD 8. PREDLOG ODREDBE O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODREDBE O DOLOČITVI JAVNIH PARKIRNIH POVRŠIN, KJER SE PLAČUJE PARKIRNINA

Gradivo ste dobili. Prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Tušar Jasno, da poda uvodno obrazložitev. Jasna, živijo.

GOSPA MAG. JASNA TUŠAR Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni. Pravna temelja za sprejem Predloga Odredbe sta Statut Mestne občine Ljubljana v 27. členu in Odlok o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana, ki določa, da Mestni svet določi javne parkirne površine, kjer se plačuje parkirnina in čas v katerem se ta parkirnina plačuje. Poglavitni rešitvi predlagane odredbe sta dopolnitev veljavne odredbe z novo javno parkirno površino Žale V na Tomačevski cesti, torej parkirišče za osebna vozila z namenom določitve tarifnega razreda in časa, v katerem se bo plačevala parkirnina in pa dopolnitev odredbe na način, da bo parkirnino na javnih površinah na vozišču občinskih cest mogoče plačevati tudi z aplikacijo za mobilne naprave poleg na že obstoječih parkomatih in preko Urbane SMS parkiranja. Sprejem odredbe za proračun MOL ne prinaša spremenjenih finančnih posledic glede na sedanjo ureditev. Ocenjujemo pa, da se bo zaradi določitve nove parkirne površine povečal mesečni prihodek iz naslova parkirnin javnemu podjetju v ocenjeni višini 1.500 evrov, prav tako ocenjujemo, da bo strošek implementacije nove aplikacije za mobilne naprave za potrebe plačila parkirnine, ki ga bo krilo javno podjetje v višini 10.000 evrov. Predlagamo, da sprejmete predlog odredbe. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Žibert za stališče odbora.

GOSPA JULKA ŽIBERT Spoštovani župan, spoštovani svetniki. Odbor je razpravljal o predmetni odredbi in jo podpira v celoti, soglasno sprejel. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala. Statutarno pravna komisija je pregledala pravne podlage in ni imela pripomb pravne narave. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava prosim. Gospa Medved, izvolte.

GOSPA IDA MEDVED Hvala za besedo gospod župan. Lep pozdrav vsem prisotnim. Vesela sem, da ste uredil tisto parkirišče pri Žalah. Predvsem se bo nehalo celodnevno parkiranje raznih vozil. Bi pa mela eno prošnjo oziroma en sklep četrtnega sveta, k sem ga vam enkrat že posredovala. Bi ga še enkrat ponovila in vam ga dala v razmislek. Mi smo sprejel lani na četrtnem svetu Jarše en predlog, da bi bila prva ura ali vsaj pol ure brezplačna. To vam pač dajem v razmislek. Potem imam pa še eno željo in sicer nekaj ljudi starejših se obrača, se je obrnilo na mene iz Jarš in Zelene jame, da je v času nogometnih tekem so te zapornice dvignjene, v času sobotnih ali nedeljskih maš so pa dol. Zdej, ljudje imajo pa velike probleme s tistimi listki in se lovijo in se mučjo zato prosijo, če bi bilo lahko še v času teh maš te zapornice gor. To je vse, kar mam.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Najprej odgovor na obe vprašanji. Tudi mi smo razmišljal brezplačno, ko je 15 minut ampak tut, če damo 30 minut gre za starejše ljudi, starejšo populacijo, ki prihaja na parkirišče in v 30. minutah ne more pridet nazaj do avta tako, da efekta ne bi bilo ne. Ja, da damo 3 ure, je pa tko pocen parkiranje ne, ne tle pa ne bomo, je pa tko pocen, da ni problema. Tisto, kar govorite primerjava maša pa športni dogodki je pravilo, da zaradi tega, da ni poparkiran po zelenicah. Kadar gre za prireditev, kjer je več kot 5000 oseb. Tko, da ni nič druge … /// … nerazumljivo … ///. In tretja stvar, čakamo zdej PZI projekt oziroma popise del Tomačevska cesta bo zaprta od gostilne do parkirišča in bo avenija postala, kjer bo vozu samo LPP avtobus, na daljinca bo, da bo spustu količke, promet ne bo, bo slepa ulca, se prav lahko boš pripelju na parkirišče, pa nazaj boš šel po Štajerki, ker je. Tko, da bo tle zaprto in tut tole zdej parkirišče, ki je makadamsko ne bo urejeno kot širitev pokopališča in to bo letos. To smo sprejel prej v točki rebalansa ne. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 38.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odredbe o spremembah in dopolnitvah Odredbe o določitvi javnih parkirnih površin, kjer se plačuje parkirnina.

Prosim za vaš glas. 36 ZA. 0 PROTI.

Gremo na točko 9. AD 9. POROČILO O IZVAJANJU STRATEGIJE RAZVOJA KULTURE V MESTNI OBČINI LJUBLJANA 2016-2019 ZA LETO 2019 Gradivo ste prejeli. Po sklicu ste prejeli poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Demšič, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA MAG. MATEJA DEMŠIČ Spoštovani župan, spoštovana podžupanja in podžupana. Spoštovane mestne svetnice in svetniki. Ob zadnjem poročilu v tem strateškem obdobju lahko ugotovimo, da je bila večina naših načrtovanih ciljev uspešno realizirana, čeprav ponovno ob popolni odsotnosti državne kulturne politike oziroma nacionalnega programa za kulturo. Kar pa zadeva leto 2019 je bilo to ob naših rednih nalogah, tako oddelka mestne uprave in javnih kulturnih zavodov, predvsem zaznamovano leto s pripravo kandidature MOL-a za naziv Evropska prestolnica kulture 2025. Prav ta kandidatura je močno razširila naš obseg delovanja, saj smo se povezali z 25 članicami, lokalnimi skupnostmi, ljubljanske urbane regije, ki je to kandidaturo tudi podprla, vsaka od njih. Mestna občina Ljubljana se je zato februarja uvrstila v finale 4 mest in čaka na končni izbor konec tega leta. Na področju investicij smo nekatere začeli, nekatere nadaljevali z realizacijo. Naj omenim nekatere. Galerija Cukrarna se uspešno odvija in bo v letu 2021 končana in odprta javnosti. Za minipleks smo pripravili arhitekturni natečaj za podhod Ajdovščina, ki smo ga izvedli skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. Ta natečaj je bil zaključen letos marca. Končujemo, lani smo začeli, letos končujemo obnovo Vile Zlatice. Pripravili smo dokumentacijo za celovito obnovo Vodnikove domačije in obnovo fasade Španskih borcev kot že lani vsaj enkrat omenjeno tudi za obnovo Šentjakobsega odra. Naši javni zavodi so v letu 2019, 11 njih na področju kulture poslovali programsko odlično, finančno pa pozitivno. Delujejo v stabilnih razmerah in to je tudi poslanstvo Mestne občine Ljubljana, kot ustanoviteljice naših javnih zavodov. Utrjujejo sodelovanje z nevladnim sektorjem, nekateri od njih na tem področju predstavljajo tudi primere dobre prakse s skupnim ciljem, da so umetniške vsebine kaj najbolje in celovito predstavljene raznolikim občinstvom. Za profesionalne nevladne organizacije s področja kulture smo v preteklem 4-letnem strateškem obdobju ustvarili stabilne finančne in druge pogoje za delovanje. Financirali smo 49 izvajalcev javnih kulturnih programov in na vsakem razpisnem področju od uprizoritvenih umetnosti pa do festivalskega razpisa okrepili število tistih, ki jih podpiramo in tudi finančna sredstva. V gledališčih smo okrepili postprodukcijo tudi zato, da predstave tako javnih zavodov kot nevladnih organizacij dosežejo več publike. Tukaj ne gre samo za število obiskovalcev ampak tudi zato, da so sporočila predstav predstavljena večji publiki. Na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti smo tradicionalno uspešno in dobro sodelovali z območno izpostavo javnega sklada za kulturne dejavnosti, zato izpostavljam abonma ljubiteljske kulture, ki je skupno delo mestne uprave, Oddelka za kulturo in Službe za lokalno samoupravo, JSKD-ja in Šentjakobskega gledališča ter projekt eden največjih kulturnih Evropa Cantat, ki naslednje leto v Ljubljano pripelje skorajda 4000 zboristk in zboristov. Gre za največje zborovsko srečanje v Evropi. Mestna občina Ljubljana in JSKD v tem projektu sodelujeta že od leta--

KONEC POSNETKA ŠT. 20200615_164745

GOSPA MAG. MATEJA DEMŠIČ --2017. V poročilu navajamo tako podatke o delovanju javnih zavodov in nevladnih organizacij. Za oboje menimo, da so ti rezultati odlični in kažejo, da se je strateški pristop dela s publiko, ki se začenja s kulturno umetnostno vzgojo z našim Festivalom Bobri res obrestoval. O tem lahko po trenutnih izkušnjah po zaprtju in z odprtjem pričamo, da se ta strategija obrestuje glede na obisk in na potrebo po umetnosti v času virusa. Spodbujamo tako javne zavode in nevladne organizacije, da v svoje programe vključujejo mlade umetnike, Festival Ljubljana je uvedel mojstrske tečaje, Pionirski dom pa nosilec kulturno umetnostne vzgoje v mestu je naredil korak še dlje. Ta korak je pomemben ne samo za našo lokalno skupnost, ampak tudi za širšo javnost. Ker je koncept izvajanja vsebin ter strokovna rast programov Pionirskega doma postala zanimiva za domačo in tujo strokovno javnost je to rezultiralo v podpisu dogovora o sodelovanju tako s Pedagoško fakulteto in Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Kot UNESCO-vo mesto literature seveda knjigo in bralno kulturo postavljamo v središče. 9000 osnovnošolcev in triletnikov smo lansko leto obdarili s knjigo. Vodnikova domačija, literarna hiša se je s svojim programom uveljavila kot literarno sidrišče ne samo v Ljubljani ampak v celotni regiji. Redno sodelujemo s Slovenskim knjižnim sejmom in smo del slovenskega paviljona Frankfurtskega knjižnega sejma. Mestna knjižnica na tem področju povečala dostopnost knjižničnih storitev. Tako z izboljšanjem tehnične opreme, s prirastom več kot 72000 novih enot gradiva, z izboljšanjem dostopa za osebe z oviranostmi, potekale pa so tudi priprave na novo knjižnico Polje, ki jo odpiramo še to leto. Na področju kulturnega turizma, če ga samo omenim smo oblikovali tako imenovane, začeli postopek oblikovanja tako imenovanih ljubljanskih kulturnih četrti in na primeru kulturne četrti Šiška oblikovali parametre, kako sploh oblikovati kakšno kulturno četrt. Ta program oziroma ta proces je tekel z intenzivnimi pogovori z vsemi deležniki tako na terenu kot s tistimi, ki v četrtnih skupnostih izvajajo programe. In preden zaključim naj poudarim vsaj nekaj pomembnih rezultatov lanskega leta. 11. Festival Junij v Ljubljani je končal z rekordnim številom obiskovalcev in je imel žal veliko boljše vreme kot tokratni, ki poteka prav zdaj. Izvedli smo 11. Festival kulturno umetnostne vzgoje Bobri, skorajda 16000 obiska. Slovensko mladinsko gledališče je osvojilo 12 nagrad na različnih festivalih, od tega tudi 5 na Borštnikovem srečanju. Eno izmed največjih razstav na Ljubljanskem gradu, Vzporedni svetovi Alana Hranitelja si je ogledalo skorajda 60000 obiskovalcev. Satira in humor sta bila tema odličnega 33. Mednarodnega grafičnega bienala. Realizirali smo prvo javno-zasebno partnerstvo na področju kulturne dediščine in z družbo BTC obnovili stavbo starega letališča Ljubljana, kjer je Mestni muzej predstavil tudi prezentacijo slovenskega oziroma ljubljanskega letalstva. Kinodvor, ki sem ga že prej omenila, pa je doživel še 2 mejnika. Prvič je povečal število obiskovalcev nad 130000, naj spomnim, da je ob ustanovitvi bilo predvideno, da bojo letno obiskovali maksimalno do 50000. 134000 obiskovalcev lansko leto. In za svoje delo za program je prejel nagrado združenja Evropa Cinemas. Podelili smo tudi Župančičeve nagrade in za življenjsko delo ga je prejela ilustratorka Marlenka Stupica, za dvoletno ustvarjanje primabalerina Sanja Nešković Peršin, pianist Bojan Gorišek ter filmska režiserka mlajše generacije Urška Menart. Menimo, da smo leto 2019 uspešno prestali, da imamo izjemno dobro podlago za izvajanje naslednjega strateškega obdobja, ki pa bo brez dvoma zaradi zadnjih zdravstvenih dogodkov pač polno izzivov. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Mitrović, stališče odbora prosim.

GOSPA EMILIJA MITROVIĆ MILOŠ Hvala za besedo. Odbor za kulturo in raziskovalno dejavnost je obravnaval Poročilo o izvajanju strategije razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana 2016-2019, za leto 2019 in ga predlaga mestnemu svetu MOL v sprejem s 6 glasovi za, nič proti od šestih navzočih. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Seveda, brez pripomb pravne narave.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava prosim. Gospa Škrinjar.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa. Seveda moramo pohvaliti Ljubljano po njeni kulturni, po ravni kulture, ki se tukaj dogaja. Lahko smo veseli, da je tako, lahko pa seveda, pa nobena stvar ni tako dobra, da ne bi bila še boljša. Zato bom podala nekaj svojih osebnih opažanj tega poročila. Jaz bi si želela mejčkeno bolje strukturirano poročilo, kjer bi bili k ciljem in ukrepom tudi dodani kazalniki. Tako imamo sedej uresničene strateške cilje, nekje v drugem delu dokumenta pa imamo javne zavode in pa tiste kazalnike, ki potem res kažejo na to, da je bilo, da je bil cilj uresničen. Če ilustriram recimo, če imate tukej cilj dvigniti zanimanje javnosti za vrhunske umetniške stvaritve in umetnike imamo napisano kako so bili podeljeni, kako so bile podeljene slavnostno Župančičeve nagrade. Najvišja priznanja Mestne občine Ljubljana za izjemne stvaritve in tako dalje, ampak iz tega ven mi ne vidimo, a se je, da se je zanimanje javnosti res dvignilo. Namreč javnost je slehernik, slehernica v Ljubljani. Vsaka Ljubljančanka in Ljubljančan zato glejte, nič kritizersko, bi rekla bolj dobrohotno mal bi priporočala pogledati, če se da to mejčkeno bolj strukturirano napisati. Ker prepričana sem, da rezultati so, sicer ne bi bila raven kulture dobra. Ob tem delu moram pohvaliti predvsem tisti del, ki govori o knjižnicah, res rezultati so zelo dobri, hkrati so pa tudi dobro prikazani. Ta del je res izvrsten v samem poročilu. Tisto, kar pa me seveda boli pa je vprašanje neko brezmočno vprašanje kaj je zdej s kulturno cono Metelkovo? Pred leti sem v enem zapisu pozabila, uporabila nekem zelo slabšalni izraz, da je tisto podganja lukna in res hvala župan, da ste dobesedno te stvari odstranil od tam, danes je tam spodobno parkirišče in Metelkova vsaj izgleda normalna. Bolj bi rekla, v notranjosti pa imamo vprašljive stvari. Niso lepe. Izvzemši, izvzemši Celico, ki je lepo obnovljena in seveda predvsem gre za njen kulturni program, ki je, ki ga lahko, ki smo ga lahko hvalili. Ne vemo, kaj pravzaprav je tista dodatna vrednost Metelkove. Zato kulturna cona Metelkova ostaja velik izziv tega oddelka in pa politike, kulturne politke mesta, Mestne občine Ljubljana. Zaključujem s tisto bolečino, ki jo bom vedno izpostavljala, to je Plečnikov štadion, varstvo kulturne dediščine je tukaj zanemarjeno, žal zaradi napačne strategije, ki je bila že v samem izboru napačna. Namreč od Plečnikovega štadiona po projektu BŠP ne ostaja čisto nič. Jaz predlagam čist vsem, da si pogledajo ta projekt v na spletnem brskalniku poiščejo BŠP in boste videli, kako je od Plečnika ostala zgolj trohica. Veliko stekla, to pa je tudi vse, od Plečnika pa ni dosti ostalo. Jaz sem prej se želela oglasit, pa se nisem smela ne kako, ko sem poslušala kako so bili neki sestanki, ne vemo kakšni sestanki so bili, nihče ne ve kakšen sestanek je bil, ampak je treba pa kar takoj obsojat recimo državo za neko aroganco. Jaz mislim, da je to aroganco si danes na začetku privoščil prav ta predstavljalec odgovora na ustno vprašanje kolegice dr. Vrečkove. Jaz bi sicer z velikim veseljem glasovala za ta, za to poročilo, iz razlogov, ki sem jih že navedla. Kljub temu, da bi priporočila mejčkeno bolj strukturirano ureditev tega dokumenta, ampak iz razloga tega, ki sem ga na zadnje navedla, ki žalosti lahko vse nas glede kulturne, zanemarjanja kulturne dediščine, ob tem, da smo ravno pred vpisom Plečnika v UNESCO-vo svetovno dediščino, ker je zelo žalostno, seveda za to poročilo ne bom mogla glasovati. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Čadež.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Hvala za besedo. Jaz bi rad poudaru v tem poročilu točko 2.5., to je knjiga in knjižnična dejavnost. No, potem imate točko 2.5.1. knjiga in bralna kultura in prvi cilj je dvig zanimanja za knjigo in branje pri vseh ciljnih skupinah. To je zelo plemenit cilj. Seveda bi ga podprl, če ne bi prebral, da so prvošolci na prvi šolski dan prejeli knjigo Korenčkov palček, avtorice Svetlane Makarovič, častne meščanke Ljubljane. Jaz mislim, da bi se dalo ta dvig zanimanja za knjigo in branje pri vseh ciljnih skupinah ravno tako doseči z podaritvijo prvošolcem kakšne knjige kakšne avtorice, ki je bolj politično uravnotežena al pa sprejemljiva za obe strani, ne pa take ekstremistke. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem razpravo. Prosim? Mateja, roko dvign ne. Mateja, mava 5 minut skupi ne, ampak bi jaz rad dobu 3 minute. Sam, prosim te no.

GOSPA MAG. MATEJA DEMŠIČ Jaz potrebujem samo 30 sekund. Strokovna komisija, ki izbira knjigo za malčke je sestavljena iz vrhunskih literatov, iz vseh strani. Nihče pri literaturi ne opredeljuje barve, zato je knjiga Svetlane Makarovič ne, da je primerna, ampak je izjemno primerna za otroke, ki jim dajemo. So pa še drugi avtorji, ki jih dajemo otrokom, hkrati pa povem, da je to, kar je pogoj je, da je avtor iz Slovenije in tudi ilustrator. Se pravi, da s tem podpiramo tudi domačo literarno srenjo in domače založništvo. Brez barve.

aplavz v dvorani

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Lejte gospod Čadež. Ne, ne, nimate. Je konc razprave. To je tist na konc, k bom dal poročilo. Jaz sem smatru, da smo do dans kljub tem, da vi glasujete za letno poročilo, ki je narejeno proti ne, da smatram, da pač mate ta nalog. Rebalans, ki je upoštevu vse vaše želje. Še enkrat bom reku na eni od prejšnjih sej, k smo govorili, k ste mi očital kaj še manjka. Danes nihče v tem mestnem svetu ni reku besede kaj je v rebalansu spuščen. Gospa Škrinjar je vprašala za Osnovno šolo Zalog, da je potrebno drugo leto v celoti in to je bilo zaključeno. Je Zalog not. In glasujete proti, ker je pač tak in jaz to sprejemam. Ampak vi ste zdej začel spet s politično, midva sva pač na različnih straneh ne. Jaz vem, da bi vi predlagu mogoče kej od Možine ne al pa predsednika vlade kako knjigo, ampak ta je za otroke pretežka. In sam še mal prosim. Ne, lepo prosim. Vaša državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo je bila pri nas predsednica Komisije za podelitev Župančičevih nagrad in vprašte njo moj način dela s to komisijo. Na začetku sem prišel not, vprašu, če jih kej postrežem, šel ven. Sem reku, zdej pa zaklenem vrata pa mi prneste podpisat. Enkrat se nisem vtaknu. In to isto. Tle moram pa jaz Matejo Demšič pohvalt, da komisija pri nas oprav, da ne boste mislil, da je men vse prov. Ampak enostavno ne, če začnemo se tu ugotavljat, potem smo pač šli čez neke mere, ker vsak vse zna. Mate pravico, da ste na drugi strani ampak ne žalit druge. Jaz sem pa na častno meščanko… je žalu, ponosen. Gospa Škrinjar, vi ste, vam bom pa par stvari povedu, k mi je bila všeč vaša razprava. Celica je lepo obnovljena ste rekli ne? Ampak jaz se pa spomnim, da ste bili proti tej obnovi. V tej sobi ste razpravljal proti tej obnovi. O, seveda. O, seveda. Kako uničujemo kulturo tam nazovi nekega razstavljalca ne. Oh, okej. Poiščite mi to razpravo, za naslednjič bom jaz mel svoje, bom prebral razpravo gospe Škrinjar. Jaz pa trdim, da ste bili proti. Pa boste videl, razpravo bomo poiskal. Druga stvar. Metelkova je vaša bolečina. Tut to sprejemam. Pač, mamo različna mnenja, ampak tko je ostalo. Moja bolečina je pa Rog. Pa ne vem zakaj, zakaj enostavno čakamo, da sodišče sprazni, ker to isto pomen, da nekdo pride v vaše stanovanje, vi morte čakat 5 let sodišča, da vam sprazni Rog. Pri čemer mamo pa za Rog krasen projekt ne. In, če še eno stvar povem, k ste prej začel. Predlog prof. Koželja in moj je bilo na ministrstvu, da bi na Rogu naredili še Srednjo šolo za oblikovanje. Gospod Markelj kot ravnatelj je to ful podprl. Pol so pa rekl na ministrstvu ni denarja. In se je končala ta zgodba. In bi bilo idealno, ker tam bomo mel te dejavnosti, se prav tisto, kar se učijo bi lahko predstavljal. S tem, da ta Rog pogojuje ne, da je tle nekaj stanovalcev ne iz Trubarjeve, ki majo blazno proti. Gospod Hojs se je zlo trudu, da bi v času, ko je bila epidemija razglašena, pa so bile tam zabave, da bi spraznili, pa ni ratal. Ker nekdo v zdravsteni inšpekciji ni dal naloge dal najmilejši ukrep ne. Še Plečnikov stadion. Jaz bom pa še s tem zaključu spet, ker ne bomo nikamor prišli. To mesto ma srečo, da ma Koželja. Pustu sem prof. Koželja, to mesto je dobilo nagrado in če pravi, on pravi, ki skrbi. Vsi tisti, ki pišejo en kup komisije je bilo, ko so pršli do tega razpisa. En kup profesorjev je kandidiralo za to dobit, komisija je soglasno zbrala. Celo je zdej proti podpredsednica komisije, ki je glasovala za ta nemški projekt. In gospod Prelovšek ne, ki razlaga bi dobil evropska sredstva. Če se jaz spomnem je bil on direktor direktorata na Ministrstvu za kulturo. Pa bi takrat zrihtu evropska sredstva pa prenovil. In še enkrat se bo na to ključna napaka je bila, ker se to zemljišče vrnilo Križevniku, ki niso mel kej s tem počet in so ga naprej pol prodal. Ampak zdej kr gremo ne. Tko, da jst upam, da bo to obstal ne tak, da o tej. Kar se pa tiče kolegica Demšič je govorila o Evropski prestolnici kulture. Mi smo bili že enkrat kandidati, če ne veste tega, k ste na novo. Pa ta isti minister takrat so se odločili za Maribor. Nič slabga, ampak mi v Ljubljani smo vse svoje projekte iz tistga programa naredili. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 33.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Poročilo o izvajanju Strategije razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana 2016-2019 za leto 2019.

Prosim za vaš glas. 25 ZA. 1 PROTI. Sprejeto.

Gremo na 10. točko. AD 10. PREDLOG ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU 192 PODUTIK OB ŠPORTNEM PARKU Gradivo ste prejeli s sklicem seje. Po sklicu ste prejeli poročilo pristojnega Odbora za urejanje prostora. Prosim gospoda Gajška, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPOD MAG. MIRAN GAJŠEK Spoštovani župan, podžupanja, podžupani in mestne svetnice in mestni svetniki. Jaz se opravičujem ampak ne vem, kaj je s tem geslom. Se opravičujem. Se pravi Občinski podrobni prostorski načrt 192 Podutik ob športnem parku. Investitor je Esplanada d.o.o., pripravljavec Mestna občina Ljubljana, izdelovalec pa Šabec Kalan Šabec – arhitekti.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Miran, pol pa pa povej no, sej smo dobil vsi ne.

GOSPOD MAG. MIRAN GAJŠEK Prosim?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sej to smo mel dopolnjen osnutek.

GOSPOD MAG. MIRAN GAJŠEK Ja, to je dopolnjen osnutek, ne to je predlog.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ To je dopolnjen osnutek, smo vsi mel ne, ker je praktično isti no.

GOSPOD MAG. MIRAN GAJŠEK Sej odpiram. To je v Podutiku, tam ko je kolesarski park oziroma »bajk-park«, Podutiška cesta oziroma Cesta na Toško Čelo nasproti kamnoloma. Zdejle bo pokazu. Upam, da čimprej. Počas še pa ni delal. Se prav, to je lokacija. Tukaj so predvidena vrstne hiše 5 nizov, večji stanovanjski objekt z javnim programom v ob Podutiški cesti, pa še en manjši niz gor. Zdej, zanimivost te zasnove je, da je pač parkiranje pod zemljo in s tem se izkorišča tut sama geografija terena. To so prerezi, na katerih vidmo pri spodnji sliki v bistvu kako teren pada proti Podutiški cesti, to je zdej en 3D prikaz, Podutiška cesta je desno in še eden, Podutiška cesta je tuki spodaj, se pravi 5 nizov, en manjši niz na vrhu in pa večji objekt ob sami Podutiški cesti. Na nasprotni strani je pa v lasti Slabe banke, to je pa večji kompleks, za katerega še pa, do katerega še pa nismo pršli. Kaj smo spremenil od dopolnjenega osnutka predvsem tukej opozarjamo na poplavno nevarnost, zadrževanje padavinske vode na parcelah namenjeno gradnji stavb pred iztokom v kanalizacijo, to je ena izmed osnovnih principov bolj trajnostne arhitekture in tut vpliva na boljšo ozelenjenost pa kanalizacija je manj obremenjena. Še par detaljev. Večstanovanjska stavba s poslovnimi prostori. Kot ste videl, gremo pod samo stavbo s parkiranjem, to je prerez stavbe, tudi tukaj smo naredil na desni strani vidte v bistvu streho ne, nadstrešek, ki se uporablja kot terasa, v vrstni hiši na levi strani vidite pa samo cesto, dovozno cesto do niza stanovanjskih hiš. Seveda je potem tut vsaka, vse vsak niz ima skupne površine ne, se prav ene so lastniške, ene so pa skupne površine, zelene površine. To delimo in ta načrt je natančno narejen. Še parkirišče za obiskovalce smo dodali, samo tut glede dostopa so bile neke spremembe in kot sem že omenu zadrževanje padavinskih voda pred iztekom v javni sistem, kar je ena izmed osnovnih premis bolj trajnostne arhitekture in pa zbirni načrt komunalnih vodov. Javna raba in lepo prosim, da sprejmete predlog občinskega podrobnega prostorskega načrta. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Koželj, stališče odbora prosim.

GOSPOD PROF. JANEZ KOŽELJ Spoštovani župan, spoštovane kolegice svetnice in kolegi svetniki. Odbor je ugotovu, da so v to zasnovo bile vključene manjše spremembe, ki v bistvu izboljšujejo funkcioniranje tega, kako bi reku mikro soseske no, malega naselja. In, da tudi podane pripombe odbora, to smo složno ugotovil so bile tko minorne, da niso pravzaprav utemeljevale vlaganje amandmajev no na, na predlog akta. Ker mi vedno probamo še kej izboljšat ne. To pa zato, k je treba omenit in se na tem tut zamislit, da ta investicijska pobuda čaka na uresničitev že 9 let ne. 9 let je minil od, ko so začel pripravljat ne, kako to zasnovo oblikovat in jo spravt skoz postopke ne. Ko smo to ugotovil smo sprejel logičen sklep, da predlagamo mestnemu svetu, da Predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 192 Podutik ob športnem parku sprejme.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak, stališče.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Statutarno pravna komisija pa složno ni imela pripomb pravne narave. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ker h Predlogu Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 192 Podutik ob športnem parku ni bil vložen noben amandma ni razprave, zato prehajamo na glasovanje o sklepu. Obrazložitev. Ja, sam. Ja.

GOSPOD IGOR HORVAT Glede na to, hvala gospod Koželj, da ste, da niste omenu, da sem bil jaz proti temu sklepu ne. Predlog odloka OPN Podutik predvideva 49 stanovanjskih enot in 39 enostanovanjskih hiš in 10 stanovanj. Torej bo na obrobju Ljubljane, ki je bilo namenjeno športu in rekreaciji, dokler ni bil spremenjen OPPN 2009, bo zasebni investitor gradil tako imenovano visoko kvalitetne nadstandardne vrstne hiše in stanovanja, ki pa to nikakor ne morejo biti. Težko rečemo, da je pogled na kamnolom, s slabo sončno svetlobo, izredno ozko in nevarno cesto znotraj naselja nadstandardno naselje. Tu ne smemo pozabiti tudi posega v naravno okolje, pod hrib vrinemo stanovanjsko naselje in šele potem razmišljajo o infrastrukturi, vrtcu in šoli za otroke, ki bodo to šolo in to obiskovali. Imam občutek, da je pri tem projektu ne gre za dodatne stanovanjske enote..

zvok, ki napove potek časa namenjenega obrazložitvi glasu

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Ne, poteku je čas. Ugotavljam navzočnost po točki prosim. Rezultat navzočnosti: 33.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 192 Podutik ob športnem parku.

Prosim za vaš glas. 22 ZA. 11 PROTI. Sprejeto.

Gremo na točko 11 dnevnega reda. AD 11. PREDLOG SKLEPA O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA OBJEKT PLC LJUBLJANA - ŠIKA V ENOTI UREJANJA PROSTORA TR-519 Gradivo ste prejeli. Prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Liljano Jankovič Grobelšek, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA DR. LILJANA JANKOVIČ GROBELŠEK Vsi skupaj lepo pozdravljeni. Predstavila bom lokacijsko preveritev za objekt Poštno logističnega centra Ljubljana - ŠIKA, ŠIKA pomeni širitev kapacitet. To ime so dali kar sami investitorji. V enoti urejanja prostora TR-519 na Viču. Naročnik je torej pošta, pripravljavec mi in potem izdelovalec Mundus iz Brežic. Lokacijska preveritev na lokaciji ob Cesti v Mestni log, to je območje te preveritve in to je ta obstoječa logistika, kateri se bo dozidovalo novi objekt. Obstoječi poštni center in pa prostor logističnega objekta spodaj, na spodnji sliki, torej tukaj se bo odstranilo nekaj začasnih objektov in se bo dozidalo novo dozidavo, še tko mal pogled na lokacijo. Zakaj pravzaprav gre? Zakaj je bila potrebna lokacijska preveritev, za katero seveda je povsem izkazana ustrezna pravna podlaga? Zato, da gre za dozidavo. Mi pa imamo za dozidave omejitev, da so lahko samo v površini 50% osnovnega objekta. Tukaj se to ni izšlo, oni v bistvu potrebujejo objekt, ki bo petkrat večji od osnovnega objekta in v sami enoti je to povsem dopustno glede na vse ostale faktorje, samo na način dozidave ne bi bilo možno tako, da lokacijska preveritev je tukaj pomagala kot vidite gradbena parcela je skoraj 19000 m2, obstoječi objekt malo čez 1000 in to je načrtovana dozidava, to je to svetlo sivo. In še objektivna okoliščina, da gre za omejujočo okoliščino, ki je ni možno izvest, kot sem povedala, zato ker gre za dozidavo, pa ma sicer ustrezno podlago. In sklep, ki ste ga verjetno prebrali je nastavljen tako, da bo pošta lahko pridobila gradbeno dovoljenje za tovrstno dozidavo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Koželj, stališče odbora prosim.

GOSPOD PROF. JANEZ KOŽELJ Odbor je ocenu, da je argument za lokacijsko preveritev pomeni spremembo prostorskega akta utemeljen, tehten, da pravzaprav podpira razvoj tega logističnega, s tem podpiramo razvoj logističnega centra, ampak vendar ne spreminjamo nobenih niti okoljskih, niti funkcionalnih pogojev v enoti urejanja, zato je soglasno sprejel sklep, da podpira Predlog Sklepa o lokacijski preveritvi za objekt PLC Ljubljana – ŠIKA v enoti urejanja prostora TR-519 in ga predlaga vam v sprejem soglasno.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Statutarno pravna komisija ni imela pripomb navedenim pravnim podlagam. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava prosim. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 31.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o lokacijski preveritvi za objekt PLC Ljubljana - ŠIKA v enoti urejanja prostora TR-519.

Prosim za vaš glas. 34 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa.

In prehajamo na zadnjo točko dnevnega reda. AD 12. DOPOLNJENI OSNUTEK ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU 121 POSLOVNA CONA VIŽMARJE Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Gospod Gajšek bo pa podal uvodno obrazložitev.

GOSPOD MAG. MIRAN GAJŠEK Tukaj gre za dopolnjen osnutek. … /// … nerazumljivo … /// d.o.o., izdelovalec je Genius loci, Mestna občina pa vodi postopek. Zdej, da se orientiramo, kje to je. Se pravi, ko se peljemo iz Medvod, desno so Stanežiče in tukaj zdej park and ride Stanežiče, katerega bomo v kratkem ponosno odprli, ker je odličen in bo vplival na bolj trajnostno prometno politiko. Zdej, na levi strani je poslovna cona in tukaj se bo pa gradil neke vrste logistični center. Fotografije lokacije, zato, da se orientiramo. Zdej pa, kar je pomembno pri tej lokaciji je, na levi strani vidite občinski podrobni prostorski načrt samo območje, na desni strani vidite pa en velik rondo in to je bodoči, to je bodoča državna cesta, se prav, to je državni prostorski načrt za ureditev dostopa od Medvod mimo Stanežič po proti Celovški cesti. Se prav tam čisto spodaj pa je uvoz v to, stališče odbora je bilo pa tut po terenskem ogledu smo ugotovil, da je najbolje, če se tuki nardi rondo. Arhitektonsko zazidalna situacija boljša, kot je bila na odboru, to smo popravil. Tukaj vidite, da se bo lahko tudi gradilo fazno in, da smo hkrati ob obstoječi Celovški cesti, ker tukaj je pa obstojča Celovška cesta, ne takšna kot bo, ko bo država končno začela investirat v Ljubljano smo uredili tudi v bistvu zelenico in pa drevored. Sintezna rešitev 3D prikaz, na samem zgoraj levo vidite en višinski poudarek, ki je primeren, ki je decenten, ki bo označu uvoz v poslovno cono, še enkrat ta in vidite tut en odnos do same Celovške ceste obstoječe z zasaditvijo dreves. To so potem ene bolj tehnične karte, ki so tudi potrebne arhitekturno zazidalna situacija in prerezi in prometno tehnična regulacija, zbirni načrt komunalnih vodov in naprav. Prostorska enota, enota urejanja prostora, to pač more bit ne, ubodna parcelacija, parcelacija zemljišč in gradbenih mej. Kar pa je še pomembno in posebej poudarjam seveda štandard ljubljanskega urbanizma je, da vedno naredimo variantne rešitve, pa čeprav gre za poslovno cono zaradi tega, da pridemo do boljših rešitev in tukaj je zmagala rešitev od Genius loci in tut ta je tista, ki je zdej dana mestnemu svetu v sprejem v smislu dopolnjenega osnutka. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ To je pr vas gospa Sever. Med Celovško pa med progo. Gospod Koželj, stališče odbora.

GOSPOD PROF. JANEZ KOŽELJ Spoštovani, spoštovane, hvala lepa predlagatelju, da je upošteval poglavitno pripombo odbora, da naj bi bile vsaj predstavitve v prostorskem smislu bolj jasne, bolj prepričljive kot so te suhoparne situacijske risbe. Da si tut bolj predstavljamo pravzaprav o čemu govorimo ne. Se zahvaljujem še enkrat. Odbor je sprejel nekaj pripomb, ne bistvenih no, recimo kako bi se boljš dal razporejat zelene površine, kako bi se bolj, ne samo po obliki ampak tut v načinu vraščala drevesa na parkirišča in tko. To so tehnične, oblikovalske pripombe. Je pa seveda prevladal prav to, da so ob rekonstrukciji upadnice predvidene na tem mestu pač izgradnja krožišča ne. Ker to je na eni strani nevragična prometna točka, v katero se iztekajo te obodne ceste, na drugi strani je pa to vstop v mesto in tako krožišče potem prispeva k večji prometni varnosti ne. Potem je, po tej razpravi je sprejel sklep, da podpira sprejem Dopolnjenega Osnutka Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 121 Poslovna cona Vižmarje skupaj s podanimi pripombami in s tem predlagamo, da ta osnutek sprejmete al pa potrdite no.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Komisija ni imela pripomb pravne narave na navedene pravne podlage. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava prosim. Uf. Gospa Vrečko, izvolte. Najprej sem vas pogledu.

GOSPA DR. ASTA VREČKO V bistvu gre bolj za opombo na gradivo. Namreč kot je omenu prof. Koželj smo o tem razpravljal in predlagal rondo. In mogoče bi bilo za drugič fino, če bi v kot stališče odbora te pripombe bile napisane, ker pač mi tu slišmo, na seji mestnega sveta pa v zapisniku, ampak tut verjetno občani, občanke četrtne skupnosti, ki gledajo gradivo je dobr, da vejo točno kere pripombe so in kaj se dopolnjuje tuki, recimo, ker rondo se mi zdi tu kar pomembna pridobitev oziroma kar pomembno, pomembna stvar, sploh, ker gre za državno cesto in kak se bo to potem v naprej urejal. Sam to, hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Men je to sprejemljivo, Miran? A nimamo mi to objavljeno že na spletni strani vse pripombe? Ampak zdej, k bo ne, jaz se pa strinjam s tem, da je objavljeno, da se vidi. V redu. Gospa Škrinjar.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala. No, predvsem me veseli, da se bo ta del Ljubljane uredil. Je potreben urejanja, tako na področju kjer bo zdej stala poslovna cona, kakor tudi na področju prometa. Jaz verjamem, da bo ta štiripasovnica nastala v doglednem času, jaz mislim, da so vse želje tako krajanov kot države usmerjene v to. Zelo dobro, da je zraven tudi park, tako imenovan park and ride parkirišče in, ko gledam tule še nabor vseh dejavnosti, ki bodo možne v tem poslovni, poslovni coni, ki ni daleč od teh, tega parkirišča. Seveda lahko pozdravljam vse te dejavnosti. Pogrešam pa eno dejavnost, ki bi morda bila zelo, zelo dobrodošla. Morda v nekem delu tudi en vrtec. To pa zato, ker se ljudje pripeljejo iz drugega, drugih delov Slovenije.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Tle pa ne, pa ne menda v poslovni coni?

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR A lahko povem do konca? Pripeljejo iz drugih delov Slovenije in seveda, če hočete, da bodo nadaljevali pot potem z avtobusom, potem bi bilo primerno tut, da bi lahko, da se dovolj hitro vrnejo iz dela in, da imajo otroka zelo blizu že na začetku svoje poti, ko odhajajo domov, morda v Škofja Loko, morda proti Kranju, kakorkoli že, bi bilo to tudi, tudi dobra dejavnost. Ta dejavnost tule ni omenjena. Vem pa, da bi seveda to potrebovali še določene prilagoditve samega projekta, morda jih boste pa nekoč naredil. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Tega ne bo. Dokler sem jaz tu. To pa zdej povem iz dveh razlogov. Prvič, v poslovno cono ne moreš dajat vrtec, drugič pa - mi imamo vrtce za otroke ljubljanskih staršev in vsaka lokalna skupnost naj si sama vrtce gradi, ker zdej smo videl kolk plačujemo. Povedu sem že kok gre iz proračuna za vrtce. A si predstavljate, da bi mi gradil vrtce. Mi imamo 92.3% ljubljansko rojenih otrok v vrtcih, kar je evropska špica. Torej, tega vrtca za sosednje občine ne bo. Gospa Škrinjar, kar dejte vi naredit, pa zračunat. Sej mate državni nivo, pa nardite vrtec, naj si vzame Škofja Loka zaračuna al pa ne vem Medvode, ker smo v ful dobrih odnosih ampak, mi vrtce, pri vseh investicijah, ki jih mamo, da bi gradil vrtce za otroke sosednjih občin ne smiselno. Mi imamo drug problem. Da imamo v Ljubljani tok zasebnih vrtcev in predlagamo spremembo zakonodaje, da se lahko občina vpraša, ali potrebuje zasebni vrtec, kajti nekdo naredi zasebni vrtec in potem sam dobimo račun. Ni govora. Gospa Sever, izvolte.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Medvoška kanalizacija je dobrodošla, medvoški otroci pa ne.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Medvoški otroci imajo svoj vrtec in nimajo nobenih potreb dodatnih, ker so naredil, ker je gospod Smole dober župan in nima potreb po tem ne. In prej sem govoru o tem, kdo ma kok povprečnine ne tko, da ne kdo drug računa ne. Ampak fajn, da mamo različna stališča.

GOSPA KSENIJA SEVER Še enkrat hvala lepa za besedo gospod.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Tam pa bo, v Stanežičah ja.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ko bojo stanovanja zgrajena, ja. Ampak ne za škofjeloške otroke. Gospa sever, izvoljo.

GOSPA KSENIJA SEVER Še enkrat hvala za besedo gospod župan. Bom najprej povedala, da je to zemljišče v privatni lasti in, da bo investitor tudi lastnik tega zemljišča. Zato bo gradil to, kar on želi. Pozdravljam dejstvo, da se bo v četrtni skupnosti Šentvid gradila logistična cona. Vsi vemo, da se dodana vrednost ustvarja v gospodarstvu, kjer se gradi in se tudi na novo zaposluje. Se odpirajo nova delovna mesta. Ljubljana potrebuje obrtne cone, logistične centre, kjer se koncentrirajo dejavnosti na enem mestu in to še posebej na obrobju mesta, kar predstavlja razbremenitev prometa, pa tudi selitev manjših obrti iz ulic, naselij, kjer zdaj delujejo. Ob tej priliki pa dajem še apel oziroma vprašanje kdaj bo še obrtna cona v Šentvidu in sicer ob Vrtnarski ulici, to je pri vojašnici, ker se je v tem mestnem svetu tut že govorilo, da se bo tam spremenila namembnost? Predlog bom podprla. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Še kdo? Sam tok še odgovor gospe Sever, predno gremo na glasovanje. Tam je največji problem veletržnica oziroma tisto skladišče pri vas ne. In zdej je zemljišče že odobreno dve leti na lokacijah izvoz avtoceste obročje na Dolenjsko cesto, bojo potekal neke aktivnosti, ki jih vodi skupnost kmetijskih zadrug z Deželno banko ne, da bi tam začel gradit veletržnico, ker pol bi bilo tist lahko konc moteče za stanovalce. Navzočnost ugotavljam po zadnji točki. Rezultat navzočnosti: 35.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Dopolnjeni osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 121 Poslovna cona Vižmarje skupaj s pripombami.

Prosim za vaš glas. 36 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa za prijaznost.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem to sejo, vidmo se 6. julija na zadnji predpoletni seji. Dober tek vam želim, pa vse dobro vsem skupaj.

KONEC POSNETKA ŠT. 20200615_174745

Številka: 90000-6/2020-25 Datum: 6. 7. 2020

MAGNETOGRAMSKI ZAPIS PO ZVOČNEM POSNETKU 14. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA,

ki je potekala v ponedeljek, 6. julija 2020 s pričetkom ob 15.30 uri, v Veliki sejni dvorani Mestne hiše, Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Svetniki, gospe in gospodje. Spoštovani vsi navzoči. Predlagam, da začnemo 14. sejo Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana. Na seji je navzočih 34 svetnic in svetnikov. Svojo odsotnost sta opravičila svetnika prof. Janez Koželj in gospod Milan Jakopovič. Mestni svet Mestne občine Ljubljana je sklepčen in lahko prične z delom. Vse navzoči prosim, da izključite mobilne telefone, da ne bo moteno delo Mestnega sveta. Glede na trenutno epidemiološko situacijo predlagam, da sejo v skladu s 171. členom Poslovnika Mestnega sveta poteka brez navzočnosti občanov, ker mora o tem odločiti mestni svet, dajem na glasovanje predlog sklepa. V skladu s 171. členom Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14. seja Mestnega sveta poteka brez navzočnosti občanov. Ugotavljanje navzočnosti.

Glasovanje poteka o sklepu, ki sem ga predlagal.

31 ZA. 0 PROTI. Sklep je sprejet.

GOSPOD ALEŠ ČERIN S sklicem ste prejeli Predlog dnevnega reda 14. seje Mestnega sveta. Po sklicu seje ste prejeli predloga Svetniških klubov Levica in SDS za umik 13. točke s predlaganega dnevnega reda z naslovom: Predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 273 Tovil za enoto urejanja prostora VI-521 ter dele enot urejanja prostora VI-372 in VI-374 in VI-672. Odpiramo razpravo o dnevnem redu. Največ 1 minuta. Gospa Sojar.

GOSPA MOJCA SOJAR To se prav, to je razprava o celotnem dnevnem redu? Je tako?

GOSPOD ALEŠ ČERIN Tako.

GOSPA MOJCA SOJAR Potem bi jaz predlagala, glede na to, to se prav Svetniški klub Nove Slovenije, daje pobudo predlagatelju dnevnega reda, da iz dnevnega reda umakne 15. točko dnevnega reda, to se prav, to je OPPN za Tržaško in Bobenčkovo, Trg Mladinskih delovnih brigad in Dolgi most iz razloga kajti namreč danes dopoldne smo svetniki prejeli gradivo, ki za moje pojme bistveno spreminja vednost o tem kaj je bilo, kaj ta točka obsega, ker v tem gradivu smo videl, da še niso zaključeni na sodišču vsi postopki pridobivanja zemljišč, da MOL ni lastnica vseh, še vseh zemljišč, ki so v tem OPPN-ju notri zavzeti in zato predlagamo, da dokler se te stvari ne uredijo in ne--

zvok, ki napove potek časa namenjenega razpravi

GOSPA MOJCA SOJAR --in ne postane MOL lastnica, da se ta točka umakne. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Še kdo?

GOSPA DR. ASTA VREČKO Am, tudi mi se strinjamo z gospo Sojar glede umika 15. točke in kot smo predlagali predlagamo tudi umik 13. točke glede Predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Tovil predvsem iz vidika poplavne ogroženosti kljub temu, da podpiramo vloženi amandma Odbora za urejanje prostora, da se pred začetkom gradnje izvede 1A faza ampak nas vendarle je to velika poplavna ogroženost kljub omilitvenim ukrepom. Drugi razlog je družbena infrastruktura, kjer so vrtci, ki so bili predvideni ampak sedaj na podlagi mnenja MOL-a naj bi se zagotovilo lahko vrtce v obstoječih kapacitetah in seveda tretja točka je sporno lastništvo, ki gre vse do Mihaela Karnerja, ki je obtožen v ZDA in je--

zvok, ki napove potek časa namenjenega razpravi

GOSPA DR. ASTA VREČKO --razpisana mednarodna tiralica. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Besedo ima svetnica gospa Maša Kociper.

GOSPA MAŠA KOCIPER Hvala lepa. Samo povem, da nasprotujem umikom točke, govorim konkretno o 15. točki, ki so pravilno uvrščene na sejo in pri kateri je odločitev svetnikov odvisna pravzaprav od vsebinske debate. To, da bi zdej uvedli eno novo prakso, da bi vedno pri vseh postopkih prostorskega umeščanja čakali na pravnomočne odločbe sodišč, to bi popolnoma zavrlo delo občine, ne samo ljubljanske ampak, če bi se taka praksa uveljavila povsod. Mi imamo povsod pri vseh teh primerih vedno odprte sodne postopke take in drugačne, ki čakajo na pravnomočnost in jaz sem za to, da se opravi vsebinska razprava in že zdej povem, da bom glasovala proti umiku te točke. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala. Ni replike pri dnevnem redu. Kolegica, gospa Severjeva.

GOSPA KSENIJA SEVER Hvala lepa. Jaz pa podpiram, da se točka umakne, kajti na sodišču je to že ta druga sodna odločba. Vemo, da sodišča dolgo meljejo. Samo škoda je, na konc se lahko ne popravljiva v kolikor pride do sprejetja in potrditev tega sklepa. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Kolegica Jožka Hegler, izvoli.

GOSPA JOŽKA HEGLER Hvala lepa za besedo. Tudi v nobenem drugem primeru pogoj za sprejem prostorskega akta ni lastništvo zemljišč. Kajti akt velja ne glede na to, kdo je lastnik. Hvala lepa. Zato sem seveda proti umiku.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Preidemo na glasovanje. Najprej o predlogu sklepa Svetniškega kluba Levica in SDS verjetno, o umiku 13. točke Tovil. Kdo je za umik in kdo je.. najprej pa navzočnost. Rezultat navzočnosti: 35.

Glasujemo o predlogu, ki sem ga ravnokar prečital. 14 ZA. 22 PROTI. Predlog ni sprejet.

In še o predlogu Svetniškega kluba SDS ravno tako za umik 13. točke.

Glasovanje poteka.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ALEŠ ČERIN Sej je bila razprava odprta.

Glasovanje poteka. 12 ZA. 22 PROTI. Sklep ni sprejet.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ALEŠ ČERIN Ponovitev glasovanja o predlogu SDS, da se točka 13. umakne z dnevnega reda.

Glasovanje poteka. 13 ZA. 22 PROTI. Predlog ni sprejet.

GOSPOD ALEŠ ČERIN In še tretjič, glasujemo o predlogu NSi.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ALEŠ ČERIN Sem hotu dat na glasovanje predlog gospe Mojce glede 15. točke, pa me je Matjaž poduču, da bi mogl predlog dat že v petek. Tudi mi smo videli ta papir, ki je danes prišel v hišo. Strinjam se s tem, kar je povedala Maša in še glavni argument je pa naslednji, pa Jožka. Glavni argument je pa naslednji. Govorimo o dopolnjenem osnutku tko, da če je karkol res spornega se lahko razreši do druge faze postopka. Proceduralno, prosim.

GOSPOD IGOR HORVAT Hvala za besedo. Sam vseen, mi nismo imeli zdej niti možnosti obrazložit zakaj smo dal umik točke dnevnega reda, niti niste dal 3 minute je po poslovniku in prosim, da lahko vsaka svetniška skupina to obrazloži.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Sej smo razpravljal. Sej ste razpravljal.

GOSPOD IGOR HORVAT Ne, ne ste reku takrat minuta časa ne, je tri minute ne.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Minuta glede dnevnega reda. Glede dnevnega reda je minuta. Dobro, glasoval smo. Bi želu še enkrat obrazložit al kaj?

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Ponovit glasovanje.

GOSPOD ALEŠ ČERIN No, bote mel pol pri tej točki priliko še kej povedat.

GOSPOD IGOR HORVAT Ne, ker ni razprave ne. Je v bistvu samo obrazložitev glasu.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Ni čist res. Razprava je o amandmaju. Pa obrazložitev glasov mate, pa še verjetno še kej tazga.

Na glasovanje dajem še predlog o dnevnem redu in sicer: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog dnevnega reda 14. seje Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana.

23 ZA. 7 PROTI.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Ponovitev glasovanja. Še enkrat glasujemo o dnevnem redu kot celoti.

25 ZA. 10 PROTI. Dnevni red je sprejet.

In prehajamo na prvo točko dnevnega reda. AD 1. POTRDITEV ZAPISNIKA 13. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA Gradivo za to točko ste prejeli po sklicu. Odpiram razpravo o zapisniku 13. seje mestnega sveta. Želi kdo razpravljat? Gospod Čadež.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Jaz bi v zvezi z zapisnikom prejšnje seje oziroma rad pohvalil gospoda Jankovića, žal ga ni danes tukaj. Sem kar nekaj časa v tem mestnem svetu pa sem prvič v življenju doživu, da je na strani 4 magnetograma pred imenom in priimkom človeka, ki ima naziv doktor to tut izreku. To sem poslušu po magnetogramu in tudi vidim v zapisniku. In to je naredu pri gospodu Janezu Kocijančiču, ki ima brilijantno akademsko kariero, kar je zelo čudovito, da nobenga od nas, ki jo imamo tudi ne naslavlja z doktor, doktor Janeza Kocijančiča pokojnega pa je naslovil. Priporočal bi mu, da tako prijaznost za v bodoče ohrani tudi pri drugih, ki imamo podoben naziv. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN A je z zapisnikom kaj narobe gospod Čadež? A je z zapisnikom kej narobe sprašujem?

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ALEŠ ČERIN Okej, še kdo? Prehajam na glasovanje o zapisniku prejšnje seje, in sicer najprej preverjam navzočnost po tej točki. Rezultat navzočnosti: 38.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana potrdi Zapisnik 13. seje Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana z dne 15. 6. 2020.

Prosim za vaš glas. 36 ZA. 0 PROTI. Sklep je sprejet.

Prehajam na drugo točko dnevnega reda. AD 2. VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIC IN SVETNIKOV TER ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIC IN SVETNIKOV Gradivo za to točko ste prejeli po sklicu. Pisnega vprašanja z zahtevo za ustno vprašanje ni podal nihče. Vprašanja in pobude so poslali: svetnik g. Matjaž Vede glede uporabe javnih površin pri gradnji hotela na Bavarskem dvoru in s tem povezanimi dovoljenji, svetnik g. Janez Stariha glede izdaje--

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ALEŠ ČERIN --kako? A lahko do konca povem, preberem? Glede izdaje dovoljenj vladi za okupacijo javnih površin, Svetniški klub SDS glede ureditve Moškričeve ulice na Kodeljevem, svetnica ga. Maruša Babanik glede protestov v Ljubljani, Svetniški klub Levica glede zbiranja pripadnikov paravojaških milic in nacionalističnih organizacij v Ljubljani, ognjemeta ob otvoritvi Festivala Ljubljana, svetnica ga. dr. Asta Vrečko glede sosežiga odpadkov v cementarni Anhovo, prenove Tavčarjeve ulice, svetnik g. Jožef Horvat glede plaže Ježica ob Savi, svetnik g. dr. Zvone Čadež glede podelitve plakete MOL režiserju Dejanu Babosku. Prejeli ste tudi odgovora na vprašanja s 13. seje. Kakšno proceduralno želite gospod Horvat?

GOSPOD IGOR HORVAT Jaz bi rad sam vprašu glede na to, če ste si prebral tole svetniško vprašanje od gospoda svetnika Starihe? Zanima me čemu mestna oblast Ljubljana, mesta heroj, mesta od nekdaj ponosnega na hraber partizanski odpor njenih meščank in meščanov fašistični vladi Janeza Janša izdaja dovoljenja za okupacijo skupnih javnih mestnih površin? Kot se je zgodilo in pač navaja datume. Jaz sem bil nad tem svetniškim vprašanjem izredno zgrožen ne, to je v bistvu sovražni govor in predlagam, da se župan, podžupan in vsi--

GOSPOD ALEŠ ČERIN Se opravičujem, k vas prekinjam. Kaj je proceduralno vprašanje? Kaj je proceduralni predlog?

GOSPOD IGOR HORVAT --da se MOL od tega distancira in, če podamo odgovor na to vprašanje lahko izzovemo marsikej iz vseh strani ne.

GOSPOD ALEŠ ČERIN To ni proceduralno vprašanje, oprostite. Se opravičujem. Gremo na točko 3, poročilo župana.

Gremo na točko tri. AD 3. POROČILO ŽUPANA Aktualno dogajanje v Mestni občini Ljubljana. Junija se je naš nekdanji štipendist Mojmir Marko Šiftar uvrstil med svetovne gastronomsko elito. Restavracija Evergreen je prejela priznanje znamenitega kulinaričnega vodnika Michelin. 11. junija je predsednik Republike v znak hvaležnosti za požrtvovalno in nesebično delo v času epidemije podelil Klicnemu centru za informacije in o koronavirusu priznanje Jabolko navdiha. V centru sta sodelovala tudi naša štipendista Urška Kocutar in Irenej Kolšek. 16. junija smo odprli plavalno sezono na Kopališču Kolezija, 24. pa tudi na Kopališču Kodeljevo v skladu s priporočila NIJZ. Od 18. junija dalje potniki na mestne avtobuse znova vstopajo na prvih vratih. Še naprej je obvezna uporaba zaščitnih mask in razkuževanje rok. 18. junija sta zasedala Skupščina JHL in Svet ustanoviteljev javnega holdinga. Družbeniki so se seznanili s poslovanjem za obdobje januar – marec 2020 ter s finančnimi posledicami epidemije. Pozitivni rezultat sta dosegla Javni holding Ljubljana v višini nekaj manj kot 900.000 EUR in Energetika Ljubljana v višini 3.181.000 EUR. Negativni poslovni rezultat sta izkazali VOKA SNAGA v višini nekaj več kot 2 mio in LPP v višini 2.729.000 EUR. Družba LPP bo po oceni zaradi epidemije realizirala 6 mio EUR manj prihodkov. LPP je upravičen do državne pomoči, ki bo za obdobje epidemije znašala približno 3,1 mio EUR. Poleg že izvedene dokapitalizacije družbe LPP s strani edinega družbenika Javnega holdinga Ljubljana v višini 1,1 mio EUR v marcu 2020, je skupščina podala soglasje k predvideni dodatni dokapitalizaciji LPP v višini 1,6 mio EUR. A se čuje z masko? Se čuje. Na ostale družbe v skupni sprejeti, na ostale družbe v skupini sprejeti ukrepi za zajezitev epidemije niso imeli bistvenega vpliva. Ocenjena višina vseh državnih pomoči, ki jo bodo družbe v skupini Javnega holdinga Ljubljana prejele za obdobje od 13. 3. do 31. 5. 2020, znaša 5 mio EUR. Družbeniki so se seznanili tudi z oceno poslovanja za obdobje januar – maj 2020. Pozitivni rezultat sta dosegli Javni holding Ljubljana v ocenjeni višini 1.356.000 EUR in Energetika Ljubljana v višini 5.554.000 EUR. Negativni poslovni izid pa sta izkazali VOKA SNAGA v ocenjeni višini 1.470.000 EUR in LPP v višini 3.219.000 EUR. 19. junija smo se udeležili polaganja temeljnega kamna za pričetek gradnje kanalizacije in čistilne naprave v sosednji Občini Log-Dragomer. Od 19. do 21. junija je v parku Zvezda potekal knjižni sejem z naslovom Sejem na zraku. 20. junija je v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane ter v Švicariji potekala Poletna muzejska noč. 22. junija sta arhitekta Rok Žnidaršič in Žiga Ravnikar prejela Plečnikovo medaljo za projekt športne dvorane Vižmarje Brodvej. Najvišje priznanje - Plečnikovo nagrado za leto 2020 pa so prejeli arhitekti Islamskega versko-kulturnega centra v Ljubljani Matija Bevk, Vasa Perović in Christophe Riss. 23. junija je potekala javna obravnava Strategije razvoja urbanih gozdov Ljubljane 2020 – 2030. 24. junija smo na OŠ Danile Kumar podelili nagrado najučiteljici Tanji Jankovič, ni v sorodu z našim županom, ki so jo bralci revije Ona izbrali za najučiteljico leta. Dve poletni nedelji, 28. junija in 5. julija, smo v dvorani Zalog organizirali rekreativno drsanje. Natečaj Ohranjamo zelena pljuča mesta, ki poteka v okviru evropskega projekta URBforDAN in na katerem zbiramo ideje za prijazen gozdni prostor Golovec, smo podaljšali do konca julija. Projekt se poteguje tudi za prestižno nagrado REGIOSTARS Awards 2020. 1. julija smo z Beethovnovo 9. simfonijo odprli že 68. Ljubljana Festival, ki bo potekal do začetka septembra. 1. julija smo se udeležili odprtja prenovljenih prostorov Upravne enote Ljubljana na Linhartovi 13. Od 1. julija je v stavbi JSS MOL na Zarnikovi na ogled razstava natečajnih elaboratov za novo stanovanjsko sosesko ob križišču Litijske in Pesarske ceste. Najboljši projekt je pripravil arhitekturni biro NAVA ARHITEKTI d.o.o. Med 1. julijem in 31. avgustom sodelujemo v kampanji Mi smo odprti za kulturo, s katero poudarjamo pomen kulture in umetnosti v življenju ljudi. Kampanji smo namenili 50.000 evrov za izvedbo programa. Hkrati sodelujemo tudi v akciji ljubljanskih muzejev in galerij 1 vstopnica za 11 muzejev in galerij. 2. julija smo organizirali javno tribuno o osnutku Strategije razvoja kulture v MOL za obdobje 2020 - 2023, z usmeritvami do leta 2027, ki so jo udeleženci zelo pohvalili. Javna obravnava osnutka poteka do 12. julija. Do 11. julija lahko ljubitelji filma obiščemo letni kino Kinodvorišče mestnega kina Kinodvor, od 16. julija do 8. avgusta Film pod zvezdami na Ljubljanskem gradu, od 11. do 13. avgusta pa Letni Kinodvor na Kongresnem trgu. Do konca avgusta zbiramo predloge za Drevo leta 2020. Letos imamo odlično priložnost, da tudi Ljubljano obiščemo tako, kot obiskujemo glavna mesta drugih držav. Zato so na Turizmu Ljubljana pripravili privlačne pakete, namenjene domačim obiskovalcem. Hvala za vašo pozornost. Prehajamo na 4. točko.

AD 4. KADROVSKE ZADEVE Gradivo za to točko ste prejeli po sklicu seje. Kot predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, bom sam podal uvodno obrazložitev. In sicer: komisija je naredila veliko delo, za kar se vam vsem toplo zahvaljujem in sicer od točk 1 do 52 oziroma 2 do 52 so predlogi tričlanskih predstavnikov MOL-a v vrtcih in v šolah. Veliko večino vaših predlogov smo uspeli uskladit. Še enkrat vam polagam vse skupaj in našim predstavnikom, da do zdej so bili to predstavniki list in strank, od zdej naprej, ko bodo imenovani sopredstavniki mesta Ljubljana in se morjo zavzemat ne za posamezno stranko ampak za dobro šole in za vrtca. Poleg teh vam komisija predlaga še tri mnenja. Predlagam, da o predlogih sklepov o imenovanjih predstavnikov Mestne občine Ljubljana v svete vrtcev in osnovnih šol razpravljamo in glasujemo skupaj. Se strinjamo? Izvolte, gospa Sojarjeva.

GOSPA MOJCA SOJAR Hvala lepa. Pa ne bom govorila o tem, kar sem že govorila na seji KMVVI in sem s tem mal razjezila podžupana Čerina, mam pa drugo proceduralno. Na seji žal nisem opazila KMVVI-ja, da smo iz nabora kandidatov za osnovne šole, ki ga je bilo resnično velik izpustil, kar izpustil Osnovno šolo Bičevje. Kar pomeni, da je to zgledalo kot, da je to že odločeno, da Osnovne šole Bičevje ni več in sploh ni bilo, ni bila notr uvrščena, da bi glasoval o njenih kandidatih. To se mi ne zdi v redu, ker šele danes govorimo o kakršnikoli možnosti ali kaj podobnega na Osnovni šoli Bičevje.

GOSPOD ALEŠ ČERIN No, verjetno ni težko ugant, zakaj te šole ni bilo na tem redu zato, ker je danes na dnevnem redu ta točka.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ALEŠ ČERIN No, in seveda mam recept tut za vaše vprašanje. V kolikor sklep, ki je danes na dnevnem redu ne bo sprejet bomo pa na naslednji seji, če bo ta osnovna šola še obstajala imenovali predstavnike. A je v redu? Smo dobr razmišljal?

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ALEŠ ČERIN No, fino. Hvala, vsaj neki. Prehajam na obravnavo in sicer najprej vas prosim. A je bila to edina razprava, a bi še kdo rad razpravlju? Aha, točko. Še navzočnost ne. Aha. Želi kdo razpravljat o predlogu sklepa, ki je naveden kot eden od prvih sklepov in sicer Gregi Ciglarju preneha mandat člana komisije. V Komisijo za mednarodne odnose se za članico imenuje Urška Honzak. Mandat imenovane je vezan na mandat mestnega sveta. Želi kdo razpravljat o tej točki? Nihče. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 39.

Glasujemo o predlogu, ki sem ga ravnokar, o predlogu sklepa, ki sem ga ravnokar prebral.

Glasovanje poteka. 36 ZA. 0 PROTI. Sklep je sprejet.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Predlogi Sklepov o imenovanju predstavnikov Mestne občine Ljubljana v Svete vrtcev in osnovnih šol. Odpiram razpravo. Nihče.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predloge sklepov o imenovanju predstavnikov Mestne občine Ljubljana v naslednje svete vrtcev in osnovnih šol: Vrtca Ciciban, Vrtca Črnuče, Vrtca Galjevica, Vrtca Hansa Christiana Andersena, Vrtca Jarše, Vrtca Jelka, Vrtca Kolezija, Vrtca Ledina, Vrtca Mladi rod, Vrtca Mojca, Vrtca Najdihojca, Vrtca Otona Župančiča, Vrtca Pedenjped, Vrtca Trnovo, Vrtca Viški gaj, Vrtca Viški vrtci, Vrtca Vodmat, Vrtca Zelena jama ter Osnovne šole Bežigrad, Božidarja Jakca, Dravlje, dr. Vita Kraigherja, Franca Rozmana Staneta, Franceta Bevka, Hinka Smrekarja, Karla Destovnika Kajuha, Ketteja in Murna, Kolezija, Koseze, Ledina, Livada, Majde Vrhovnik, Milana Šuštaršiča, Mirana Jarca, Miška Kranjca, Maksa Pečarja, Nove Jarše, Oskarja Kovačiča, Polje, Prežihovega Voranca, Prule, Savsko naselje, Šmartno pod Šmarno goro, Trnovo, Valentina Vodnika, Vič, Vide Pregarc in Vrhovci ter Osnovne šole Zalog, Nove Fužine sem še pozabu omenit. Osnovna šola Nove Fužine.

25 ZA. 0 PROTI. Sklepi so sprejeti.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Kaj je narobe?

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ALEŠ ČERIN Ponovitev glasovanja.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

Glasovanje poteka. No, to je pa nekaj druzga. 37 ZA. 0 PROTI. Vsem predstavnikom želim uspešno in tvorno delo. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Prehajamo na naslednji Predlog Sklepa: V Svet Gimnazije Moste se za predstavnika Mestne občine imenuje Andrej Kostelec. Razprava. Ni.

Glasovanje poteka. Glasovanje končano. 38 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Predlog mnenja h kandidaturi za ravnateljico Osnovne šole Bežigrad. Razprava. Gospod Čadež, imate besedo.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Hvala za besedo. Spoštovani gospod podžupan. Vi ste nekaj minut nazaj rekli, da od zdaj naprej bomo v svete zavodov imenovali ljudi, ki se bodo zavzemali za mesto, ne za posamezno listo ali stranko. To citiram vaše besede. Zelo lepo se vi zavzemate za mesto, ko vodite komisijo za imenovanja, volitve in tako naprej, ko ne poslušate večinskega mnenja staršev, učiteljev in poslušte to, predstavnikov MOL. Tudi predstavniki MOL, ki jih mate v tej Osnovni šoli Bežigrad tri so večinsko proti vam, ampak to vas popolnoma nič ne moti, vi ste zelo demokratična inštitucija in gladko date podporo samo eni kandidatki, katastrofalni upam rečt Maji Rakun Beber. Zdej pa zakaj? Vam bom predstavu kot predstavnik MOL-a v tej osnovni šoli nekaj njenih brilijantnih rezultatov v tem obdobju. Ko smo predstavniki sveta zavoda pri katerih veste, da imate not 5 učiteljev, 3 predstavnike MOL-a in tri predstavnike staršev. Smo glasovali o ugotavljanju delovnih uspešnosti te vaše favorizirane kandidatke. Gospa je dobila 67.2%. V drugih svetov zavodih o katerih ste mi dal to čast, da zastopam MOL praviloma damo oceno za tako zadevo 100%, recimo o gasilski brigadi, lekarni Ljubljana in podobno. Skratka vidite, iz aviona se vidi, kako je ta gospa uspešna. Prebrali ste sami, ker ste dobil na vaš oddelek v vednost, da ne govorim o Oddelku za izobraževanje, da je ta gospa v zadnjem mandatu imela preko 20 inšpekcijskih pregledov in preko 10 pritožb staršev ali pa učiteljskega zbora na svet osnovne šole. To vam nič ne pove, vi greste gladko mimo tega in vedli ste, da smo mel 23. junija, se pravi nedavno glasovanje o 4 kandidatih za ravnatelja na tej šoli. Kaj se je zgodilo? Najprej so glasovali predstavniki učiteljskega zbora in so v 73% izrazili mnenje, da je ta gospa neprimerna. So dali glasove 73% učiteljev je dalo glasove drugim kandidatom. Se pravi znate dobro zračunat koliko je do 100, koliko ima ona podpore pri učiteljih. O petih so glasovali starši. Tle je bilo še boljš. Od 12 staršev jih je 11 glasovali proti obstoječi ravnateljici. Torej 92% staršev, za katere se vi tako zavzemate, da podpirate mesto je bilo proti ravnateljici. Vi mimo vsega tega greste dat danes na glasovanje pozitivno mnenje h kandidaturi gospe ravnateljici Maji Rakun Beber. Mislim, da vas ni sram. Ne morem drugač rečt. Lahko mi date opomin ampak mene bi bilo sram. Da se razglašam za enga predstavnika mesta, ki je treba pozabit na strankarske stvari. Ja, mi smo ta grdi. Je treba voljo ljudstva. Pa, če to ni volja ljudstva, da mate človk božji 92% staršev proti in, da mate 73% učiteljev proti, jaz ne vem koga vi poslušate. Mislim pa si koga poslušate. Poglejte en detalj poslovanja te slavne gospe. Podprt seveda z MOL-om ne, ker MOL dela pošteno. To, to smo si itak na jasnem. V tem mandatu je šlo recimo ena majhna zadeva. 120.000 eur za obnovo hišniškega stanovanja, ki je mimogrede še danes prazno. Za 120.000 eur si lahk vsak misli, kaj se da kupit, ne pa prenovit tam eno skor pasjo uto zraven šole. V današnjem časopisu Dnevnik, ki zelo lepo piše o Mestni občini Ljubljana in slavnem županu Jankoviću je danes navedeno, da bo Javni stanovanjski sklad MOL kupil ob Šmartinski cesti novo zgrajena stanovanja družbe Kostak po ceni 1850 eur na kvadratni meter, novogradnjo. Torej bi za porabljenih 120.000 evrov, ko se je prenovila pasja uta za hišnika zraven Osnovne šole Bežigrad kupili novo zgrajenih 65m2 veliko stanovanje nedaleč stran. Tale križišče Šmartinke, tam k zida Kostak je zelo blizu te osnovne šole na Črtomirovi. To si jaz mislim, kaj je zdej ozadje MOL-a, da tako strašno forsira to gospo? Jaz razumem, da vi podpirate vaše ljudi, men je popolnoma jasno, tut mi podpiramo naše ampak naj bojo vsaj približno kvalitetni. Tle pa res nimate kvalitetnega kadra. Jaz recimo v gasilski brigadi podpiram vašga kandidata gospoda Kučiča. Zakaj? Ker je kvaliteten. Je z vaše stranke, kapo dol. Tako se dela in to se podpre, ne glede v keri stranki si. Pa ne morem tle podpret, če vam grejo proti starši, učitelji, celo trije, ki smo predstavniki MOL-a smo se pogovarjal bomo pač na glasovanju v torek glasoval večinoma proti vašmu predlogu. Zdej jst res ne vem kaj je tle treba dodat in kaj mate v ozadju pol pa se greste tlele neki mi smo strašno prijazni, demokratični. Mate tle neke tablce tlele pred vašo, pred vašo občino prijazni tem, prijazni unim. Ja, strašno ste prijazni samo do ljudi, ki jih zastopate očitno niste oziroma ne vem njihovo mnenje kot kaže vas sploh ne zanima. Ker mislim tle morš bit pa res talent ne, da vidiš iz aviona dol, da gre vse proti tebi, ne. Zato, ker sem se jaz spomnu bo to pa šlo naprej. E, ne bo šlo, boste videli na glasovanju v torek, ne bo šlo. Tokrat ne bo šlo. Ampak to vam nič ne pomaga. Mi smo prijazno opozoril, povedal prej. Vi ste gentlemen gospod Čerin in bi mogu to razumet. In ne vem zdaj. Zopet bom se vrnu na, na izvajanje gospoda Jankovića, ki reče, ja sej vem, včasih tut meni kaj ni všeč, pa moram naredit. Jaz verjamem, da tut vi to morte nardit. Ker jaz vas spoštujem in vem, da bo neki logiki, osnovni morali tega vi ne bi podpru. Baje, da je šlo preko 350.000 evrov za obnovo športnih objektov ob šoli.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Ste končal gospod Čadež?

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Ne, nisem končal.

GOSPOD ALEŠ ČERIN No, izvolte.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Vi si morte mislt kaj za ta denar se da nardit. Seveda nobene kontrole ne more bit. Tisti, ki odobri, podpiše, izvede. To je v bistvu vse ena skupina ljudi. In jaz si ne morem drugač predstavljat, da grete notr za kaj takega. Ker za kvaliteto šole, zadovoljstvo staršev, učencev, učiteljev tle prov gotovo ne more it. Tako, da ne vem. Jaz nimam možnosti tle predlagat umika. Vi boste to gladko zglasoval, bo šlo to skos ne, v to sem prepričan.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Mate pa možnost glasovat seveda.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Ja, ja, sej bomo glasoval proti, vam že zdej povem sam, ne pomaga. Nas je premalo. Jaz sem tut vesel, da je gospod Jakopovič iz Levice na komisiji za volitve, imenovanja in tako naprej glasoval proti. Ampak to vas nič ne moti.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Kar ni res. Ni res. No, dokončajte pol bom pa jaz vam odgovoru. Ste končal? Gospod Čadež, glede na to, da ste si tolk časa vzel glede te ravnateljice bom jaz začel z vašim citatom, ki sem ga nekje prebral. Namreč sem se zelo poglobu v to, kaj se dogaja pri tem mandatu. In sicer približen tkole ste reku. Jaz sem prišel zato, da bom uniču to ravnateljico.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Prosim?

GOSPOD ALEŠ ČERIN To sem jaz prečitu. Nekje od zapisnikov staršev al ne vem kje, ampak nima veze. Lejte.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Da sem jaz reku, da bom uniču šolo?

GOSPOD ALEŠ ČERIN Zdej sem jaz vas poslušu, zdej pa lepo.. prebral sem nekje.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ALEŠ ČERIN Zdej pa mejhn mir dejte.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Da bom uniču šolo? Vi niste normalni!

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ALEŠ ČERIN Kako pa govorite z mano? Vam bom poka.. se opravičujem. Če hočte, vam bom pokazu kje to piše. Ampak nima veze, neki druzga sem hotu povedat. Na sami seji komisije. Mi imamo dva kriterija predno se odločmo. Prvič je mnenje našga oddelka, ki spremlja osnovno šolo, drugič pa mnenje treh naših predstavnikov v šoli. In jaz sem pri tej točki reku. Mnenja, dobesedno tko, mnenja teh treh naših predsednikov so sredobežna, ker prijavljenih je bilo 4 kandidatov, vi trije, ki ste predstavniki niste bili enotni koga, eden podpira enga, en druzga in en tretjega. Mi iz oddelka imamo pozitivno mnenje o dolgoletni te gospe ravnateljici. Jakopovič se je vzdržal pri tej točki. Sklep je bil pa sprejet z večino. Oddelek podpira gospo ampak ne glede na to. Svet ima 11 članov. 5 je zaposlenih, 3 so naši, 3 so pa s strani staršev. In vi bote odločil, ne mi tuki za 3 predstavnike. Vi bote odločil kdo bo ravnatelj. A sploh bo, a bo v.d. al ne vem kaj. Dajem na glasovanje. Se opravičujem. Izvoli.

GOSPOD GREGA CIGLAR Proceduralno. Tole, kar smo bili zdejle priča sem se pa mogu javit. Se opravičujem, že v svojem izvajanju ste bili izjemno žaljiv do več ljudi. Jaz konkretne zadeve ne bom komentiru. Gospod Čerin je res gentlemen, jaz nisem, bi vas prej prekinu. Predlagam, da v skladu z 90. členom prvo izrečete gospodu ustni opomin glede na to, da vam je dvakrat al celo trikrat zabrusu, da niste normalni, bi pa tudi za naprej, ker vidim, da ste dons dobil krila, ker župana ni v dvorani predlagu predsedujočemu predlagu, da v skladu s 65. členom kolegom odvzame besedo, ko so žaljivi in kršijo red na seji, ker ste ga najmanj 5-krat. Govorite ves čas, komentirate na glas. Držte se reda in držte se poslovnika. Tako, da ta dva predloga dajem procedurano predsedujočemu v obravnavo.

aplavz v dvorani

GOSPOD ALEŠ ČERIN Še enkrat lepo prosim. Ponovi tvoj predlog.

GOSPOD GREGA CIGLAR Da v skladu z 90. členom izrečete ustni opomin zaradi kršitve redu v dvorani in zaradi žaljivega izvajanja kolega Čadeža oziroma doktor Čadeža, se opravičujem.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Tkole, učil so me pusti smeti mimo. Govorim o besedah, ne o ljudeh, o besedah. In to, kar je govoru gospod Čadež vse pove o njemu, ne o meni. Tako, da gremo na glasovanje in sicer:

Maji Rakun Beber se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico Osnovne šole Bežigrad.

Prosim za vaš glas. Se opravičujem, narobe je. Zdej pa je prov. Glasovanje poteka. 21 ZA. 10 PROTI. Sklep je sprejet.

Predlog Mnenja h kandidaturi za ravnatelja oziroma ravnateljico Mladinskega centra, doma Jarše. Razprava. Ni.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Boštjanu Bajžlju in Nataši Durjava se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnatelja oziroma ravnateljico Mladinskega doma Jarše.

36 ZA. 0 PROTI.

Predlog Mnenja k imenovanju direktorice Doma starejših občanov Ljubljana - Bežigrad. Razprava. Ni.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Marjeti Maruši Kerč se da pozitivno mnenje k imenovanju direktorice Doma starejših občanov Ljubljana – Bežigrad.

38 ZA. 0 PROTI. In s tem smo to maratonsko točko končali tako, da hvala za podporo.

AD 5. PREDLOG SKLEPA O SOGLASJU K DODELITVI DELA PLAČE ZA DELOVNO USPEŠNOST DIREKTORICI REGIONALNE RAZVOJNE AGENCIJE LJUBLJANSKE URBANE REGIJE ZA OBDOBJE JANUAR 2019 – DECEMBER 2019 IZ NASLOVA POVEČANEGA OBSEGA DELA Gradivo ste prejeli s sklicem, po sklicu pa poročilo pristojnega odbora za samoupravo. Prosim gospo Sabino Popit iz Službe za razvojne projekte in investicije, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA SABINA POPIT Spoštovane mestne svetnice, mestni svetniki. Kot vsako leto mestnemu svetu predlagamo v potrjevanje Sklep o soglasju k dodelitvi plače za delovno uspešnost direktorice RRA LUR za obdobje januar 2019 do vključno decembra 2019 iz naslova povečanega obsega dela. Povečan obseg dela je bil opravljen v okviru tako imenovanega posebnega projekta, ki ga je določila Vlada RS in ima zagotovljena dodatna sredstva. Direktorica RRA LUR je bila 24. 10. 2018 s sklepom Sveta Ljubljanske urbane regije imenovana za vodjo projekta priprave Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije in sicer za prihodnjo finančno perspektivo 2021 – 2027. V letu 2018 je v okviru izvajanja Regionalnega razvojnega programa tekoče finančne perspektive 2014 – 2020 vodila tudi pripravo druge dopolnitve dogovora za razvoj regij. Ta pogodba je bila podpisana z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo februarja 2020 in dogovor v celoti vsebuje sofinanciranje za 21 projektov v skupni višini 92.5 mio evrov. Glede na uspešnost pripravljenih projektov predlagamo, da se direktorici izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za leto 2019 v višini 10% njene osnovne plače. To znaša 3.755,60 evra bruto.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa gospa Popitova. Prosim gospo doktorico Asto Vrečko, predsednico Odbora za lokalno samoupravo za stališče odbora.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Hvala. Odbor je sklep za delovno uspešnost podprl z dvema glasovi proti in štirimi za. Smo pa v bistvu dal po razpravi v presojo ali smo mi res odbor za to presojanje, ker naš odbor namreč ne potrjuje programa dela razvojne agencije, ni seznanjen z finančnim načrtom in drugimi poročili, v bistvu nekak nimamo neposrednega stika z delom no. Ampak tokrat, kot pravim smo podprl s 4 za, 2 proti. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Želi besedo predsednik Statutarno pravne komisije, gospod Marjan Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Statutarno pravna komisija k tej točki ni imela pripomb pravne narave. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala. Odpiram razpravo. Kolegica, izvolte.

GOSPA MARUŠA BABNIK Ja, jaz bi takole rekla. Predlog sklepa o soglasju k dodelitvi dela plače se mi zdi rahlo sumljiv zato, ker iz letnega poročila za leto 2019 sem razbrala, da so imeli kadrovske težave in odpovedi delovnega razmerja s strani poslovnih sekretark. Torej se sprašujem o pravični razdelitvi del. Zavedamo se, da je gospa Madjar vodja projekta, v kolikšnem deležu so k programu prispevale vse ostale občine? Je tu še možen potencial? Najbrž za 21 projektov ni sama. Zato bo moj glas proti. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Dobro, še kdo? Hvala lepa. Zaključujem razpravo. Ugotavljam navzočnost: 38.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o soglasju k dodelitvi dela plače za delovno uspešnost direktorici Regionalne razvoje agencije Ljubljanske urbane regije za obdobje januar 2019 – december 2019 iz naslova povečanega obsega dela.

23 ZA. Nihče proti. 1 PROTI. Gospa Babšek proti.

AD 6. PREDLOG SKLEPA O SPREMEMBI SKLEPA O POVEČANJU VREDNOSTI NAMENSKEGA PREMOŽENJA IN KAPITALA JAVNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA MESTNE OBČINE LJUBLJANA Gradivo ste prejeli, po sklicu pa poročilo pristojnega odbora. Prosim gospoda Saša Rinka, direktorja Javnega stanovanjskega sklada za uvodno obrazložitev.

GOSPOD SAŠO RINK Hvala lepa. Lepo pozdravljeni vsi. Dejansko gre za pravno operacionalizacijo že sprejetega, sprejetega rebalansa proračuna Mestne občine Ljubljana, sredstva pa bodo namenjena za dokončanje projekta Brdo s 174 stanovanji in pričetek del na projektu Rakova jelša II. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Prosim gospo mag. Mojco Lozej, predsednico Odbora za finance za stališče odbora.

GOSPA MAG. MOJCA LOZEJ Hvala lepa za besedo. Odbor za finance soglasno podpira predlog sklepa in ga podaja mestnemu svetu v sprejem. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Želi besedo predsednik Statutarno pravne komisije.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Statutarno pravna komisija ni imela pripomb pravnega značaja. Ugotavlja pa isto kot gospod Rink. Zadeva je bila urejena že v rebalansu proračuna. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Odpiram razpravo. Ni. Zaključujem razpravo. Ugotavljam navzočnost. Glasujemo o predlogu.. Prosim?

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala. V Levici bomo ta sklep seveda podprli, pa ne bom dost dolga, zato sem samo obrazložitev glasu. Bi si želel, da bi bila še kakšna ničla več v tem sklepu za povečanje premoženja stanovanjskega sklada. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN In to ne na konc ničla. Ne na konc, že prej. Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o spremembi Sklepa o povečanju vrednosti namenskega premoženja in kapitala JSS MOL. 35. Navzočnost je 35.

Glasovanje poteka. 39 ZA. 0 PROTI.

Prehajamo na točko 7. AD 7. PREDLOG SKLEPA O IMENOVANJU REVIZORJA LETNIH POROČIL JAVNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA LETI 2020 IN 2021 Gradivo ste prejeli, po sklicu pa poročilo Odbora za finance. Prosim gospoda Saša Rinka za uvodno obrazložitev.

GOSPOD SAŠO RINK Hvala lepa. V skladu z Zakonom o javnih skladih imenuje revizorja letnega poročila ustanovitelj na predlog Nadzornega sveta. Izvedli smo javno naročilo, na katerem je bila izbrana družba Valuta in prosimo mestni svet, da potrdi izbiro.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Prosim gospo Mojco Lozej, predsednico Odbora za finance za stališče odbora.

GOSPA MAG. MOJCA LOZEJ Hvala še enkrat. Tudi ta predlog sklepa Odbor za finance soglasno podpira in ga predlaga mestnemu svetu v sprejem. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Tudi k tej točki Statutarno pravna komisija ni imela pripomb pravnega značaja.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Odpiram razpravo. Nihče. Ugotavljam navzočnost: 36.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o imenovanju revizorja letnih poročil Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana za leti 2020 in 2021.

32 ZA. 2 PROTI. Sklep je sprejet.

Smo pri točki 8. AD 8. PREDLOG ZA VČLANITEV V ORGANIZACIJO KEKS STÖDFÖRENING Gradivo ste prejeli s sklicem. Po sklicu pa poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Katarino Gorenc iz Oddelka za kulturo, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA KATARINA GORENC Spoštovane mestne svetnice in mestni svetniki. Povabljeni smo k aktivnemu sodelovanju v mrežo Keks stödförening, ki so jo ustanovile Švedske občine z namenom sistematičnega razvoja kakovostnega mladinskega dela. Članice mreže so poleg švedskih tudi lokalne skupnosti na Finskem in Irskem, v Sloveniji pa se mreži pridružujejo še mestne občine Novo Mesto, Celje in Maribor ter občini Brežice in Škofja Loka. Članstvo v mreži nam omogoča uporabo sistema LOGBOOK, ki smo ga v letu 2019 pilotno uvajali v vseh mladinskih centrih vključenih v mrežo Mladinskih centrov Ljubljana. Uporaba LOGBOOKA nam omogoča lažje spremljanje dela mladinskih centrov ter primerljivost na nacionalni in mednarodni ravni. Članstvo v mreži nam omogoča tudi aktivno sodelovanje pri nadaljnjem razvoju sistema. Za mladinske centre predstavlja LOGBOOK odlično orodje za spremljanje rednega dela ter načrtovanja aktivnosti v skladu s ključnimi načeli in vrednotami mladinskega dela, ki so zapisani v Evropski listini o mladinskem delu. Mladi v Ljubljani, obiskovalke in obiskovalci mladinskih centrov v vsakoletni evalvaciji, ki je sestavni del sistema ocenjujejo delo mladinskih centrov z vidika občutka varnosti in obravnave, z vidika vpliva, sodelovanja in prevzemanja odgovornosti ter z vidika učinkov učenja. Na podlagi rezultatov evalvacije mladinski centri postavljajo utemeljene in konkretne cilje za prihodnje delo. Mestna občina Ljubljana pa pridobi boljši vpogled v kakovost dela posameznega mladinskega centra, prepoznava potrebe med mladimi in mladinskimi centri in s tem bolje načrtuje lokalno mladinsko politiko. V mestni občini Ljubljana trenutno deluje 14 mladinskih centrov, ki uporabljajo sistem LOGBOOK. Mestni svet odloča o vključitvi v mrežo, ker Odlok o proračunu MOL določa, da mora Mestni svet soglašati z včlanitvijo v organizacijo, ki zahteva plačilo članarine v višini nad 5.000 evrov. Zato vas prosimo za soglasje.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa, gospa Gorenčeva. Prosim gospo Frančiško Trobec, predsednico Odbora za predšolsko vzgojo in izobraževanje za stališče.

GOSPA FRANCKA TROBEC Odbor za predšolsko vzgojo in izobraževanje podpira Predlog za včlanitev v organizacijo Keks stödförening in ga predlaga Mestnemu svetu MOL v sprejem. Sklep je bil sprejet s 7 glasovi za, 3 proti--

KONEC POSNETKA ŠT. 20200706_155214

GOSPA FRANCKA TROBEC --od 10 navzočih.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Tukaj pa bo neki povedal gospod Sedmak. Izvoli.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Nekaj kar ni vsakodnevno. Torej Statutarno pravna komisija k tej točki predlaga, da se v preambuli pri navajanju objav odloka z rebalansom, o rebalansu proračuna Mestne občine Ljubljana za leto 2000 zaradi objave, ki je prišla po materialu, ki je bil predložen redakcijsko doda besedilo in smo rekli 89/20. Objava v uradnem listu. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Odpiram razpravo. Gospa Sojar.

GOSPA MOJCA SOJAR Ko sem brala tole gradivo nisem čisto dobro vedela, kaj naj si predstavljam, potem sem se pa pozanimala, ker imamo tudi na Viču mladinski center. In tisti, ki pri nas upravlja s tem mladinskim centrom je ta sistem LOGBOOK zelo pohvalil. V lanskem letu so bili res, ko je pri nas šele nastal mladinski center so to pilotno uporabljali tako, kot je gospa iz Oddelka za kulturo povedala in mi je potem tudi povedal in razložu ves spekter, kaj se ta sistem oziroma program da uporabljat tako, da če to članstvo pomeni pač nek znesek, kar je normalno pač pomeni nek znesek, mi bomo to podprl. Vpis v to članstvo.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Še kdo? Zaključujem razpravo. Ugotavljam navzočnost: 37.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana soglaša z včlanitvijo v organizacijo Keks stödförening.

37 ZA. 3 PROTI. Sklep je sprejet. Prehajam na točko 9. Popravek pri točki, ki je ravnokar minila. 37 je bilo navzočih. 30 ZA. 3 PROTI.

AD 9. PREDLOG LETNIH PROGRAMOV IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH V MESTNI OBČINI LJUBLJANA ZA LETA 2020, 2021 IN 2022 Gradivo ste prejeli s sklicem, po sklicu pa poročilo pristojnega delovnega telesa. Prosim gospo Fabčič, vodjo Oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje za uvodno obrazložitev.

GOSPA MARIJA FABČIČ Spoštovani. V skladu z Zakonom o izbraževanju odraslih smo tudi tokrat v Mestni upravi skupaj z javnimi zavodi, ki izvajajo programe izobraževanja odraslih pripravili predlog tokrat letnih programov za obdobje 3 let do leta 2020 na podlagi ustreznega soglasja ministrstva. Gre za celovit dokument, ki obsega vse predvidene aktivnosti v prihodnjih treh letih. Za letos in naslednje leto je predviden obseg sredstev kar 602.545.00 evrov, v letu 2022 pa so navedeni programi, ki bodo vključeni glede na finančne zmožnosti, finančni načrt proračuna. Za namen opravljanja javne službe na področju izobraževanja odraslih imamo Javni zavod Cene Štupar, center za izobraževanje Ljubljana, vendar program izobraževanja izvajajo tudi drugi javni zavodi in druge organizacije, kar je lepo razvidno iz priloge, ki je zelo obširna. S številnimi brezplačnimi raznovrstnimi programi za izobraževanje odraslih zagotavljamo večjo vključenost odraslih v vse življenjsko učenje, dvig splošne izobraženosti prebivalcev in s tem upamo, da tudi večjo zaposljivost. S tem uspešno sledimo ciljem na področju izobraževanja odraslih, predvsem pa se uspešno in hitro odzivamo na potrebe občanov MOL. Na odboru za vzgojo in izobraževanje je bilo postavljeno vprašanje glede Mestnega inkubatorja, ki ga že četrto leto zapored izvaja Javni zavod Mladi zmaji. Da pojasnim in kot pojasnjujejo na Uradu za mladino, kjer je možno dobiti tudi dodatne informacije je osrednja aktivnosti poziv mladim do 29. leta, da razvijejo ideje, ki bi pozitivno vplivale na razvoj skupnosti. Vse, vsi, ki se odzovejo na poziv so povabljeni k usposabljanju v strokovnjake za uresničevanje idej in to izobraževanje poteka 3 krat po 3 ure. Dobijo tudi mentorja in z njim razvijajo svoje ideje o projektu. Najbolj ocenjeni projekti prejmejo finančno podporo za izvedbo v višini do 1000 evrov, v letu 2019, torej v lanskem letu je bilo podprtih 14 projektov. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Prosim gospo Frančiško Trobec, predsednico odbora za predšolsko vzgojo za stališče obora.

GOSPA FRANCKA TROBEC Odbor za predšolsko vzgojo in izobraževanje podpira Predlog letnih programov izobraževanja odraslih v MOL-u za leti 2020, 2021 in 2022 in ga predlaga Mestnemu svetu MOL v sprejem. Sklep je bil sprejet z 10 glasovi za, 0 proti od 10-ih navzočih.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Želi besedo.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Pripomb pravnega zna.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Želi kdo razpravljati? Gospod Horvat, izvolte.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem svetnicam in svetnikom, podžupanom in tko naprej. Ja, ko smo šli čez tole v Svetniški skupini Nove Slovenije, čez ta program je bilo kr neki tko bom jst reku milo rečeno cvetk. Na primer program 14 dne, ne pardon. Gostiteljica Manca Košir ob prvih javnih pogovorih publiki predstavi knjige izbranih gostov in jih poveže s slikovno ustvarjalnost umetnikov iz Švicarije. V letu 2020 pogovori potekajo 1 krat mesečno od septembra do decembra. Se prav maksimalno 5 krat. Vsota po, po tem dogodku 1.000 evrov. Tko, da na večer je kar zajetna vsota, verjamem, da so tudi kakšni stroški ampak, če je Švicarija v lasti MGLC-ja oziroma, da je to v bistvu isti, ista stvar, bi pričakoval, da ne vem neke zmerne cene. Potem je veliko denarja namenjena tudi Javnemu zavodu Mladi zmaji. Pa, če si pogledate recimo na strani 10, Mestni inkubator je taka hecna definicija v stilu Cimerotiča bom reku ne. … /// … nerazumljivo … /// mentorskih in 3 skrbno izbranih mentorjev, ki so bili tu sami nekoč mladi, tudi sami nekoč mladi ne, vsi ostali pa nismo bili. Tako, da to je res mal bolj tko literarno napisano. Je pa tut še, še neki takih cvetk, ki zelo megleno opisujejo kakšne dogodke mislim kakšne program zelo slavospevno bom reku. Zdi se nam prav včasih boljš, da to ne bereš, ker al, al si slabe volje, k vidiš koliko denarja se pretaka v določene programe in kaj vse podpiramo tko, da bom reku z malo bolj tresočo roko se naj zapravlja denar. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa, gospa Babšek, izvolte.

GOSPA MARUŠA BABNIK Babnik.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Babnik, pardon.

GOSPA MARUŠA BABNIK Ja. Predlog sklepa o izobraževanju odraslih jaz podpiram. Zanima pa me sledeče, morda za v naprej no ali pa en predlog, da bi se ob letnem programu morda dobil tudi spisek oziroma število udeležencev, ki so se v preteklih letih udeležili določenega programa zato, da se človek lahko orientira ali je program oziroma predlogi udeležencev v teh treh letih upravičen. Zanima me tudi, ali opravljate kakšne analize zaposljivosti? Se pravi učinek uspešnosti glede na to, da se kar nekaj sredstev da v ta namen. Drugače pa je dobro sestavljen in hvala bogu, da se tudi odrasli izobražujejo. GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Besedo ima kolegica Martina Vuk.

GOSPA MARTINA VUK Hvala lepa in prov lep pozdrav. Jaz bi pa rekla, da je letni program izobraževanja odraslih izjemnega pomena. Zakon o izobraževanju odraslih vsaki občini nalaga, da ga letno sprejema, čeprav žal to ni povsod tako, zato pač pozdravljam to kar pripravlja Ljubljana, še posebi pa pozdravljam širino, ki se jo zasleduje s tem letnim programom izobraževanja odraslih. Namreč vseživljenjskost učenja, izobraževanja je tist imperativ, ki ga moramo zasledovati ves čas, ker danes pač a ne, ko končaš formalno izobrazbo še zdaleč ni zaključeno izobraževanje, usposabljanje, učenje. In izobraževanje ni samo formalno, niso samo javno veljavne listine ampak tudi vse ostalo, s čemer si pridobivamo veščine, kompetence za življenje, zato pozdravljam to, da je samo eden od ciljev večja zaposljivost, torej večje možnosti na trgu dela zato, ker z vstopom na trg dela in z izstopom a ne, torej z upokojitvijo al pa prenehanjem pač te aktivnosti še ne pomeni, da je konec vseživljenjskosti učenja in tisti programi drugi a ne, ki ne zasledujejo samo te javno veljavne listine so ravno tako pomembni in bistveno lahko vplivajo na kakovost življenja, to pa more bit pač naš skupni cilj čim večja kakovost življenja. Zato bova seveda svetnika socialnih demokratov podprla ta program. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Želi še kdo? Gospa Sojar.

GOSPA MOJCA SOJAR Jaz mam pa samo eno kratko vprašanje glede na to, da je moja kolegica pohvalila vse te programe. Jaz moram priznat, da razen na jezikovnem tečaju, pa še to nisem bila na Cenetu Štuparju, pač sem bila nekje drugje nisem bila še na nobenem izmed teh programov in bi me zelo zanimal, ali je kdo od svetnikov pa kakšen tak program obiskoval? Ko govorimo, da so v redu, da so odlični, me zanima, ali je že kdo kdaj kje bil?

GOSPOD ALEŠ ČERIN Besedo ima gospa Ida Medved, ker mislim, da je obiskovala kej tazga.

GOSPA IDA MEDVED Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni. Jaz bi na tem mestu pohvalila predvsem Cene Štupar, kjer sem tudi sama bila že parkrat koristnica jezikovnih tečajev in tudi nekih delavnic tko, da sem tudi v svetu Ceneta Štuparja in lahko trdim, da vsaj kot, ta ustanova dela izjemno dobro in koristno in se navezujem na prejšnjo kolegico, da dejansko je to, da se učenje ali pa obnavljanje znanja ne konča z diplomo ali z vstopom v službo ampak se nadaljuje celo življenje, kar je zelo pametno. Bom glasovala za.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Gospa Sojarjeva, dobila ste informacijo iz prve roke. Želi še kdo razpravljat? Mojca Škrinjar, izvolte.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala. Seveda je treba podpirati vse sisteme, ki uvajajo, izvajajo izobraževanje odraslih. Moramo vedeti, da mednarodna raziskava pijak, PIAAC s kratico raziskuje torej pokaže rezultate pismenosti, besedilne in pa finančne pismenosti odraslih. Na žalost je ta pri nas prenizka, zato je tudi zaskrbljujoče. Namreč, če te finančne in besedilne pismenosti ni dovolj oziroma niso ljudje, vsi ljudje dovolj visoko usposobljeni potem tudi težko razumejo oziroma težko sodelujejo v družbenem dogajanju. Da bi bili vsi kompetentni in pa člani torej člani te družbe, ki jo soustvarjamo je seveda potrebno znanje. Če tega znanja očitno v preteklosti ni bilo dovolj. Tukaj zdej govorim res samo o odrasli populaciji, ki šteje že nekaj let potem je to znanje potrebno dopolnjevati. Ne glede na to, pa seveda pričakujemo tudi, da se bodo razvili sistemi, kot so vajeniški sistemi, kjer bodo lahko vključeni tudi odrasli. Vse to bo pripomoglo tudi k standardu naše družbe. Jaz bom to seveda podprla. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Zaključujem razpravo. Ugotavljam navzočnost: 37.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Letnih programov izobraževanja odraslih v mestu Ljubljana za leta 2020, 2021 in 2022.

25 ZA. 0 PROTI. 35 ZA. 0 PROTI. Sklep je sprejet.

Smo pri točki 10. AD 10. PREDLOG SKLEPA O DOPOLNITVAH SKLEPA O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA MALA ULICA – CENTRA ZA OTROKE IN DRUŽINE V LJUBLJANI Gradivo ste prejeli s sklicem. Po sklicu pa poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Marijo Fabčič, vodjo Oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje za uvod.

GOSPA MARIJA FABČIČ S predlaganim aktom se dopolnjuje ustanovitveni sklep za Javni zavod Mala ulica z možnostjo imenovanja pomočnika direktorja na področju vodenja splošnih zadev. Skladno z določbo Zakona o zavodih imenuje direktor svojega pomočnika na podlagi javnega razpisa ali neposrednega povabila. V predlogu akta so opredeljeni pogoji za imenovanje, njegove naloge in mandat. V Mali ulici so vse od svojega začetnega delovanja v juniju 2014 izjemno povečali število rednih uporabnikov na skoraj 30.000 uporabnikov v letu 2019, prav tako so aktivnosti, ki so se sprva izvajale samo v družinskem centru razširili na več lokacij, zato se tudi občutno poveča obseg dela in delovnih nalog ter zadolžitev. Poleg osnovne dejavnosti Male ulice se izvajajo tudi številne druge. V zadnjih 3 letih so prevzeli vlogo nosilca programa Neverjetna leta v Republiki Sloveniji, ki je dokazan program za ranljive družine in otroke. Gre za uspešen preventivni program. Poleg tega imajo pa seveda tudi druge dopolnilne gospodarske dejavnosti, ki so namenjene izvajanju in dopolnjevanju osnovne dejavnosti in se financirajo izključno iz nejavnih virov. Na odboru za vzgojo in izobraževanje je bilo podano vprašanje ali se dodatno zapiše v akt, da pomočnik direktorja ne sme biti član sveta zavoda. Moj odgovor bi bil tak, da iz položaja pomočnika direktorja nedvoumno izhaja, da je del vodilne ekipe zavoda in, da posledično ne more zastopati delavcev v svetu zavoda. Za področje vrtcev in šol je tovrstna ureditev eksplicitno zapisana v področnem ZOFVI-ju medtem, ko podobnega zapisa v Zakonu o zavodih, ki je tudi podlaga za ustanovitev Javnega zavoda Mala ulica ni najti. Zato menimo, da se posledično tudi ne zapiše v predlaganem sklepu. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Prosim gospo Frančiško Trobec, predsednico Odbora za predšolsko vzgojo in izobraževanje za stališče odbora.

GOSPA FRANCKA TROBEC Odbora za predšolsko vzgojo in izobraževanje podpira Predlog o dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi Javnega zavoda Mala ulica družine v Ljubljani in ga predlaga Mestnemu svetu v sprejem. Sklep je bil sprejet z 9 glasovi za, 1 proti od 10-ih navzočih. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Želi besedo Marjan Sedmak?

GOSPOD MARJAN SEDMAK Nobene pripombe pravnega značaja ni imela Statutarno pravna komisija. GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Želi kdo razpravljati? Gospa Mojca Škrinjar.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa. Zavod Mala ulica je v svoji pravzaprav ne tako dolgi zgodovini naredu velik kakovostni preskok s tistega začetnega dela, ko je šlo zgolj za nekakšno drugačno preživljanje prostega časa staršev in otrok skupaj. Svojo dejavnost je zelo izpopolnil, tudi v svetovanju, svetovanju staršev, staršem, kar je danes pravzaprav mladim staršem očitno nujno potrebno. Pogrešajo tovrstno svetovanje. V glavnem imajo tudi pogovore, medsebojne pogovore, ki doprinesejo kakovosti starševstva. Jaz verjamem, da je ta zavod res nekaj na kar je lahko Ljubljana ponosna. Upam, da bo še naprej delal v tej smeri in, da bo dejansko pomagal družinam. Ker tukaj gre v resnici pomoč staršem in družinam, ne le zgolj za preživljanje prostega časa, čeprav je prosti čas tudi čas razmišljanja in ustvarjalnosti. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala. Lepe besede kompetentne osebnosti. Še kdo? Nihče. Zaključujemo razpravo. Ugotavljam navzočnost: 37.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi Javnega zavoda Mala ulica – Centra za otroke in družine v Ljubljani.

36 ZA. 0 PROTI. Sklep je sprejet.

Smo pri točki 11, v dveh podtočkah. AD 11. A) PREDLOG SKLEPA O PRIPOJITVI JAVNEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNE ŠOLE BIČEVJE K JAVNEMU VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEMU ZAVODU OSNOVNI ŠOLI KOLEZIJA IN PRENEHANJU KOT SAMOSTOJNE PRAVNE OSEBE B) PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNE ŠOLE KOLEZIJA S PREDLOGOM ZA HITRI POSTOPEK Gradivo ste prejeli s sklicem, po sklicu pa poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Marijo Fabčič, vodjo Oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje za uvodno obrazložitev za obe točki. 10 minut časa je to.

GOSPA MARIJA FABČIČ Spoštovani. S prvim avgustom predlagamo pripojitev Osnovne šole Bičevje k Osnovni šoli Kolezija zaradi racionalizacije in zaokrožitve obeh šolskih okolišev. O tem smo obvestili obe šoli in pristojno ministrstvo za izobraževanje. V tem času smo izvedli številne sestanke tako z ravnateljema obeh šol, kot s predstavniki sveta staršev O. Š. Bičevje, celotnim svetom staršev in svetom Osnovne šole Kolezija, ki so tudi nas povabili na šolo in sindikatoma obeh šol. Na bičevsko šolo povabila nismo prejeli. Pripaja se manjša šola Bičevje k večji kolezijski, saj število učencev na Bičevju praktično stagnira medtem, ko na Koleziji nadproporionalno narašča. Ob prostorski situaciji širšega območja osnovnih šol Bičevje, Kolezija, Trnovo, Livada in konec koncev tudi Vič je MOL pripojitev O. Š. Bičevje k O. Š. Kolezija prepoznalo kot najbolj ustrezno rešitev, s katero zagotavljamo tako enakomernejšo prostorsko razporeditev kot zagotavljanje enakega standarda osnovnošolskega izobraževanja za vse otroke v Ljubljani. Osrednje izhodišče je kako zagotoviti najvišjo kvaliteto ob različni velikosti šol na skoraj identični lokaciji. Šoli nudimo vso potrebno pomoč pri pripajanju, tudi skupino izkušenih ravnateljev iz ljubljanskega aktiva. Pripojitev enega javnega zavoda k drugemu ne pomeni ukinjanja samostojne šole in s tem prenehanja izvajanja osnovnošolskega izobraževanja, pač pa pomeni prekinitev delovanja šole Bičevje kot samostojne pravne osebe. Pravno podlago za pripojitev predstavljajo določbe Zakona o zavodih in področnega ZOFVI-ja in ne Pravilnika o ustanavljanju šol, k čemur je pozitivno mnenje podalo tudi pristojno ministrstvo za izobraževanje, ki bo sodelovalo v vseh potrebnih postopkih glede na svoje pristojnosti in že sodeluje. S pripojitvijo postane Osnovna šola Kolezija pravna naslednica Osnovne šole Bičevje, prevzema tako delavce kot učence, vstopa v pravna razmerja in pravni promet in upravlja z vsemi prostori. Vsi delavci razen ravnatelja, saj dveh ravnateljev ne more biti na eni šoli bodo k pripojitvi ohranili svoja delovna mesta, odpuščanja ne bo. Po pripojitvi bo Osnovno šolo Kolezija vodila sedanja ravnateljica šole. Združujeta se tudi šolska okoliša obeh šol, kajti že sedaj se v posameznih ulicah v veliki meri dotikata. Vrsto let se dogaja, da starši svoje otroke tik pred vpisom začasno prepiše na naslov v šolskem okolišu O. Š. Kolezija in drugih šol. Tako je Osnovna šola Bičevje v 10. letih izgubila 242 učencev ali približno 10 razredov, kajti ti otroci so odšli na druge šole, na Kolezijo in na druge šole. Ob zmanjševanju števila rojstev v Sloveniji in tudi v Ljubljani lahko to pomeni trend še manjšega vpisa. S pobudo MOL za ureditev večjih skupnih šolskih okolišev, kot sem na prejšnji, na drsnici prikazala, kar bi ustavilo izigravanje začasnega prebivališča otrok do sedaj ministrstvo za izobraževanje ni soglašalo. Šola Kolezija se že daljše obdobje srečuje s pomanjkanjem prostorskih kapacitet, kar smo reševali s prizidavo in preurejanjem različnih prostorov v učilnice, izrabili smo praktično ves razpoložljivi prostor. V naslednjem šolskem letu bi v vsakem primeru trije oddelki prvega razreda gostovali v šolski stavbi na Bičevju, ki ima presežek učilnic, šoli pa sta med seboj oddaljeni nekaj 100 m. Nadaljujemo tudi z vsemi postopki za izgradnjo, čimprejšnjo izgradnjo novega objekta za potrebe šole in kasneje lahko tudi po potrebah vrtca na Koseskega 11, kjer je sedaj skladišče Festivala Ljubljana. Kriza kadrovanja in vodenja. Na šoli je po besedah učiteljev že vrsto let slaba klima in medsebojni odnosi. Že dlje časa opažamo, da se Svet šole na O. Š. Bičevje po izteku mandata ravnatelja odloča za zamenjavo. Tudi v primerih, ko so ravnatelji opravljali dobro. Sedanjemu ravnatelju je nezaupnico izreklo 77.5% prisotnih strokovnih delavcev, v času epidemije pa smo bili seznanjeni tudi o začetku postopka razrešitve ravnatelja, ki ga vodi svet zavoda na pobudo zaposlenih. Ravnatelj je za svoje delo dobil 42% ocene za preteklo leto. Ne gre le za formalnost, le za statusno pripojitev, pač pa si želimo dolgoročne stabilnosti in varnosti, ki predstavlja pravzaprav pravo podlago za dobro pedagoško delo na šoli. Pri tem poudarjam, da v šoli delujejo tudi izjemni učitelji, katerih učenci osvajajo mednarodne nagrade, MOL jih podpira in finančno pomaga vsa leta in jim bo z združitvijo z Osnovno šolo Kolezija ponujena možnost še bolj kakovostnega dela. Posledično se spreminja tudi Odlok o ustanovitvi Osnovne šole Kolezija, v katerem se določa zlasti šolski okoliš, lokacija in mandati svetov. Najkasneje v roku 4 mesecev od uveljavitve odloka in, ki je podlaga za enakomerno zastopljenost tako delovcev kot staršev v svetu zavoda. O vsebini sprememb in dopolnitev odloka je bila javnost obveščena skladno s Poslovnikom MS MOL, da lahko v juniju od 12. do 24. junija k aktu poda morebitne pripombe oziroma predloge. Prejeli nismo nobenega. Zato predlagamo, da mestni svet sprejme tako predlagani sklep kot predlog sprememb in dopolnitev odloka in, da se slednji sprejme po hitrem postopku, saj je bistvena vsebina podana že v sklepu o pripojitvi, ki se sprejema enofazno. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa, gospa Fabčičeva. Prosim gospo Frančiško Trobec, predsednico Odbora za predšolsko vzgojo in izobraževanje za stališče. Za obe točki.

GOSPA FRANCKA TROBEC Odbor za predšolsko vzgojo in izobraževanje je sprejel na svoji seji 3 sklepe. Prvi sklep: Odbor za predšolsko vzgojo in izobraževanje podpira Predlog Sklepa o pripojitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Bičevje k javnemu vzgojno-izobraževalnemu zavodu Osnovni šoli Kolezija in prenehanju kot samostojne pravne osebe ter ga predlaga mestnemu svetu MOL v sprejem. Drugi sklep: Odbor za predšolsko vzgojo in izobraževanje podpira Predlog, da se Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Kolezija sprejme po hitrem postopku. In tretji sklep: Odbor za predšolsko vzgojo in izobraževanje podpira Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Kolezija in ga predlaga mestnemu svetu MOL v sprejem. Sklep je bil sprejet s 6 glasovi za, 3 proti od 10. navzočih. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Želi besedo predsednik Statutarno pravne komisije, gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. K obema točkama Statutarno pravna komisija ni imela pripomb pravnega značaja, je pa seveda glasovala o predlogu za hitri postopek in ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za hitri postopek, kot jih določa 122. člen Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Najprej A) o predlogu sklepa o pripojitvi. Odpiram razpravo. Gospa Mojca Škrinjar.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa. Občina je ustanovitelj osnovne šole in zato je odgovorna zanjo. Seveda ni odgovorna za program in za izvajanje programa, za to so je odgovorno, odgovoren strokovni svet, ki sprejme učne načrte in pa šolska inšpekcija, ki spremlja to izvajanje, pa tudi Zavod za šolstvo. Pa vendarle je občina tista, ki pravzaprav politično odgovarja, to se reče javno odgovarja za delo, tudi za delo šole v celoti. In zato je tudi v zakonodaji predvideno, da lahko šole ustanavlja, lahko jih pa tudi zapira ob določenih pogojih. Iz gradiva je razvidno, da je občina upoštevala te pogoje, sicer ji soglasodajalec Ministrstov za izobraževanje, znanost in šport ne bi dal soglasja. Vedno smo veseli, ko občina postavi novo šolo in vedno v Sloveniji je problem, kadar je treba zapreti podružnico zaradi manjšega vpisa in vedno je ob tem neko trpljenje tako učiteljev, kot staršev, otrok mislim, da še najmanj. Sama sem bila oziroma sem še in zdej se mi iztekajo tri članstva v treh svetih šol, osnovnih šol v Ljubljani. Vas moram presenetiti ampak to je prav empirični dokaz, da se šole zelo, zelo razlikujejo med sabo. V kakovosti dela so zelo različne in kljub temu, da imajo enake učne načrte, da imajo učitelji enako stopnjo izobrazbe, enako zahtevo po stalnem strokovnem usposabljanju se šole razlikujejo. Po mojem mnenju, izkušnjah in vseh različnih delovnih mest, ki sem jih imela ugotavljam, da je šola takšna kot je ravnatelj, pa vrtec tudi, pa tudi fakulteta, kakršen je dekan. Tako se dela. Torej, če je ravnatelj zahteven, predan, ustvarjalen in strokoven bo to tudi zahteval od svojih učiteljev in slej ko prej bo šola napredovala in dosegala odlične rezultate. V teh šolah, kjer sem bila imamo, mam tudi take primere in seveda smo lahko ponosni na to. Pa kljub vsemu sem v tem delu zaznala tudi težave v eni šoli, ne bom je imenovala. Danes je na zeleni poti, na zelenem seznamu, smo se pa v svetu dejansko na številnih sejah in tudi z oddelkom za izobraževanje in predšolsko vzgojo v ljubljanskim oddelkom zelo trudili, da smo šolo spravili na neko pravo pot. Na žalost je imenovanje ravnatelja problematično. Leta 2007 je bil pripravljen predlog oziroma se je zakon ZOFVI spremenil in je bila sestava sveta uravnotežena. Za tem je minister Lukšič spremenil zakon oziroma dal predlog za nov zakon, ki ga je državni zbor sprejel, kjer je sestava drugačna, kjer imajo zaposleni zelo veliko število in prevladujoč vpliv v svetu šole in vrtca. Takega primera ne boste našli nikjer, ne v kulturi, ne v operi, ne v zdravstvenem domu, ne v UKC-ju, nikjer, nikjer. Zdej, če imamo srečo in, če je dejansko nek ravnatelj s hrbtenico uspel s svojo zahtevnostjo, predanostjo voditi kolektiv tako, potem ta sestava ni problem. Če pa to ni, pa je seveda sestava problem. Zato boste, sem slišala ne en primer, ko so izbirali na šoli ravnatelja in so rekli, bomo izbrali tistega, ki je manj zahteven, bomo imeli mir. In potem vidite, kam to pripelje. Dobite nezahtevnega ravnatelja, ko pa pridejo trenutki odločitve in težkih situacij, pa se nimajo zaposleni na koga obrniti. V konkretnem primeru Osnovne šole Bičevje opažam isto stvar. Ravnatelj je celo dobre spodbijajo in vsake toliko časa nov ples in iskanje novega ravnatelja. Po možnosti še manj zahtevnega. Da bo še manj zahteval od njih in, da bo potem ponovno cirkus. Jaz seveda krivim za to sistem. Zdej, župan oziroma občina tukaj v tej šoli rešuje, rešuje zadevo krize vodenja na tak način. Drugače je ta hip tudi ne more. In seveda jaz mislim, da ima tukaj prov. Ker na koncu koncev kadar imate ne predanega ravnatelja, ne strokovnega ravnatelja, čeprav temu ravnatelju ne morem očitati konkretno tega ampak, čim imate ravnatelja, ki ni dovolj zahteven, ni dovolj močan, da bi kakovostno vodil šolo oziroma, da bi mu dopuščalo kakovostno vodenje šole potem imate problem in ste odgovorni za vse te otroke, ki dobijo manj znanja, manj kompetenc in to ni prov. To ni prov. Mi smo odgovorni za to tukaj v mestnem svetu, da zagotovimo vsem otrokom enake možnosti. Enaka možnost je pa to, da imajo dejansko enake pogoje, tudi s stališča učiteljev, ki naj se razumejo, ki naj delajo ustvarjalno in, ki naj svoj čas posvečajo njim, ne pa svojim prepirom. V letu 2007 je bil napravljen tudi predlog, da se dejansko osnovne šole združujejo v centre tako, kot se danes že smejo in tudi delajo srednje šole. Pri tem bi vse šole ohranile svojo identiteto, svoje ravnatelje, pomočniška mesta pa bi se združilo v direktorsko mesto in od tu bi bilo samo, to bi bil samo management, to se reče upravljanje recimo tak način boste našli v Ciriusu Kamnik, tak način boste našli v Zavodu za šolstvo, torej pedagoške stvari pa vodijo ravnatelji. Žal je bil odpor prevelik ampak to zaradi nerazumevanja situacije in strahu. Mislim pa, da bi bil to dober način. Hkrati mislim tudi, da je način imenovanja ravnateljev zgrešen, popolnoma zgrešen in, da bi morali to spremeniti. Prav nič narobe ne bi bilo, če bi ga imenoval ustanovitelj in za to sprejel polno odgovornost kako šola dela. Jaz mislim, jaz prepoznavam v tej gesti prepoznavam pač, da je občina prepoznala težave in, da želi tukaj pomagati. Veseli me, da nihče ne bo izgubil delovnega mesta, to tako je prav, da tudi, če bo kdaj racionalizacija, naj bo po naravni poti potem, ko se ljudje upokojijo ali pa oddidejo kam drugam, kot pa sem obveščena je pa tudi sedanji ravnatelj Osnovne šole Bičevje pravzaprav niti ni problem, nisem sigurna no, ampak morda ima dovolj let delovne dobe, da ne bo ostal brez službe. Kar se tiče racionalizacije bo, bo tudi dodana vrednost--

zvok, ki napove potek časa namenjenega razpravi

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR --bo tudi več časa za izbirne predmete, več prostorov in jaz mislim, da zadeva je pravilno zastavljena. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala za tehtno razpravo gospa Škrinjarjeva. Besedo ima gospod Matić.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Hvala za besedo. V tej zgodbi imamo dve nasprotni strani, ki dejstva in okoliščine v zvezi s to zadevo vidita povsem nasprotno. Mogoče škoda, da danes nima možnosti povedat svojo verzijo resnice gospod Klun, ravnatelj Osnovne šole Bičevje, videli smo pa že iz prispevkov na Odmevih, da se resnica vidi povsem drugače z druge strani, kot je bilo danes prikazano. Če pogledamo samo pismo predsednice Sveta staršev Osnovne šole Bičevje. Marija Burnik navaja, da je poleg ravnatelja nasprotno pripojitvi tudi več kot polovica zaposlenih in 85% staršev, ki so v okviru sveta staršev izpolnili spletno anketo na temo predvidene pripojitve. Da ne govorim o ugovorih gospoda Kluna, ki pravi, da je, da so razmere povsem drugačne, kot jih pač opisuje pristojna služba Mestne občine Ljubljana ampak, o tem seveda je težko sodit, ker ni dejansko do prave slike razmer ne moremo, saj teh informacij kot vidimo so povsem različne v tem trenutku. Tut težko presojamo o tem kaj je prav in kaj ne, ampak videti je, da je veliko število staršev za to, da ta šola ostane. Ta šola pa tudi po nekih normativnih kriterijih izpolnjuje pogoje za samostojnost in kar se tiče tega soglasja ministrstva za izobraževanje, jaz ga osebno nisem vidu sam, kolikor je bilo možno videt v Odmevih se je ministrstvo postavilo na neko tako načelno stališče, da je pač ustanovitelj tisti, ki ima pravico, da ustanavlja in pa tudi spreminja status osnovnih šol na svojem področju. Ni pa konkretno odgovorilo na vprašanje, ki ga je tudi postavil gospod Peter Klun, ravnatelj, kako je z razlago tega Pravilnika o pogojih za ustanavljanje javnih osnovnih šol. Ker v tem pravilniku vendarle jasno piše v 13. členu, da je potrebno za to, da se začne postopek za spremembo statusa šole, če ustanovitelj ugotovi, da ima samostojna oziroma matična šola manj kot 8 oddelkov. Zdej, po teh informacijah, ki jih imam jaz ima Osnovna šola Bičevje 18 oddelkov, ne 8. Se pravi, da je vprašanje, če obstaja pravni temelj, na osnovi katerega se ustanovitelj lahko odloči za tako potezo nedvomno ustanovitelj to pravico ima, ampak verjetno so pa pravilniki in predpisi tisti, ki določajo pod kakšnimi pogoji lahko naredi to ali ono stvar, do katere ima načelno pravico in v tem smislu se mi zdi, da pristojno ministrstvo bi lahko dalo bolj jasen in nedvoumen odgovor glede tega tolmačenja tega pravilnika. Te pristojnosti ima. Pa se mi zdi, da se je nekako temu izognilo. Škoda je, da nimamo jasno vsaj to zadevo v tej enačbi, v kateri je veliko, veliko neznank. O vseh teh dejstvih, ki pač sem jih povedu, pa verjamem, da za veliko večino niti ne vem, ker ne poznam konkretnega okoliša staršev, otrok in pa razmer, pač moram reči, da sem res nekoliko razočaran nad tem, da ministrstvo ni dalo jasnega odgovora in pa kar se mene osebno tiče, se bom pri glasovanju pri tej točki vzdržal. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Samo komentar dveh stvari. Šola ostane seveda taka kot je Bičevje, šola je tam in drugo, če ste pazljivo poslušal uvodničarko, gospo Fabčičevo, je povedala, da je ministrstvo reklo, da se ne uporablja pravilnik, ampak direktno zakon, če sem dobro poslušal. Naslednji.. gospa Honzak. Tovarišica Honzak, pardon.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala za besedo. Jst se bom zahvalila gospe Fabčič za to obširno predstavitev, pa že na dveh odborih za izobraževanje smo o tej isti zadevi govoril ampak, še vedno se mi zdi, glede na to, da menda kot dobivamo in mestni svetniki in v medijih se pojavlja, da tej združitvi oziroma ukinitvi ene šole in priključitvi k drugi šoli se pojavlja ne nasprotovanje in staršev in učiteljev in enga ravnatelja in menda v začetku tudi ravnateljice, ki bo zdej prevzela delovanje obeh šol da, če nič drugega je bila tuki storjena napaka s strani Mestne občine Ljubljana v komunikaciji. Da smo tut mestni svetniki in tudi šole menda oziroma velik ljudi na šolah zvedel o teh zadevah najprej iz medijev, pa potem iz šele smo zvedel in mi v mestnem svetu in so šele potem bili sestanki in z ravnateljema in z zaposlenimi na šolah in s starši je očitno prišlo do nekih šumov v komunikaciji, do nekih nerazumevanj, da zdej v bistvu zgleda v resnici, da se šoli združujeta oziroma, da se ena ukinja samo in zgolj za to, da se znebijo ene same osebe ravnatelja te Osnovne šole Bičevje. Pa jaz ne poznam ne ravnatelja, ne razmer na tej šoli, ampak to verjetno je tudi edini način, da se znebi neke osebe. Obstajajo drugi načini, če je res neprimerna oseba za vodenje šole, kot je že rekla gospa Fabčič, da poteka nek na svetu zavoda pač postopek za razrešitev. Spet, če je problem sošolski okoliši, se da to rešit na drug način. Sošolski okoliši, kot smo videl prej na predstavitvi ima Osnovna šola Bičevje 18 oddelkov, pa še ena od 4 naštetih ima prav tako 18 oddelkov, pa je ne bomo kar priključil sosednji šoli, al jo kar bomo. Torej, očitno ni edini razlog za združitev šol, da je na eni šoli premalo učencev, na drugi šoli preveč učencev, da sošolski okoliši se preveč, so blizu in ni jasno to razdeljeno. Zdej, če je problem spet kadrovski, ne samo glede ravnatelja ampak, da so razmere na Osnovni šoli Bičevje slabe medtem, ko so razmere na Osnovni šoli Kolezija odlične in se menda marsikateri starši hočejo svoje otroke vpisat na to šolo tut, če niso iz istega šolskega okoliša, se spet da reševat na kakšen drug način. Spet svet zavoda, v katerem ima MOL nekaj predstavnikov, če na Osnovni šoli Kolezija delajo odlične stvari naj pa te odlične stvari prevzamejo tudi ostale šole sej, tut prevzem dobrih praks lahko deluje ne, da bi se neke šole na silo, na hitro združevale. Zdej, ta pravilnik, ki ga je omenu moj že predhodnik pravi tut, da se vsaka sprememba statusa šole dela vsaj 2 leti pred začne postopek vsaj 2 leti pred dejansko spremembo ali pa eno, se opravičujem. In spet bom še enkrat rekla, da se ukinja šolo samo, če je na šoli premalo oddelkov, na tej šoli jih je pa 18. In spet, če se taka stvar začne delat tut je neprimeren čas, da se to pove par mesecev pred samo združitvijo, ko verjetno nimajo niti časa, niti, da se in vse obvesti očitno, glede na to, da so neke pritožbe, neka nasprotovanja in tut verjetno ni časa, da se že pripravi in ravnateljica nova in program in tut, da se obvesti menda nekateri starši ne vejo a bodo zdej njihovi otroci hodili na eno šolo al na drugo šolo, to se vse verjetno da rešit oziroma se da odgovorit, ampak nihče očitno ni odgovoril. In pa še ena stvar, pri taki stvari mogoče glede na to, da je pač to se dogaja v eni četrtni skupnosti, bi bilo mogoče smiselno, da MOL sam zahteva oziroma mestni svet zahteva oziroma pridobi mnenje same četrtne skupnosti. Zdej v Levici smo pač prek naših dveh četrtnih svetnikov Četrtne skupnosti Vič se pozanimal kakšno je mnenje četrtne skupnosti ampak mogoče bi bilo smiselno, da se to tut kot mestni svet nekak pri takih točkah zahteva oziroma pridobi zato, da vemo tut kakšno je dejansko mnenje predstavnikov na tisti najnižji lokalni ravni, kjer so verjetno tut bolj povezani z obema tema šolama, marsikater ma otroke na tej šoli. In iz teh razlogov ja bomo tut v Levici se vzdržal pri glasovanju, ker res konc koncev deluje, da se ta združitev dogaja samo in zgolj zato, da se znebijo ene osebe, enega ravnatelja. Kakšne posledice bo pa pol mela ta združitev, da bo ne vem ena ravnateljica kar naenkrat dobila še enkrat več učiteljev, kot jih je zdej pa še enkrat več učencev, kot jih je zdej, ne vem pa, če smo na to zlo pomislil. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Gospa Honzakova si je prislužila repliki gospe Škrinjar in gospoda Šariča.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR A lahko?

GOSPOD ALEŠ ČERIN Ja, prosim.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa. Glejte, na Gorenjskem imate šole, kjer je ena podružnica tako velika kot je Bičevje ali pa Kolezija. Gorenjska, ne boste verjeli, ampak velikokrat prednjači pred Ljubljano kar zadeva rezultate na nacionalnem preverjanju znanja. To pomeni, da gre za odlične šole. Torej velikost šole, ali pa recimo, če pogledate Valentina Vodnika, to je ogromna šola, ampak je odlično vodena. Torej ne more biti to število problem. Želim pa reči nekaj, poslušamo o četrtni skupnosti, poslušamo o starših, poslušamo o učiteljih. Mene zanima a kdo misli, da bo otrokom zaradi tega kaj slabše? A kdo misli, da bo kej slabše tem otrokom? Preprosto pritekli bodo na Splitsko ulico, kjer je bičevska šola in samo drugo vodstvo bodo imeli. Kolikokrat pa sreča en otrok ravnatelja. Upajmo, da čim manjkrat a ne. Da ni poklican na kakšen razgovor. Jaz mislim, da je tukaj treba gledat na otroke. Ti otroci ne bodo na slabšem. Odlična praksa šole Kolezija, ki je pohvaljena se bo prenesla na vse zaposlene. Mamo tudi odlične učitelje na Osnovni šoli Bičevje, smo slišali o mednarodnih nagradah in te je treba spodbujat. Otroci bodo imeli natančno enake pogoje oziroma boljše pogoje kot so jih imeli prej na samem Bičevju. Hvala.

zvok, ki napove potek časa namenjenega repliki

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Danilo Šarič, izvoli.

GOSPOD DANILO ŠARIČ Pozdravljeni. No, jaz bi pa kot predsednik Četrtne skupnosti Vič povedu, da smo na zadnji seji tut se informiral okrog tega in, da svetniki ČS Vič nimajo nič proti temu združitvi vključno z vašima dvema članoma v svetu ČS. Sicer pa sam tko za informacijo recimo, v ČS Vič mamo tut Osnovno šolo Vič, ki ima v bistvu tut dve enoti, torej stara enota na Tržaški, pa nova na Abramovi, no tut nova je že stara. In vmes je 1500 m razlike, tukaj pa 300 m razlike in ne vem tam, če obe šoli tele dve, če se združita bosta mela manj učencev kokr ma Osnovna šola Vič. Mi jih mamo mislim okrog 1100 že, tukaj jih bo pa vsega skup 900, tukaj je 300 m, no eni pravijo 500, no tam jih je pa okrog 1500. Tko, da jst drugač ne vidim razloga, če Sašo Vlah vodi 1100 ljudi, da tut ta ravnateljica Kolezije ne bi mogla teh 900. Sej program je isti in mislim, sej so šolani ne za to, sej. Hvala, sam tok ne.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Besedo ima svetnica, gospa Mojca Sojar.

GOSPA MOJCA SOJAR Hvala lepa za besedo. Sej zelo veliko stvari je bilo že povedanih in z mnogimi temi povedanimi stvarmi se lahko strinjam. Tudi jaz sem gledala oddajo Odmevi in moram rečt, da me je tam najbolj presenetilo, presenetil razkorak med številkami, ki jih je navajal gospod Klun in številkami, ki jih je navajala gospa Fabčič. Tudi danes je povedala, da je zmogljivost Osnovne šole Bičevje okrog več, večja kot govorijo na Osnovni šoli Bičevje in se sprašujem, če ni tukaj bilo všteti tudi tisti učenci oziroma kdaj so bili te učenci pošteti, če niso bili takrat, ko so imel še eno dislocirano enoto Bonifacija. Ampak dejstvo je, da je na tej šoli nekako okrog 450 otrok in meni pa se zdi velika vrednota majhna šola. Če je to možno, da je šola mejhna, na kateri se otroci poznajo, verjetno se potem vsi otroci poznajo, se nekako drugače družijo. Tut sama sem obiskovala dve taki šoli, ker sem pač se morala preseliti iz ene na drugo šolo in mi je bilo v taki šoli lepo. Druga stvar. To, da se enkrat uporablja mnenje ministrstva, drugič Pravilnik o ustanavljanju šol dela tut malce zmede. Enkrat se zgovarjamo oziroma zanašamo na eno, enkrat na drugo in reči, da Osnovna šola Bičevje ne bo izgubila statusa svojega s pripojitvijo je po mojem mnenju malce narobe. Ker Osnovne šole Bičevje pač kot pravne osebe ne bo več in bo izgubila svoj status. Bo pripojena eni drugi šoli in bo imela drugo ime. Osnovna šola Bičevje ima zaledje o katerem mogoče nekateri starši nimajo visokega mnenja bom rekla. To je Dom Malči Belič, kateri otroci se šolajo na Osnovni šoli Bičevje in pa tudi Cesto dveh cesarjev, to so verjetno otroci z manjšimi sposobnostmi, dosega pa Osnovna šola Bičevje zelo lepe rezultate na različnih tekmovanjih. To potrjuje, potrjuje z vsemi priznanji in, kar se tega tiče pravijo tudi starši na tej šoli, ja res imamo težave ampak, če jih ne rešimo hitro, jih pa mal počasneje rešimo. In na kateri šoli pa nimajo vedenjskih al pa učnih težav. Zaenkrat šola sama, šola pravi in starši, da te težave rešujejo. Kot je bilo že tudi omenjeno, če je težava v vodstvu šole in vemo, da so se ravnatelji v zadnjih, ne tako veliko letih kar pogosto menjavali in nobeden na žalost ni prav dolgo ostal je potem pač treba razrešit ravnatelja in postavit takega, se strinjam z gospo Škrinjarjevo in tut moje mnenje je, da šola je taka, učiteljski zbor je tak kakršen je ravnatelj. In samo ravnatelj lahko to zadevo na šoli uredi. Potem je treba nekaj narest, da bodo naredil dobrega, zahtevnega ravnatelja. Ni treba za to kr šolo pripojit k drugi šoli, za katero je splošno mnenje, da je šola boljša, z boljšim programom, kar je tudi, kar sem tudi jaz zvedla po vseh mogočih pogovorih, kot sem jih mela, da je šola dobro postavljena, Kolezija. Dejstvo je tudi, da Osnovna šola Bičevje ima pol stoletno tradicijo. Osnovna šola Kolezija pa se je odcepila od Osnovne šole Trnovo. In to se prav, tudi manj časa obstaja kot Osnovna šola Bičevje. S temi postopki enkrat pravimo, ja res je gospod Sedmak, eno leto prej je treba šolo obvestit o spremembi akta, ampak spremembo statusa šole začne ustanovitelj pa najmanj dve leti pred začetkom šolskega leta, v katerem bo šola, naj bi bila šola pripojena. In jaz mislim, da je bil tukaj res krepak šum v komunikaciji, kdo se je za tak šum odloču ne vem ampak, da se v sredi korona stanja ravnatelju sporoči – vaša šola bo pripojena drugi osnovni šoli, ko je težko komunicirat razen preko spleta s starši, z učitelji in tako naprej ni nek pravi način. In že samo ti postopki bi bili eden izmed razlogov, da se ne mormo strinjat, da se šoli pripojita. Če bi ti postopki trajali dlje časa, toliko časa, kot naj bi trajali bi se v tem času verjetno pokazalo še kaj drugega, morda bi se celo pokazalo dejstvo, da ni potrebno šol pripojit, bi se rešila zagata, če obstaja z ravnateljem in bi do tega pripajanja ne prišlo. Velikokrat so se sestali in starši in svet staršev, svet šole, tudi z gospodom županom in z gospo Fabčič. So jih prosili za neke dokumente, predloge, sklepe in pa dopise in tako naprej, ampak so rekli, da so velikokrat ostali brez konkretnih odgovorov in, da so poslali pisno vprašanje in ga prejeli 8. 6., po enem mesecu, ko so ga poslali, pa tut tukaj ni bilo nobenih konkretnih odgovorov al pa zapisnikov sestankov. To se prav sestankov s predstavniki staršev in pa s predstavniki Mestne občine Ljubljana.

KONEC POSNETKA ŠT. 20200706_165214

GOSPA MOJCA SOJAR Še nekaj bi želela poudarit. Tut to, kar je bilo že danes omenjeno. Aha, moram v mikrofon, že danes omenjeno. V Ljubljani je kar nekaj takih manjših šol in mogoče zaradi neke racionalnosti, s katero se tut jst lahko strinjam, da ima, da imata dve šoli isto računovodstvo ali pa kakšne te podobne tehnične službe, kar seveda zmanjšuje stroške ampak, se bojim, da se ne bi začele podirat kakšne domine in bi se ugotavljal, da ta šola danes smo slišali Osnovna šola Bežigrad ima težave, to je tut zadnjič na komisiji povedal gospod podžupan in verjamem, da to takih težav na šolah prihaja, niso nič posebnega ampak, da ne bi zaradi takih težav potem spet rekli, tale šola, jo bomo pa pripojili k eni izmed šol, ki ima boljši sloves. Osnovna šola Vič obstaja že odkar jo jaz poznam na dveh lokacijah, ampak enostavno zato, ker je bila najprej stara šola, potem so pa sezidal novo. In še vedno imajo nižji oddelki so na starem, v stari stavbi tolk stran, kot je bilo rečeno, višji oddelki hodijo v drugo stavbo ampak tukaj ni bilo nikol govora o pripojitvi al pa razdružitvi al pa kej podobnega tko, da to ne moremo primerjat. In, če rečemo, da zdej Osnovna šola Bičevje bo še vedno ostala Osnovna šola Bičevje kljub pripojitvi, to ne bo tako, ker bo Osnovna šola Kolezija. Res, da v isti stavbi, ampak bo Osnovna šola Kolezija. In se tudi strinjam, da imamo, da imajo verjetno največ težav, jaz nimam tam otrok starši, da imajo veliko težav učitelji. Vem tudi, da imajo na šoli zelo dober mlad učiteljski kader, ki se zelo trudi. Očitno so tudi neki učitelji, ki so morda poprej tudi kej nagajal ravnatelju odšli, da se ti učitelji zelo trudijo in so starši z njimi zadovoljni. Iz vsega tega, kar sem povedala ne morem podpret, sploh pa ne na tak način in tako na hitro takega načina pripojitve te šole Bičevje h Koleziji, zato mi te pripojitve ne bomo podprli oziroma bi bilo bolje, če se to prestavi, da se še enkrat--

zvok, ki napove potek časa namenjenega razpravi

GOSPA MOJCA SOJAR --kakšne stvari povedo. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Replika, gospa Mojca Škrinjar. Ne? Naslednja razpravljalka je kolegica gospa Babnikova.

GOSPA MARUŠA BABNIK Hvala za besedo. Jaz bi pa imela samo enih par majhnih vprašanj glede mikroorganizacije ob pripojitvi Osnovne šole Bičevje k Osnovni šoli Kolezija. Ali se je kdo vprašal, ali bosta letos oziroma v letu 2020/2021 dve valeti, ali samo ena? Ker za dve valeti Osnovna šola Kolezija nima ustreznih prostorov. Kako se bodo organizirali različni dnevi dejavnosti? Ker, če je to združena šola potem je to toliko več oddelkov, pomeni za organizacijo samega pouka, prihaja ob tem do večjih težav. Organizacija različnih taborov, razširjenega programa, različnih prireditev, ki jih šole organizirajo. Ali bosta to dobrodelni dve prireditvi, ali bosta to dva novoletna bazarja in tako naprej in tako naprej. Jaz sama izhajam iz odlične šole in imamo čez 700 otrok, 4 podružnice in zadeva zelo dobro funkcionira, ker imamo za to dober prostor. Imamo zadružni dom in tudi veliko športno dvorano. Pride pa včasih kljub vsemu do velikih težav pri organizaciji zaradi tega, ker je pač otrok enostavno veliko. Zakaj Osnovna šola Kolezija ni prišla v plan, da bi se izgradili kakšni prostori oziroma večja športna dvorana, v kateri bi se omenjene dejavnosti lahko izvajale? Pa še morda o svetu zavoda. Svet zavoda Osnovne šole Bičevje se s 1. avgustom na nek način ukine, kar pomeni, da od 1. avgusta do konstituiranja novega zavoda na Osnovni šoli Kolezija. Starši, učitelji praktično nimajo nobenega predstavnika, kar pomeni da, če se bo konstituiral nov svet zavoda v začetku oktobra pomeni, da se bo na zadnji seji na nek način različni dokumenti, kot je letni delovni načrt in podobno sprejemal brez privolitve novih pripojenih ljudi no, če lahko se tako izrazim. Še eno mnenje sem imela na odboru za vzgojo in izobraževanje. Jaz mislim, če iz obličja zemlje likvidiramo gospoda Petra Kluna mislim, da se ne bi smelo iz obličja občine tako na hitro bom rekla odstraniti Osnovno šolo Bičevje in sem dala predlog, da bi morali morda prej razmišljati o tem, da bi se ta Osnovna šola imenovala po novem Osnovna šola Kolezija – Bičevje. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Replika, gospa Frančiška Trobec.

GOSPA FRANCKA TROBEC Ja, najprej bi rekla, da vse te skrbi, ki jih je gospa Babnikova navedla so stvar vodenja pedagoškega procesa, se pravi vodstva šole in naj jo nič ne skrbi, tut na podružničnih šolah nimajo svojih valet ampak jih majo v svoji šoli. Drgač pa bi rekla, da je razmišljanje gospe Škrinjarjeve kot dolgoletne ravnateljice, ene od večjih osnovnih šol v Ljubljani zelo dobro povzelo situacijo tudi ob tej pripojitvi. Ni stvar, ki bi se kuhala en mesec. Gre za probleme, ki se v tej šoli govorim o Osnovni šoli Bičevje, ki se kuhajo že dolga leta z pogostim menjavanjem ravnateljev, s težavami v vodenju organizacijskem vodenju pedagoškega procesa in navsezadnje ne tako mejhen problem šolskih okolišev. Šolski okoliši teh dveh šol se zaradi bližine v celoti marsikje prekrivajo in je to pomeni tudi rešitev šolskih okolišev in vpisa otrok. To, da se starši v velikih primerih zadnje 14 dni pred vpisom v šolo prepišejo v drugo, na drugo lokacijo, samo otrok je prepisan na drugo lokacijo, starši pa ostajajo na bivšem zato, da lahko preidejo v zaželjeno šolo. To o temu mormo tudi počasi naredit konec. Tko, da vsi strahovi--

zvok, ki napove potek časa namenjenega repliki

GOSPA FRANCKA TROBEC --ki jih imajo, ki jih mate so odveč, ker so rešljivi na tak način. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Zadnja prijavljena je gospa Maša Kociper.

GOSPA MAŠA KOCIPER Ja, hvala lepa. Ravno gledam poslovnik. Dragi predsedujoči, če imajo repliko lahko tudi tisti, ki niso še razpravljali. Pa nepomembno no. Skratka mamo mal daljšo razpravo pri tej točki, to je bilo tudi za pričakovat. Jaz nimam meter pa pol nobenga tko, da bom evo samo pri razpravi brez maske. Je bilo pričakovat malo daljšo razpravo, ne zato, ker je bilo to tako zelo pomembno vprašanje ampak zato, ker je za te ljudi, ki so vpleteni v to zelo pomembno vprašanje, ker smo verjetno vsi dobili en kup nekih pisem in zahtev in predlogov in ne nazadnje zato, ker so se vmešali mediji. Vedno, ko se vmešajo mediji je seveda zadeva postane še posebej aktualna. Jaz vem, da je v tej sobi kar nekaj strokovnjakov za to področje, za področje izobraževanja, gospa Škrinjar, gospa Vuk, mogoče še kdo ampak jaz bi pa tudi razpravljala, ne kot strokovnjak iz tega področja ampak kot nekdo, ki spremlja to področje, ki je doma v bližini te šole in, ki se je tudi pogovarjal z kar nekaj ljudi o tej problematiki. Problematika je po mojem mnenju mnogo širša kot je samo problem enga ravnatelja, gospoda Kluna. In moram rečt, da se v praktično v celoti strinjam z vsem, kar je danes povedala gospa Škrinjar in mislim, da je tukaj v kontekstu te razprave en mnogo, mnogo večji problem, kot je problem ukinitve Osnovne šole Bičevje. Ampak mimogrede, ker se mi zdi, da še vedno ni jasno. Osnovna šola ostane tam, kot je. Deluje dalje, ima prostore, v njo hodijo otroci. Se samo preimenuje in pravno spada pod Osnovno šolo Kolezija. Zakaj pol ta pravna kolobocija je očitno najbolj pomembno vprašanje tukaj. Jaz odgovora nimam, si ga pa zamišljam in kot rečeno problematika je zame mnogo širša kot je samo Osnovna šola Bičevje. Jaz sem doma v Trnovem, prej sem bila v Murglah, se pravi dokaj blizu tej šoli in bom tukaj govorila čisto odkrito. Že dolgo časa se govori, da se v tem okolišu, mogoče je takih šol več ne vpisuje fini starši ne vpisujejo otroke na dve šoli, na šolo Livada in Osnovno šolo Bičevje. Jaz nisem razumela zakaj je tako, parkrat sem se celo, ko sem se peljala mimo osnovne šole rekla, pa kaj je narobe s to šolo, saj je vendar lepa, ima prostore ustrezne, zadaj ima dvorišče, čez cesto je štadion in tko naprej ampak ta šola je izredno ne popularna za vpis. In tukaj je glavni problem. In o tem problemu bom jaz razpravljala. Ker oprostite, z vsem spoštovanjem do vseh vpletenih staršev, zaposlenih in tako naprej, to kar je njihovo mnenje je tukaj irelevantno. To, al je eni učiteljici, z vsem spoštovanje do njenih problemov problem it malo dalj zdej se peljat v šolo, če bo slučajno razporejena na drugo šolo, al pa eni mamico namesto 100 metrov peljat 300 metrov, to zame ni problem. Glavni problem je to, kar je rekla gospa Škrinjar kako se bojo počutili otroci in otroci bodo vpisani pač tam, ko bodo vpisani in tja bodo hodli. In glavni problem je odgovornost Mestne občine Ljubljana. Odgovornost Mestne občine Ljubljana pa je, da v okviru javnega šolstva zagotavlja enake pogoje za vse otroke na vseh lokacijah, kjer se ta javna šola opravlja. In to, malo skačem sem pa tja, bom prišla nazaj na bistvo. To, kar je povedala gospa Škrinjar, da imamo mi v našem sistemu ureditev, kjer si pravzaprav učitelji zbirajo ravnatelja, sej to je res noro. A si vi mislite, da ste pridete nekam, ste zaposleni in si zbirate, kdo bo vaš šef. Jaz sem bila tudi v dveh, v kar nekaj, v dveh svetih vrtca, pa svetu šole in točno tko zgleda. Pred imenovanjem ravnatelja novega poteka tekmovanje za mis simpatičnosti, k se tiste kandidatke oziroma kandidati ne, po domače se reče prilizujejo čim večjemu številu kolegov, pa so nežni do njih pa razumevajoči, pa tko naprej zato, da bodo izvoljeni. In seveda potem, če bodo hočejo bit naslednji mandat zopet se to ponavlja. In seveda tako zagotovit neke pogoje za delo je, je zelo težko. In ti problemi z Osnovno šolo Bičevje trajajo že kar dolgo. In kot je bilo rečeno prihajajo novi ravnatelji, morda celo poskušajo kaj rešit, ampak, če ti prideš nekam kamor je, kjer je slabo in poskušaš nekaj rešit pomeni, da boš mogu par ukrepov naredit in potem seveda nisi več priljubljen, ker hočeš nekaj spremenit al pa premaknit. In potem naslednjič ne dobiš več mandata. Tako, da nek problem nekega gospoda Kluna je zame tle nepomemben al bo on mel službo al ne, važni so ti drugi problemi, ki sem jih omenila. In, če zdej prehajam k bistvu, zame najpomembnejši problem je problem te segregacije, do katere prihaja v šolah v Ljubljani. To je zame mnogo večji problem, kot je problem Osnovne šole Bičevje. Sem razmišljala, če je segregacija prehud izraz, pa sem šla pogledat na Wikipedijo, segregacija je tudi ločevanje in zapostavljanje zaradi določenega družbenega sloja. In, če zdej rečem kar bobu bob, starši, fini starši ne želijo na te dve šole, tudi na Osnovno šolo Bičevje vpisovat otrokov, to sem jaz izvedela, če so meni lagali, potem lažem jaz zato, ker je tam veliko otrok iz Rakove jelše, saj je bilo omenjeno, otrok iz nižjega socialnega sloja, otrok iz družin nižjega socialnega statusa in tako naprej. Posebna ironija tukaj je, da pol nočejo na to šolo vpisovat niti tisti, ki so iz Rakove jelše, to je, to je sploh en poseben fenomen. Tak fenomen imamo mi tudi na Osnovni šoli Trnovo, kjer je en kup otrok iz Rakove jelše, kjer je Osnovna šola Livada in tko naprej al pa Bičevje, ki nima dovolj vpisa in, ker imamo tak čuden sistem, da je treba vzet vse otroke, se zdej delijo, konkretno razred moje hčerke bojo mogli dodatni razred v sedmem razredu dodat, razdelit vse otroke, vse premešat, naredit dodatni razred. Ker se enim staršem zdi, da so ene šole v redu in primerne, druge pa ne, šole in tudi MOL kot ustanovitelj in odgovorni ma pa tukaj zvezane roke. Jaz sem absolutno vedno in tut moja stranka je taka za svobodo odločanja in tko naprej. Ampak, ko so pa neke omejitve, je pa treba vzpostavit nek red. Če ima neka šola okoliš seveda imajo prednost otroci iz tega okoliša. Če ostajajo mesta, lahko pride še kdo, ne pa tko, kot je zdej, ko mest zmanjka se more ena šola širit, širit, širit do nezavesti, druga šola, lepa šola, velika zgradba tam naprej pa propada. In tukaj je problem seveda še drugje. Tukaj je problem zlorab in to vsi vemo tega začasnega prebivališča in stalnega prebivališča, ko se ve, da starši lažno prijavljajo te naslove samo za to, da lahko otroke vpišejo. In s tem manipulirajo sistem. Ja, če si doma v Rakovi jelši, pa če na tej šoli, Osnovni šoli Trnovo al pa Kolezija ni prostora pač maš Rakovo jelšo al pa pejt na privatno šolo pa plačuj tam za privatno šolo. Mi bi vse bonitete, ki jih ta sistem, mi kot državljani koristili, ne bi pa nobene odgovornosti prevzeli. In tukaj mislim, da ima mogoče Mestna občina Ljubljana tut neko določeno odgovornost, kaj ti jaz vem iz časov, ko sem bila odvetnica sem imela nekaj takih postopkov, da obstaja po upravnem postopku možnost, da se preveri utemeljenost tega začasnega oziroma stalnega prebivališča. Se pravi, da se izvede postopek, ali je nekdo resnično tam prijavljen. Lahko se zaslišijo priče, lahko se pride pogledat in tko naprej. Samo nekajkrat bi se to naredilo, pa bi bilo teh zlorab pomoje konec, ne vem pa, seveda ne morem dat roke v ogenj. Posebni problem je tukaj seveda tudi učiteljski kader na posameznih šolah, to, da nekatere šole nimajo slabega ugleda samo zaradi tega, kar sem zdej govorila ampak zato, ker imajo slabe učitelje. Seveda, vedno so dobri in slabi. In ta naša zakonodaja, da se učitelja pravzaprav ne moreš rešit, oprostite, da po domače govorim je tut super. Sploh zdej, ko se vsaka ocena šteje, pa obstajajo problemi, primeri--

zvok, ki napove potek časa namenjenega razpravi

GOSPA MAŠA KOCIPER --ko učiteljice gospodinjstva in glasbe znižujejo kriterije ne. Tako, da jaz mislim, da je MOL najdu edino salamonsko rešitev, kjer bojo zdej vsi otroci vpisani na to šolo, potem se jih bo pa razdelilo med dve lokaciji, starši ne bojo mogli zbirat katera bo in vse bo teklo tako, kot mora. Da pa je tut ravnateljica šole Kolezija proti, je pa seveda razumljivo ampak neprimerno, da je to povedala, to je pa moje mnenje. Ker ona je pač ravnateljica imenovana in more delat tisto, kar je pač potrebno. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Preden dam besedo, pa res zadnjo, zadnji prijavljeni. Hvala za to diskusijo. Odgovornost mesta je, da zagotavlja enake pogoje za vse učence in tudi nenazadnje za vse učitelje in 14 let se srečujemo, tukaj smo z problemom oziroma spremljamo Osnovno šolo Bičevje in uvodničarka, če ste bili pazljivi je lepo povedala. Dolgoletno kriza v vodenju, v medsebojnih odnosih in tko dalje. In Kolezija velja za to tudi naval za vpis za dobro šolo, Bičevje pa ne bo reku, nisem reku zanič ampak slabšo ne. Tko, da dolg časa smo razmišljal kaj in kako naredit tko, da je predlog kompetenten. Zadnja prijavljena gospa Marina Vuk.

GOSPA MARTINA VUK Hvala lepa. Vedno, ko se neka zadeva pojavi v medijih povzroči veliko hrupa in tudi veliko razprav in včasih s temi razpravami tvegamo tudi to, da mogoče zaradi nepoznavanja, nevednosti, zaradi strahu, ki se pojavi potem tut včasih sprejmemo kakšne odločitve, ki mogoče ne temeljijo na pravih temeljih. Zdej, zakaj tak uvod. Zato, ker se mi zdi, da je to področje, področje izobraževanja, kjer se vsi strinjamo, da je izjemno pomembno, hkrati pa tut občutljivo in eno tistih, ni edino, je pa eno tistih, kjer pač si vsi domišljamo, da veliko o tem vemo. Če nič drugega smo vsi obiskoval osnovno šolo al pa jo obiskujejo naši otroci al pa živijo v soseščini te šole in nam je pomembno, da pač šola nosi ime še naprej. Jaz se danes tako rekoč o vsem skor kar je povedala zelo strinjam z gospo Mojco Škrinjar zato, ker naš osnovnošolski sistem je postavljen kot sistem. Ni od včeri, ni vse najboljše in vrhunsko, ima pa take temelje in taka načela vzpostavljena, da lahko trdimo, da naše osnovne šole temeljijo na šolskih okoliših iz razloga, da vsak otrok paše v tisto šolo na območju katere stanuje. To je osnovno izhodišče, ki ga imamo postavljeno. Zakaj? Zato, da bi lahko uresničevali in zagotavljali načela enakosti. To je temelj. Torej, da vsak učenec, vsaka učenka pač sodi v tisto šolo, ki mu je, ki ji je najbližje, kjer pozna, potem se lahko tudi kasneje druži s temi sošolkami, sošolci, lahko peš hodi in tko naprej, je tam zagotovljen prevoz in hkrati dobi enako kakovostno izobraževanje kot pač kjerkoli drugje. Hkrati se pa strinjam, da v praksi pa to ni čisto tko. Ampak naloga sistema, naloga države, če hočete, pa tut naloga absolutno vsake šole posebi, vsakega ravnatelja, ravnateljice, pa tudi ustanovitelja je in s tem posledično nas vseh, da k temu težimo. In to more bit naš cilj. Velikokrat, ko mi tehtamo te razloge in vse, kar se je zdej v javnosti pojavljalo, vsa vprašanja velikokrat postavijo stvari na glavo. Ker ustanovitelj je tisti ustanoviteljica občina je tista, ki nosi odgovornost. Kje, v skladu seveda z zakonodajo, ki velja a ne. Torej kje bo ustanovila šolo, na kakšen način. A bo mela več ali manj, določeno je minimalno število oddelkov in to je potem odgovor na to kdaj je treba začeti postopek ukinjanja oziroma pripajanja neke šole. Ko pade število oddelkov pod tak minimum, da šola kot celota ne more več opravljat vseh svojih nalog, ki jih ima, ker je bilo tko pač določeno a ne. Na ta način se gleda. Pa tudi tam so izjeme pač zaradi različnih okoliščin. Ampak to pa ne pomeni, da se ne sme a ne izvajati postopka pripojitve, če se ugotovi, da za to obstajajo razlogi. In odgovornost in naloga ugotavljanja teh razlogov je na ustanovitelju. Ne na posameznemu ravnatelju ali ravnateljici, ne na zaposlenih. Tudi ne na starših in tudi ne na učenkah in učencih. In vsi imajo pravico do mnenja. Absolutno ga majo in ga tut morjo met priložnost izrečt. Ampak ne more bit osebni razlog, da jaz še naprej ostanem ravnateljica, tisti razlog, ki pretehta zakaj bi nekaj ohranjal. To velja za katerokoli institucijo. Mi se velikokrat pri teh insitucijah, ko govorimo a so pomembni, a so potrebni ujamemo v to, kaj to za mene pomeni, da se jaz ohranim, bom našla razloge zakaj mora to obstajat. Pa jst tuki zdej se ogradim, ker ne poznam osebno gospoda Kluna, ne vem kako on deluje kot ravnatelj in mu ne želim nič slabga iz tega razloga in tut verjamem, močno verjamem, ker drugač bi bilo absolutno napačno, da ni razlog te pripojitve to, da pač gospod Klun ne bo več ravnatelj in, da potem mislimo, da bodo stvari rešene a ne. Ampak a ne, če je pa on nosilec tega in zagovornik in tuki ne, nosilec peticije, ki smo jo dobil a ne za podpise, pa pojavi vprašanje pač kaj so razlogi? Kdo je ta, ki ugotavlja pač razloge za to pripojitev. In zame ključno vprašanje in to je potem blo zdej v razpravah izpostavljeno. Ključno vprašanje je ravno to, ta enakost. Torej mi imamo šolske okoliše, mi imamo clo možnost skupnih šolskih okolišev a ne, kjer je več šol. Pa smo ugotavljal družno, da tut ta ureditev je potrebna sprememb. Tudi postopek imenovanja ravnatelja je stvar, ki jo bo zagotovo treba spremenit. Jaz tuki sicer nisem zagovornica tega, da ko se bo ta postopek spremenu, da se bojo vse stvari rešile a ne. Veste, da recimo ravnatelji, druženje ravnateljev, društvo ravnateljev zagovarja celo trajni mandat a ne. To je tut vprašanje a je zdej to pametna rešitev. Ampak treba je najt neko srednjo pot. Dejstvo je, da sestava sveta v šolah je drugačna, kot je v katerihkol drugih javnih zavodih in tudi to je razlika, da v tem primeru pač ni soglasja ustanovitelja ali ministra, ministrice ne. Ampak je samo mnenje, kar v drugih javnih zavodih pač ne velja in je tudi vprašanje zdej, vedno se tuki tehta, a je potem prevelka, prevelik političen vpliv, na drugi strani pa absolutno se ne more potem zagotavljat nikakršno al pa prevzemat nikakršna odgovornost na ta način, če nimaš možnosti, možnosti vplivanja. Torej kaj se mi zdi, kaj se mi zdi ključno. Ključni se mi zdijo odgovori na, na nekaj vprašanj a ne. Prvo vprašanje torej. Stavba O. Š. Bičevje, ki se ji bo verjetno rekl enota Bičevje zato, da se bo pač ime ohranjal in, da se bo vedlo, kje to je in kaj to je ostaja v celoti. Tam notr se bo izvajal program osnovne šole, verjetno vsi tisti učenke, učenci, ki so do zdej tja hodili ostajajo še naprej učenke in učenci v tej stavbi. Tudi verjetno velika večina al pa tako rekoč vsi učitelji, učiteljice ostajajo na enak način. Kar je ključno je to, da torej vsi bojo ostal še naprej zaposleni. Njihov status se v ničemer ne spremeni. In delovno pravno razmerje ravno tako ne. Drugič, z vidika staršev a ne, torej, če bo otrok še naprej obiskoval isto šolo fizično gledano, isto stavbo a ne, če bo ta otrok ne še naprej imel več ali manj enake učitelje, kaj je potem zdej tko zlo važno razen in nekih sentimentalnih razlogov, ki so ravno tako seveda lahko upravičeni. Ali a ne se bo osnovni šoli reklo Osnovna šola Kolezija ali se bo osnovni šoli reklo Osnovna šola Bičevje. Kar pa je pomembno in to sta vsaj dve razpravljalki izpostavili, a ne. Pa je čemur rečemo, nekateri temu rečejo znajdi se, v resnici se pa temu reče izigravanje sistema, a ne. Torej, ko kot sem že prej rekla naše osnovne šole temeljijo na šolskih okoliših. Otrok paše v to šolo. Noben mu je ne more vzet, hkrati pa to ne pomeni, da jaz kreativno iščem v katero osnovno šolo bo moj otrok pasal. In imamo možnost soglasja šole, da lahko jaz otroka vpišem v neko drugo šolo--

zvok, ki napove potek časa namenjenega razpravi

GOSPA MARTINA VUK --izven mojga šolskega okoliša, ker sem pač našla razloge za to. Ne pa, da si spreminjam bivališče, da ne se delam, da je neki resnično kar ni samo zato, ker pač želim, da moj otrok obiskuje neko šolo, za katero mislim, da je boljša. Ker tako pride do vedno večjega razslojevanja. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Replika, Maša Kociper.

GOSPA MAŠA KOCIPER Bom zelo kratka, ker vidim, da zaključujemo. Pravzaprav bi replicirala oziroma gospo Vuk dopolnila, ki je tko načela kaj je bistveno. Bistveno se meni zdi to, da sta se zdej združili šolski okoliši. Zdej bo to vse skupaj šolski okoliš Kolezija in to je bistveno za nove. Vsi, ki so tle doma bojo zdej vpisali na isto šolo potem bo pa šola imela to pravico, da jih razvrsti na eno enoto ali na drugo in pri novih bo prihajalo do tega spoštovanja načela enotnosti in do tega onemogočanja izigravanja in segregacije, do katere je zdej prihajalo. Tko jaz to vidim. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Hvala vsem razpravljalcem. Zaključujem razpravo. Mislim, da smo si v zelo kvalitetni razpravi povedal vse, vse bistveno, kar je pomembno pri tej točki. Zato dajem na glasovanje predlog sklepa.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA pod točko A): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o pripojitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Bičevje k javnemu vzgojno-izobraževalnemu zavodu Osnovni šoli Kolezija in prenehanju kot samostojne pravne osebe. Ugotavljam navzočnost. Gospod Čadež.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Hvala za besedo. Jaz bi tole zelo poudarjeno enotnost in enakopravnost in pravičnost podprl, ker mislim, da je prav, da ustanovitelj upravlja in naredi šolo tako, kot je potrebno ampak žal vam ne morem dat podpore. Zakaj? Zato, ker je gospa Fabčič od enega od uvodnih razlogov, zakaj se tudi dogaja ta združitev navedla, da je na Osnovni šoli Bičevje 77.5% strokovnih delavcev nezadovoljnih s sedanjim ravnateljem. Za enak, to se pravi segment, nezadovoljstvo strokovnih delavcev z ravnateljem na Osnovni šoli Bežigrad je pa ta procent 73. Se pravi za 77.5 menjate ravnatelja, za 73 pa ste dal podporo. Takemu sprenevedanju in dvoličnosti žal ne morem dat podpore, čeprav kot rečeno podpiram vašo idejo, da se na Bičevju naredi red. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Obrazložitev glasu.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa. Moja razprava je danes je bila jasna. Izražam vam podporo. Se bom pa pri glasovanju vzdržala. To pa zato, ker je ta poteza reševanje sistemske nepravilnosti, o kateri smo že nekaj nas je govorilo o tem. In to naj bo opozorilo, da je potrebno ta sistem predrugačit in narest enake možnosti za vse učence. Pa naj bodo iz Doma Malči Belič al pa naj bodo iz vrhunske znanstvene familije. Otroci si zaslužijo enake možnosti. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. 39 navzočih.

Glasovanje poteka. 24 ZA. 8 PROTI. Sklep je sprejet.

B) PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNE ŠOLE KOLEZIJA S PREDLOGOM ZA HITRI POSTOPEK Svet najprej odloča o obravnavi akta po hitrem postopku. Zato odpiram razpravo o tem. Najprej o hitrem postopku. Ni.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA pod točko B): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog, da se Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Kolezija sprejme po hitrem postopku.

Glasovanje poteka. 21 ZA. 6 PROTI. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Želi še kdo razpravljati o točki B)? To smo? Ni, ni razprave. Predlagam, da prehajamo h glasovanju o predlogu sklepa.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA pod točko B): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Kolezija.

Glasovanje poteka. 24 ZA. 6 PROTI. Sklep je sprejet. Hvala lepa.

Prehajamo na točko 12. AD 12. PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE BAVARSKEGA DVORA Gradivo ste prejeli s sklicem, po sklicu pa poročilo odbora. Prosim gospoda mag. Mirana Gajška, vodjo Oddelka za urejanje prostora za uvodno obrazložitev.

GOSPOD MAG. MIRAN GAJŠEK Spoštovane mestne, spoštovana podžupanja, podžupani, spoštovane mestne svetnice in mestni svetniki. Gre za spremembe in dopolnitve Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Bavarskega dvora – predlog. Naročnik je zlatarna Celje. Pripravljalec prostorskega akta mestna občina, naš oddelek. Izdelovalec prostorske dokumentacije City studio. Zdej, kar se tiče, kar se tiče samega območja, to so severna mestna vrata, če gledamo proti severu, na koncu Slovenske ceste na levi strani je Hotel Interconti, na desni strani je objekt, ki tudi že raste. Mi smo zdej naredil neke določene spremembe in na tem slajdu so seveda vse spremembe, ki so opredeljene. Zdej, če pogledamo novo ureditev Slovenske ceste, to je pravzaprav na severu zaključevanje Slovenske ceste, uvoz za taksije in avtobuse, nova ureditev Pražakove ulice, nastrešnica pred vhodom v objekt, tako imenovan »drop off« ne, to pomeni, da se avto ustavi in greš ven, avto pa potem tam ne parkira in seveda izvoz na Slovensko cesto. Zdej, sama ureditev je na tej karti ampak pomembnejša je seveda sama, sam opis, ki sem ga že povedal. Zdej sam objekt je v gradnji kot sem že povedu, prišlo je do prilagoditve primarno, prvič zaradi samega urejanja prometa, ki je tuki seveda zahtevno in drugič tut zaradi tega, kar je v bistvu opredeljeno pri sami namenski rabi. Govorimo o hotelu, o določenih poslovnih prostorih in o določenih stanovanjih na tej lokaciji. Zdej zlo pomembno je seveda bilo prevoznost in dostopnost turističnih avtobusov do vhoda v objekt. Upajmo, da bojo turisti začeli prihajat nazaj v Ljubljano, pa ne sam v Ljubljano. In pa seveda shema dostopa do predvidenega hotela z osebnimi vozili, taksiji in turističnimi avtobusi, kar je seveda pomembno zaradi urejanja prometa in zaradi samih prometnih režimov, ki so tukaj. Zdej, to je tut zadnji slajd, to je kot sem že reku usklajen predlog in predlagamo spoštovane mestne svetnice in svetniki, da ta predlog tudi sprejmete.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Prosim gospoda Igorja Horvata, podpredsednika odbora za urejanje prostora za stališče odbora.

GOSPOD IGOR HORVAT Hvala za besedo gospod podžupan. Odbor za urejanje prostora je na 8. redni seji sprejel sklep, da podpira Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem načrtu za območje Bavarskega dvora. Sklep je bil sprejet s 4 glasovi za in z 1 proti.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Želi besedo gospod Sedmak?

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Nobenih pripomb pravnega značaja ni bilo.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Ker k Predlogu Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Bavarskega dvora ni bil vložen noben amandma ni razprave, zato prehajamo na glasovanje o predlogu sklepa.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Bavarskega dvora. Najprej navzočnost. Obrazložitev glasu gospod Jožef Horvat.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala lepa za besedo. Se mi zdi, da tukaj na tej lokaciji pa ne morem rečt, da je nesrečna, jaz močno nasprotujem ravno za voljo tolkih sprememb. Najprej iz stanovanjsko poslovne, v hotelsko, pa sedaj že v javnosti se napoveduje, da tudi to ni več dokončna verzija hotelska, ampak da se za voljo razmer na trgu tudi to spreminja. Tako, da če ste bral določene članke tako, da mislim, da vse te kolobocije res ni primerno, da se tolkrat spreobrača in, da ne vem gospod Albreht, ki je bil tle mestni svetnik in lastnik Zlatarne Celje, da to ni, ni kakšna posebna dodana vrednost, da se mu tolk pomaga. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala. Gospod Vede, obrazložitev glasu.

GOSPOD MATJAŽ VEDE Torej tudi po mojem mnenju se pridružujem gospodu Horvatu. Tudi prometna ureditev dejansko se mi zdi, da je, da ni dovolj preštudirana, pa tudi sam pristop k temu objektu se mi zdi, da je bil zlo nenavaden. Začelo se je z gradnjo na črno, se v sami fazi gradnje pridobivalo ustrezno gradbeno dovoljenje tko, da mislim, da stvari niso tko, kot bi mogle bit.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala. Gospa dr. Asta Vrečko, obrazložitev glasu.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Ja, v tudi v Levici bomo glasovali proti. Bili smo že proti prejšnjim odlokom, predlogom odloka. Namreč zdi se nam, da se tuki mesto res preveč prilagaja privatnim investitorjem zlasti hotelskim in seveda samo sprejemanje tega odloka je nekako pogojeno tut s to zgodbo, ki je bila pravkar omenjena, da je v začetku inšpekcija pravzaprav odredila, da se neki poruši. Gre pa tut za manjšanje javnega prostora na tem mestu. Hvala lepa. GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Prisotnih 35.

Glasovanje poteka. 19 ZA. 14 PROTI. Sklep je sprejet.

Prehajam na točko 13. AD 13. PREDLOG ODLOKA O OBČINSKEM PODBORNEM PROSTORSKEM NAČRTU 273 TOVIL ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA VI-521 TER DELE ENOT UREJANJA PROSTORA VI-371, VI-372, VI-374 IN VI-672 Gradivo ste prejeli. Po sklicu pa poročilo odbora. Prosim gospoda Gajška za uvodno obrazložitev.

GOSPOD MAG. MIRAN GAJŠEK Spoštovana podžupanja, podžupani. Spoštovane mestne svetnice in mestni svetniki. Gre za predlog tako, kot prejšnja točka, občinski podrobni prostorski načrt Tovil za več enot urejanja prostor. Naročnik Draco d.o.o, Urbana oaza d.o.o., Interlog d.o.o., pripravljavec oziroma vodi postopek mestna občina, naš oddelek, izdelovalec Šabec Kalan arhitekti. Zdej, gre za območje, ki je bilo recimo že v prostorski zasnovi 2002 opredeljeno kot predlog za namensko rabo, kar je bilo tudi potem v občinskem prostorskem načrtu 2008, 2009, 2010 upoštevano. Že takrat se je začel delat občinski podrobni prostorski načrt. Zdej, obseg tega je označen z rdečo črto na tej lokaciji. Tuki bi opozoru na to, da je najprej v obsegu tut območje obstoječih garaž na severu potem pa je bilo stališče lastnikov teh garaž, da se s tem ne strinjajo, kar bomo videl tut recimo podobno situacijo pri aktu za Zeleno jamo. Se pravi to je razlika med dopolnjenim osnutkom pa predlogom, zmanjšanje samega območja. Zdej, to je pregledna arhitekturno zazidalna situacija, regulacijska karta, ta rumena oblika je, so stanovanja, na severu pa je nova regulacija vodotoka. Zdej, kar je posebi pomembno, kje so bile zdej spremembe. Bruto tlorisna površina se je zmanjšala iz 20.300 na 17.000, tudi bruto tlorisna površina kletnih etaž se je zmanjšala za 1000 m2 in v naslednjem slajdu aja, oziroma se je pa eksplicitno namenilo v kletnih etažah servisnim prostorom garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije. To je še enkrat arhitekturno zazidalna situacija nivo pritličja, kjer se vidi možnost prehajanja oziroma delitev na tri gmote. Nivo prve kleti, prerezi in pa seveda situacija na vrhu vidite dopolnjen osnutek na spodnji strani pa predlog, ki pomeni, da se je pač sama gmota razrahljala z več terasnimi etažami, ki med sabo seveda niso povezane kot terasa ne sme bit med sabo povezana, kar se mogoče bolje vidi še na tej sliki. Še enkrat poglavitne spremembe med dopolnjenim osnutkom in predlogom, obstoječe garaže so izvzete, členitev terasnega dela, zmanjšan tlorisni gabarit na južni strani stavbe, umik uvoza v garažo proti severu, to bomo kasnej videl. Zasuk je nad pritličjem in pa seveda, kot sem že povedu zmanjšanje BTP nad terenom, dopustna so oskrbovana stanovanja, oddelki vrtca niso več načrtovani, ker je bilo to stališče pristojnega oddelka na mestni občini. Kar se pa tiče varstva pred poplavami moram pa potem pri naslednjih slajdah kej več povedat. Zdej tko, tukaj je bilo v samem aktu opredeljeno, da se z nekimi lokalnimi ukrepi na območju Gradaščice rešuje, je pa res, da je potem Odbor za urejanje prostora kot veste predlagal amandma, da je to treba reševati le širše. Tukej so še tehnični detajli, ki jih seveda, ki jih zahteva Direkcija Republike Slovenije za vode in so bile tut tukej narejeni. Zdej, kar se tiče varstva pred poplavami, jaz o vseh detajlah tuki ne bi šel ampak pomembno je tudi, da ne gre samo za območje Gradaščice ampak tudi za sam vodotok, ki gre iz juga proti severu, se pravi, da se območje bivše tovarne Tovil lahko tudi prevaja, prevaja voda. Pa proti povratne zaklopke in tko naprej. Zdej, tuki so, to je lastništvo, se pravi poleg lastnikov tuki je seveda država, tam kjer je vodotok in Mestna občina Ljubljana. Načrt parcelacije, prikaz javnega dobra, se prav tisto, kar je območje samega vodotoka Gradaščice in pa levi in desni breg je potem v lasti mestne občine. Še neki detajlov glede ureditve. Predlog vidite, da se je pač tle razširila neka zelena površina in pa to je tudi vse. Predlagamo spoštovane mestne svetnice in svetniki, da predlog sprejmete. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Prosim gospoda Igorja Horvata, podpredsednika Odbora za urejanje prostora za stališče odbora.

GOSPOD IGOR HORVAT Hvala za besedo gospod podžupan. Odbor za urejanje prostora je na 8. redni seji predlog amandmaja, ki se glasi: pred začetkom gradnje mora biti izvedena prva faza protipoplavnih ukrepov določen z uredbo o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselje v Občini Dobrova - Polhov gradec, sprejel amandma s 4 glasovi za in 1 proti. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Želi besedo gospod Sedmak?

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Statutarno pravna komisija ni imela pripomb pravne narave k samemu predlogu in tudi ne k amandmaju, ki ga je pravkar predstavil gospod Horvat.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Obravnava predloga odloka se na podlagi 135. člena poslovnika mesta Ljubljana opravi po vrstnem redu posebej o vsakem členu, h kateremu so vloženi amandmaji. Razprava o posameznem členu je omejena na razpravo o amandmajih, ki so vloženi k temu členu. Glasovanje o amandmajih se opravi takoj po končani razpravi, o amandmajih k posameznemu členu. Prehajamo na razpravo o členu, h kateremu je bil pravilno vložen amandma v skladu s 147. členom poslovnika, in sicer odpiram razpravo o 22. členu predloga odloka h kateremu je Odbor za urejanje prostora vložil amandma. Gospa Mojca Škrinjar.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala. Kot nekdanja prebivalka Viča, del mladosti sem preživela tam, lahko povem, da je prelep zelen kare namenjen pozidavi in tega ne morem sprejeti. Ravno tako razumem krajane, ki imajo enake pomisleke, ob vsem pa se mi poraja še dvom v investitorja, zato imam ta, do tega projekta velik zadržek. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala. Dr. Asta Vrečko.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Glede samga amandmaja, seveda ta amandma odbora podpiramo, ker verjetno tudi bo sam akt sprejet tukej tako, da je dobro, da vsaj se sprejme ta amandma glede protipoplavnim ukrepom, ker je to res tako območje, hkrati pa seveda nasprotujemo temu ampak to je najbrž pod točko obrazložitve glasu. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Še, gospod Jožef Horvat, razprava.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala lepa za besedo. Predvsem tukaj so ti protipoplavni ukrepi odvisni od izvedbe države. Ni vse mislim v pristojnosti mestne občine. To je, njena pristojnost je samo urejanje okolice in vsega tega. In zdej, da se mora izvesti protipoplavni ukrepi pred vsem jaz bi celo zahteval al pa pričakoval, da se pred izvajanjem del izvedejo. Zato, ker tam kot je na primer v odloku napisano, da morajo biti pred vselitvijo oziroma izdajo uporabnih dovoljenj, to je že tko ne. Če plastično ponazorim na Dunajski cesti v Črnučah je investitor oblubu, da bo podrl dve stavbi, ki bosta namenjeni parkiranju stanovalcev, pa je lepo zaobšel, gradbena inšpekcija sploh ni reagirala in stavbo je ostalim prodal in sedaj so nemogoča stanja. In tukaj približno se bo zgodilo isto. Nekdo bo nek objekt zgradil, potem se bo pa čakalo, zavlačevalo, ljudje bodo začutili priložnost, da bo cena mal padla, potem bomo pa tukaj v mestnem svetu spet sprejemal neke ukrepe o poplavah. Če ste takrat poslušal kako, tuki mamo dve kleti. Kako je v manj kot uri zalilo določene stavbe. In jaz sam močno upam, da ne bo kdo ostal notr, da ne bomo--

zvok, ki napove potek časa namenjenega razpravi

GOSPOD JOŽEF HORVAT --kot odgovorni za kakršno smrt. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Replika, gospa Jožka Hegler.

GOSPA JOŽKA HEGLER Spoštovani, ravno to, kar si želi gospod Horvat piše v tem amandmaju. Gradnja se ne sme začeti dokler ne bodo izvedeni protipoplavni ukrepi. Tako piše in tako je sprejel odbor za urbanizem. Ravno iz te skrbi, kot navajate vi, da ne bi prišlo do poplav, kajti protipoplavna varnost se ne more zagotavljat na tako majhnem območju ampak jo je treba rešit celovito. In to je stvar tega amandmaja. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Želi še kdo razpravljat? Ne.

Prehajam na glasovanje o amandmaju Odbora za urejanje prostora: v tretjem odstavku, 22. člena se na koncu stavka doda nov stavek, ki glasi: »Pred začetkom gradnje mora biti izvedena A1 faza protipoplavnih ukrepov določena z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v Občini Dobrova – Polhov gradec (Uradni list RS 72/13 in 3/17)«. Ugotavljam navzočnost: 34.

Glasovanje poteka. 25 ZA. 12 PROTI. Amandma je sprejet.

Prehajam na glasovanje O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu 273 Tovil za enoto urejanja prostora in tko dalje in tko dalje, skupaj s sprejetim amandmajem. Obrazložitev glasu gospod Horvat.

GOSPOD IGOR HORVAT Hvala za besedo. Jaz bi tuki poudaru, da je tukaj predvidena gradnja stanovanjskega objekta 6 nadstropij, to je vsekakor v neskladu z dosedaj izdanimi gradbenimi dovoljenji na tem območju in zato roko na srce takšen objekt nikakor ne sodi v ta prostor. Poleg tega je območje gradnje poplavno ogroženo, ne smemo pozabiti preteklih poplav na tem območju in to prav na mestu, kjer je predvidena gradnja. Še zdaj je živa slika stanovalcev, ki so reševali svoje življenje in imetje v neposredni bližini tega območja. Naj na koncu dodam še to, da se investitorji gradnje po pisanju različnih medijev v zadnjem času podjetja, ki praktično nimajo prihodkov ter nobenega zaposlenega. Med investitorji se med drugim omenja ime Mihael Karner, za katerega so Združene države Amerike razpisale mednarodno tiralico z zahtevo za izročitev. Nenazadnje je lahko Sloveniji prijateljske ZDA potrditev predlagane odloka razumejo kot škodovanje interesom ZDA. Naša država si s tem slabi mednarodni ugled, posledično lahko pride do diplomatskih zapletov med Republiko Slovenijo in ZDA.

zvok, ki napove potek časa namenjenega obrazložitvi glasu

GOSPOD IGOR HORVAT In verjamite tega si Ljubljana kot predstolnica držale in njeni meščani nikakor ne zaslužijo. Zato bom pri tej točki glasoval proti. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Obrazložitev glasov, gospod Slabe.

GOSPOD GREGOR SLABE Ja, podtalnica se pod površino predvidene gradnje začne na globini 1.5 metra. Predvideno dovoljenje za gradnjo dveh podzemnih garaž pomeni, da je za to potreben izkop približno 10 metrov. Predvidena višina gradnje je 6 nastropij. Za to območje so urbanistične smernice dovoljevale največ dvonadstropne objekte. Kar se pa tiče investitorjev je pa zadeva dokaj kompleksna. Prepričan sem, da službe ZDA danes spremljajo to sejo in zagotovo bodo zabeležile kateri svetniki so tisti, ki bodo podprli projekt Karnerja. Z mednarodno tiralico ZDA zahtevajo izročitev Karnerja, njegove žene in brata. Ker niste podprli našega predloga za umik te sporne točke boste v primeru sprejetja tega odloka vi nosili odgovornost za mednarodne diplomatske posledice. Mi v Slovenski demokratski stranki bomo odločno glasovali proti.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Gospa Asta Vrečko.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Hvala. V Levici se ne strinjamo z načinom sploh sprejemanja akta, zato smo tut dal, da bi se točka umaknila. Namreč v tem času je preteklo kar 9 let in pripombe, stvari so se vmes spremenile. Pisne pripombe in stališča pa so obsegale kar 49 strani na ta projekt. Poleg že omenjene poplavne, poplavne problematike seveda je tuki že družb, tudi vprašanje družbena infrastruktura, strukture vrtcev, in pa seveda tudi glede ohranitve zelenih površin. Prav tako pa se nam zdijo problematični investitorji, da tukej nekako Mestna občina Ljubljana gre z vsemi temi stvarmi na roko silno spornim podjetjem. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala. Obrazložitev glasu, gospa Sever.

GOSPA KSENIJA SEVER Hvala za besedo gospod podžupan. Glasovala bom proti in sicer zato, ker podpiram že vse podane izjave mojih kolegov, predvsem pa zato, ker sem v časopisu Delo prebrala, da je bonitetna ocena investitorjev je nična ali so imeli 14.000 prihodkov in se bojim, da bo Ljubljana s tem projektom dobila še eno gradbeno jamo ali, kar bo še slabše, da bojo investitorji pridobil posojila, stanovanja prodal, nato pa poniknili in bomo mi davkoplačevalci zopet kril bančno lukno in tako bojo stanovanja dvakrat preplačana. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala. Obrazložitev glasu, gospod Matić.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Ja, zdej se po 9. letih nadaljuje sprejemanje predloga potem, ko je bil osnutek takrat sprejet, to se prav pred 9. leti, ne pred 9. meseci je samo po sebi recimo zelo zanimiva okoliščina ne. Vmes se je marsikej spremenilo od predpisov zakonodaje do standardov. To je ta prvi pomislek. Drugi pomislek kako bojo državni protipoplavni načrti reševal situacijo na tem področju, ko gremo dovoljevat, da se bo gradil dve etaži kleti v tla. Glede tega sem zelo skeptičen, sicer sem amandma podprl ampak po moje to te zadeve s podzemno vodo, kot je bilo že rečeno ne bo reševalo. Da ne govorim o tem, kar ni bilo omenjeno, da je tuki tut naravni habitat za določeno vrsto ptic, ki je ogrožena in je tudi natura 2000 tuki zdej izpostavljena tej gradnji, ki je pa sama po sebi spet poseg v neko--

zvok, ki napove potek časa namenjenega obrazložitvi glasu

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ --območje in je samo po sebi z višino nadstropji tujek torej, jaz bom glasoval proti.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Še kdo? Dovolte, da sam še pospremim pred glasovanjem še svoje mnenje. Spominjam se razprave o dopolnjenem osnutku, ki je bil pred kar vrsto let. Centralno vprašanje je bilo takrat in je še danes. Ali to gozdiček in v bistvu degradirano območje pustit tako kot je al ga namenit za neko urbano celoto, čemur je namenjena? In proti temu nekateri od vas ste dobil na dom te dni neke proteste. To so isti ljudje, ki tam v bližini stanujejo al so pa vezani na tisti konc in ne želijo, da se karkol spremeni, da ostane vse tko kot je bilo in tist gozdiček ostane. Iz obrazložitve v začetku ste slišal mag. Gajška, da so bile upoštevane vrsto pripomb, ne glede na to, da so časovno odmaknjene.

KONEC POSNETKA ŠT. 20200706_175215

GOSPOD ALEŠ ČERIN Mesto ne dela prostorskega načrta za posameznega investitorja. Ampak za urejanje prostora. Nikjer ni zapisano, da bojo te gospodje, o katerih ste mnogi govoril dejansko tudi investitorji. Zaenkrat so mislim, da slovenski državljani in tukaj niso obsojeni in slovenska … /// … nerazumljivo … /// na tem območju nekaj velja, če jaz kej vem Ustavo Repulike Slovenije.

Prehajam na glasovanje O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Tovil za enoto urejanja prostora vse te številke, skupaj s sprejetim amandmajem.

Glasovanje poteka. 21 ZA. 15 PROTI. Sklep je sprejet.

Prehajam na točko 14. AD 14. DOPOLNJEN OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA OBMOČJI UREJANJA MS 1/2-1 IN MR 1/1 ZELENA JAMA Gradivo ste prejeli. Po sklicu pa poročilo pristojnega odbora. Prosim gospoda Mirana Gajška za uvodno obrazložitev.

GOSPOD MAG. MIRAN GAJŠEK Spoštovana podžupanja, podžupani, mestne svetnice in mestni svetniki. Gre za spremembe in dopolnitve, se prav prva dva sta bila predloga, zdej sta pa dva, ki sta pravzaprav spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje urejanja MS 1/2 in MR 1/1 Zelena jama. Naročnik je Kostak d.d., pripravljavec smo mi, izdelovalec je pa podjetje Luz, delniška družba. To je Zelena jama, na severu je Šmartinska cesta, deloma je to že izgrajeno, je pa bil to en star, tako imenovan star zazidalni načrt, ki ga tut spreminjamo. Zdej, kratko Jelinčičeva proti Šmartinski cesti, Jelinčičeva proti Pokopališki, proti Rožičevi, križišče Rožičeva Kavčičeva, uvoz iz Pokopališke in divje parkirišče v vogalu med Pučnikovo in Torkarjevo. To je območje akta. Zdej pa na levi strani, na vaši levi vidite tako imenovan star zazidalni načrt in to tudi spreminjamo z na podlagi pobude investitorja. Zdej, zazidalna situacija in sprememb in dopolnitev kaj se je zgodilo? Spremenjene so dimenzije več stanovanjskih stavb, del pritličnih prostorov namenjenih javnemu programu, osrednji del med objektoma B6 in C2 je urejen kot ploščad za druženje stanovalcev z otroškimi igrali, drevesi in prostori za sedenje ob Pučnikovi ulici je, se opravičujem, ob Pučnikovi ulici je urejena ploščad za športne igre, del Jelinčičeve ulice je urejen kot skupni prometni prostor. Še enkrat, zdej ključna zadeva je ta poteza, se pravi od same Šmartinske ceste ne navzdol, pa prometna ureditev v prvi fazi in prometna ureditev v končni fazi. To so pa tele garaže, ki zaenkrat ostajajo take kot so, ker stanovalci nimajo interesa to delat in se bo to enkrat kasneje reševalo, ko pač bo. Javne površine so tuki opredeljene kot zelene in kot modre. Še enkrat, ta poteza je pomembna iz same Šmartinske ceste proti jugozahodu. Tudi z nekim prebojem, z neko pasažo pod samim objektom. Prikaz etapnosti, tut to je pomembno, ker investitor ocenjuje, da se bo delal v večih etapah. Prvič kot sama, same, sama, sami stanovanjski objekti. In pa seveda to so prva, druga in tretja etaza in pa četrta, peta in šesta, javne površine, ureditev s pločniki in drevesi zato, da se bo v celoti uredilo kot se to tut šika. Gospodarska javna infrastruktura, se prav ceste in pa vse ostalo, ki tukej more bit od komunalne infrastrukture, to je pa tut zadnji slajd. Zdej to je kot že rečeno vmesna faza, mi bomo še enkrat s predlogom prišli, ko pač bomo, ko bojo vse stvari urejene. Zaenkrat pa prosim za sprejetje le tega. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Prosim gospoda Igorja Horvata, podpredsednika Odbora za urejanje prostora za stališče odbora.

GOSPOD IGOR HORVAT Hvala za besedo gospod podžupan. Odbor za urejanje prostora je na 8. redni seji podprl dopolnjeni osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu v območju Zelene jame. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Želi besedo gospod Sedmak?

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Statutarno pravna komisija ni imela pripomb pravnega značaja. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Odpiram razpravo. Zaključujem razpravo, ker se nihče javil k besedi in prehajamo na:

Glasovanje O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Dopolnjen Osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za območji urejanja MS 1/2-1 in MR 1/1 Zelena jama skupaj s pripombami.

Ugotavljam navzočnost: 37. Glasovanje poteka. 33 ZA. 0 PROTI. Sklep je sprejet.

In prehajamo na zadnjo, 15. točko. AD 15. DOPOLNJEN OSNUTEK ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU 437 BOBENČKOVA – TRŽAŠKA IN 279 TRŽAŠKA (TRG MDB – DOLGI MOST) - DEL Gradivo ste prejeli s sklicem, po sklicu pa poročilo odbora. Prosim tudi četrtič Mirana Gajška za uvod.

GOSPOD MAG. MIRAN GAJŠEK Ah sej, zdej pa je. Se opravičujem. Se prav, spoštovana podžupanja, podžupani, mestne svetnice in mestni svetniki. Gre za občinski podrobni prostorski načrt Bobenčkova. Tut to je faza dopolnjenega osnutka, naročnik je Drava d.o.o. in pa dve gospe, ki sta lastnici tukaj v tem delu, kar bom kasnej tut pokazu. Naš oddelek vodi sam postopek, izdelovalec je pa Luz, ljubljanski urbanistični zavod. To je območje ob Tržaški cesti, to je pa petrolova črpalka iz 60 let, ki jo vsi zlo dobro poznamo. Jaz bi tuki povedu, da je verjetno območje ob Tržaški cesti od vseh upadnic najbolj neurejeno in konec koncev je tut zaradi tega trajal kar neki časa, da smo tuki pršli do nekega konsenza. Zdej zadi so stolpnice na Gorkičevi, ker je blo neko dopisovanje kokr smo slišal in seveda območje, ki je precej neurejeno oziroma tudi degradirano. Obstoječe stanje, še prikazi za ktere verjamem, da jih dobro poznate na en način, ena idila zadej med Gorkičevo oziroma proti sami želežniški progi in pa precej slabše stanje na sami Tržaški. To je zdej enota, izsek iz občinskega prostorskega načrta in pa osmeritve. Vsega tega ne bom bral, območje je označeno z rdečo, to je to, sem pokazu, ker niso iste barve na ekranu, ki ga vi vidite kot to. V bistvu gre za to, da se zdej, tuki pa se že da pokazat, na tem območju bo ena lokalna trgovina in poslovni prostor ne. Tukej pa je poslovni prostor in dva stanovanjska objekta. Se pravi od same bencinske črpalke, ki zaenkrat ostaja tukej. Zaenkrat ostaja tukej. Še enkrat, zazidalna situacija, do te situacije smo prišl na podlagi variantnih rešitev, ki jih bom tut na konc pokazu. Se pravi trgovina in poslovni prostor z precej bom reku zapletenim ampak ne pa nemogočim rešitvijo za promet, to pomeni, da bojo tuki pač napajal samo trgovino z neko protihrupno zaščito proti stanovalcem in pa seveda dva stanovanjska objekta in poslovni objekt gor ob sami Tržaški cesti. Višine tuki ohranjamo neke višine, ki so značilne za samo Tržaško cesto ne, za kontinuiteto na tej strani, na severni strani Tržaške ceste. Perspektivni pogled iz Tržaške. Še enkrat perspektivni pogled iz Tržaške dol proti jugozahodu, perspektivni oziroma 3D, tri dimenzionalni pogled še iz druge smeri, rekonstrukcija Tržaške ceste brez križišča. Tuki je zdej več možnosti same ureditve Tržaške ceste znotraj prometa imamo več maneverskega prostora in z novim križiščem se pravi, kaj se bo zgodilo govorim o tem križišču tukaj. Še eno stvar se mi zdi tukaj pomembno poudarit. Istočasno mestna občina vodi postopek oziroma porablja več kot 4 mio evrov evropskih sredstev nepovratnih sredstev za ureditev kolesarskih stez ob sami Tržaški cesti in to je bilo treba uskladit, da bo to urejeno tut kot neka nova ces, nova kolesarska pot, kjer bomo lahko šli praktično iz Viča do, do podvoza, ki gremo potem recimo na sosesko Brdo, novo sosesko Brdo. Še OPPN Bobenčkova površina namenjena javnemu dobru kot vidte, to so zdej te površine in pa novo križišče. Lastništvo v območju zbirnih komunalnih vodov in naprav kot more bit pri osončenosti porušenega objekta. Seveda, to je logično ne, vsi stanovalci, ki nekje živijo jih je strah, kaj se bo pa zgodilo ampak iz teh kart osončenosti oziroma insolacije se vidi, da novi objekti ne bodo metal sence na stanovanjske objekte, ker tut ne smejo zaradi sanitarnih predpisov. Hvala lepa. Še, pardon. Se opravičujem. Še tri variantne rešitve, ki so bile na začetku tega. Podjetja Genius Loci, ljubljanski urbanistični zavod. Zdej, ni nujno, da bo ravno Mc Donalds ne, ampak to je pač nek render in pa Maechtig Vrhunc Arhitekti, to je pa tudi vse. Se prav, prosim predlaga, spoštovani mestni svetniki in svetnice, da to tudi sprejmete. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa, Miran. Prosim gospoda Igorja Horvata, podpredsednika odbora, da da stališče tudi pri tej točki.

GOSPOD IGOR HORVAT Hvala za besedo gospod podžupan. Odbor za urejanje prostora je na 8. redni seji podprl Dopolnjeni osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Bobenčkova Tržaška in 279 Tržaška skupaj z naslednjimi pripombami. Tržaška cesta mora kot glavna upadnica v mesto vsaj 3 metre pločnika. Uredi naj se zelenica z drevoredom med cestiščem in kolesarsko stezo. Primer Samova ob novogradnji Krka. Sklep je bil sprejet s 3 glasovi za in 1 vzdržanim. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Želi besedo predsednik Statutarno pravne komisije, gospod Sedmak?

GOSPOD MARJAN SEDMAK Ne, hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Odpiram razpravo. Gospa Mojca Sojar.

GOSPA MOJCA SOJAR Ja, hvala lepa za besedo. To je pač področje, kjer jaz v bližini živim in, ker se veliko vozim po Tržaški cesti gospodu Gajšku je bilo vse jasno, kje je on to prometno ureditev vidu in jaz sem pa obračala ta zemljevid gor in dol in nekako me je zaskrbel tisti levo zavijajoči. V gradivu piše notr, da se bo naredil prostor za levo zavijajoče. Ja, ne vem, kje so ti levo zavijajoči? Kam bodo zavijali levo? To je eno vprašanje, bi bila vesela odgovora. Tržaška cesta nima na pretek prostora in me mejčkn skrbi ta urejenost. Sicer je pisalo, da bo križišče semaforizirano, to pomen, da bo red v križišču, ampak teh levo zavijajočih jaz nisem našla. Druga stvar, te ulice, o katerih mi zdej govorimo, tam je Gorkičeva, Bobenčkova, za tam je poslopje Pošte, za njo je Tesna ulica, ki sama o sebi dosti pove, skratka vse te ulice so zelo ozke. Nekatere celo enosmerne. Ti prebivalci blokov, k ste vidil tam, tam so bili trije bloki, imasta dva bloka iz ene strani skozi to Tesno ulico zlo zanimive dostope, ta drug blok ma iz druge, to se prav zdej tretji blok ma iz druge strani dostop in te pribivalce mejčkn skrbi kako bodo dostopal do svojih blokov, ker bo verjetno promet malce povečan. Zdej vidim, da je to blo tudi spremenjeno. Prebivalci so se najprej mejčkn ustrašil tega Mc Donaldsa. Pač, povečan promet, vse mogoči ljudje, ki bodo tam, pač sam povem kako lokalni prebivalci razmišljajo. Tko, da to, kar sem pa na začetku omenila, da niso vsa zemljišča še urejena. Jst razumem, da pr vseh postopkih, kjer se začne neka gradbena dejavnost niso vsa zemljišča urejena ampak ogled je bil tudi že nekaj na terenu in so videl na eni izmed teh slik, na tisti, ki je barvasta slika, če lahko kar tako povem se vidi ta OPPN gre kr tko mal čez en blok. Pr drugih slikah, čez ne vem 14 Gorkičevo mogoče, na drugih slikah se vidi, da se umika ampak je ta zadnja ograja tega degradiranega zemljišča, za katerega sem jaz že pred časom postavila svetniško vprašanje, ker me je zelo motilo, da tam ostajajo neki skladiščni prostori in je bilo res grdo. Ker so se notr naselil ljudje in tko, neurejeno. Zdej je tam divje parkirišče, malo parkirajo, prav veliko pa ne in sem vesela, da se bo uredilo. Ampak se morajo stvari urejat tko, da bodo tut prebivalci, ki tam že dolgo časa živijo in, ki pravijo, da so skupaj z nakupom stanovanja leta 1981 že pred letom 81 kupili tut funkcionalno zemljišče okrog bloka in je treba te stvari tut upoštevat, da se ne bo začela kar gradnja, potem se bojo začel pa sodni postopki, ki so očitno na sodišču že in niso zaključeni, ker so se pač nekateri, se jim je zdelo, da morajo zaščiti svojo lastnino, ki so jo pri nakupu v pogodbi podpisali. Zdej ne vem, a bo gospod Gajšek odgovoru tele levo zavijajoče lahko? A lahko odgovori na ta promet, kako bo to teklo? Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Moment, še. Če bo še kakšna razprava. Gospa Asta Vrečko. Boš pol na vse odgovoru.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Hvala. V bistvu mene pa nekak zanima nekak podobn tut v smislu z lokalnimi prebivalci in četrtno skupnostjo zakaj recimo četrtna skupnost ne razpravlja potem o teh stvareh? Se mi zdi smiselno, da morda pri nadaljnjih al pa drugje, čeprav to ni obvezujoče se vseen vpraša četrtno skupnost za mnenje. Mi smo potem vprašal naše četrtne svetnike tam in so pač povedal, da o tem niso razpravljal. Pa se mi zdi smiselno, da pri takih spremembah vseeno dajo tut četrtni svetniki neko mnenje ki, da se to uvrsti na njihove seje. Seveda tuki je treba podpirat to, da se to degradirano območje, ki res ni trenutno najlepše kot je bilo omenjen uredi ampak ja, more pa bit v sinhrono z tem, ki tam že živijo in, da se ne slabša kvalitete prebivalcem. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala. Še kdo bi razpravljal? Zdej pa izvoli, Miran. Se opravičujem, podžupan Dejan Crnek.

GOSPOD DEJAN CRNEK Hvala lepa. Jaz sem samo želu povedat, da pač živimo v svetu, ko se vedno vse spreminja in vedno se za nekoga spreminja. Stanujem pač na al pa izhajam iz Kogejeve ulice, do je tista, ki pride do blokov. In nekoč so tuki, ko so bili bloki je bil en lep, lep sadovnjak. Potem so prišli stroji in so naredil 3 stolpnice in se je za vse tukaj živeče spremenilo čisto življenje na glavo. Tko, da to kar se zdej dela je pač v sklopu in mislim, da je čist korektno. Seveda so pa tam spori glede lastništva zemljišča, predvsem zaradi parkirnih mest, ki jih ni dovolj v tem času, ko se je pač razvil avtomobilizem. To se rešuje in kakorkoli bo rešeno praktično bo za vse mal drugače, tudi za nas, k že tolk časa tam stanujemo in bo treba to pač sprejet. Izhod iz Tesne ulice je pa tak kot je in tam sta dve hiši, ki se jih ne da podrt in mislim, da če zmerno pelješ iz svojih domov na glavno cesto se vse da uredit. Če pa pač hočeš hitro je pa tudi problem. Tko, da večjih problemov s tem, kar je zdej narisano ne bo. Bo pa seveda potrebno rešit vse te zadeve, ki pa čakajo na sodišču in se bo potem situacija tudi temu prilagodila. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Izvoli. Gospa Vrečko.

GOSPOD MAG. MIRAN GAJŠEK 4 vprašanja so bile, so bila, se prav območje, tkole. Bom s tem začel. Jaz mislim, da vas je zmotila tale, tale slika ne, se bo pokazal, se mora. Evo je. Verjetno vas je zmotilo tole a ne? To je pač, to je pač optična prevara, če lahko rečem. A veste, definitivno ta meja a ne, je pač zaradi fotografije, da ta ena izmed teh treh stolpnic gleda čez ampak v resnic ne gleda ne. Tuki je ena določena distanca, ne glede na to, da je sorazmerno blizu. To je prva stvar. Druga stvar pa je. Območje, o katerih se stanovalci pritožujejo zaradi postopka po ZVEtL-u, ki je po naših informacijah končan, ni tukaj k je označeno z rumeno ampak ta. Po informacijah, ki jih imamo. Zdej pa gremo še na promet pa na javno razgrnitev kot ste omenil. Zdej neki časa bo trajal, ker je. Ja, se pravi zavijanje ne. Se pravi kdorkol tle ta investicija je ločena tut na to ali to fazo a ne. Ampak kdorkoli bo začel bo moral uredit tukaj, se pravi, če gremo mi recimo, da prihajamo iz Tržaške ne, bo tuki zavijalec levo notr. Ja, tko pač je ne. To je predviden. Kar se pa tiče, če pa gledamo za ven je pa tudi, to je polno križišče, T križišče in bo seveda za robom zavijal levo ven, če bo nadaljeval pot proti centru mesta. To je zdej prometna ureditev.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD MAG. MIRAN GAJŠEK Kako? Ja, to je mesto. Mesta so križišča sorazmerno na gosto, to vam povem kot urbanist ne. Kaj je pa prenagosto, promet je hvaležna tema. Ta rešitev, ta rešitev. Jaz verjamem, da se bomo še veliko pogovarjal o tem ne. Zdej, če gremo na zadnjo, na zadnjo temo seveda bo tut to javno razgrnjeno in predvidevamo, ker zdejle je pač ta julij pa te nesrečni dopusti kakorkol že bo ampak zadnji teden v avgustu se predvideva javna razprava, kjer bomo tut pršli na četrtno skupnost. Točen datum še pa ni določen, ker bo v kratkem. Tko, da jaz mislim, da sem odgovoru na vsa vprašanja.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Razprava je bila zaključena. Zato prehajam na:

Glasovanje O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Dopolnjen Osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 437 Bobenčkova - Tržaška in 279 Tržaška (Trg MDB – Dolgi most) – del, skupaj s pripombami.

Prosim za prisotnost: 33. Glasovanje poteka o predlaganem sklepu. 24 ZA. 0 PROTI. Sklep je sprejet.

GOSPOD ALEŠ ČERIN S tem smo izčrpalni dnevni red 14. seje Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, zato ugotavljam, da je seja končana. Želim vam prijetne počitnice, nasvidenje do septembra in bodite, ostanite zdravi.

KONEC POSNETKA ŠT. 20200706_185215

Številka: 90000-9/2020-52 Datum: 28. 9. 2020

MAGNETOGRAMSKI ZAPIS PO ZVOČNEM POSNETKU 15. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA,

ki je potekala v ponedeljek, 21. septembra 2020 s pričetkom ob 15.30 uri, v Veliki sejni dvorani Mestne hiše, Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Lepi dan vsem. Župan je zadržan, zato me je določil za vodenje današnje seje. Glede na to, da govorim z masko, me lepo prosim opozorite, če me slabo slišite. Spoštovane svetnice, spoštovani svetniki, gospe in gospodje. Predlagam, da začnemo s 15. sejo Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana. Na seji nas je navzočih 38 svetnic in svetnikov. Svojo odsotnost sta opravičila svetnika g. prof. Janez Koželj in Iztok Kordiš. Mestni svet je sklepčen in lahko prične z delom. Vse navzoči prosim, da izključimo zvok mobilnih telefonov, da ne bo moteno delo seje. Glede na trenutno epidemiološko situacijo predlagam, da sejo v skladu s 171. členom Poslovnika Mestnega sveta poteka brez navzočnosti občanov. Ker mora o tem odločiti mestni svet, dajem na glasovanje predlog sklepa. V skladu s 171. členom Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 15. seja Mestnega sveta poteka brez navzočnosti občanov. Ugotavljanje navzočnosti: 36.

Glasujemo o predlogu sklepa, ki sem ga prebral.

36 ZA. 0 PROTI. Sklep je sprejet. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN S sklicem seje ste prejeli predlog dnevnega reda današnje 15. seje. Odpiram razpravo o dnevnem redu. Ni razprave. Zaključujem razprave in poteka glasovanje poteka o predlogu sklepa.

Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog dnevnega reda 15. seje Mestnega sveta. Ugotavljam navzočnost: 35.

Glasovanje poteka o predlogu sklepa. 30 ZA. 0 PROTI. Sklep je sprejet.

Prehajam na prvo točko dnevnega reda. AD 1. POTRDITEV ZAPISNIKA 14. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA Gradivo za to točko ste prejeli s sklicem. Odpiram razpravo o zapisniku 14. seje. Želi kdo razpravljat? Nihče. Zaključujem razpravo.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana potrdi Zapisnik 14. seje Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana z dne 6. 7. 2020. Ugotavljanje navzočnosti: 37.

Glasujemo o predlogu sklepa, ki sem ga ravnokar prebral. 38 ZA. 0 PROTI. Zapisnik je sprejet. Hvala lepa.

Prehajam na točko dve današnjega dnevnega reda. AD 2. VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIC IN SVETNIKOV TER ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIC IN SVETNIKOV Gradivo za to točko ste prejeli s sklicem in po sklicu seje. Pisnega vprašanja z zahtevo za ustno predstavitev ni poslal nihče. Vprašanja in pobude so poslali: Svetniški klub SD glede tatvin koles, svetnica ga. Mojca Škrinjar glede širjenja mreže Bicikelj in električnih vozil, priklopa elektrike na neprijavljenih shodih, ureditve Pestotnikove ulice. Svetnica ga. Maša Kociper glede praznih stanovanj v Ljubljani, zagotovitve parkirnih mest in polnilnic za sistem souporabe električnih vozil. Svetnik g. Matjaž Vede glede prometne študije na vplivnem območju Parmove, svetnik g. Janez Stariha glede kolesarjenja na tržnici, turističnega obiska Ljubljane. Svetnica ga. Ksenija Sever glede sanacije ploščadi na Kunaverjevi, Smrtnikovi in Klopčičevi cesti, svetnik g. Milan Jakopovič glede sončne elektrarne na objektih mestne infrastrukture, glede ureditve pločnika ob Pilonovi ulici. Svetnica ga. Ida Medved glede Šmartinske ceste, svetnica ga. Martina Vuk glede poimenovanja ulice ali trga po častni meščanki dr. Aleksandri Kornhauser Frazer. Svetnik g. dr. Dragan Matić glede zamude obnove Dunajske ceste, glede odvoza odpadnega papirja v Gameljnah. Svetniški klub Levica glede nelegalnih odlagališč odpadkov v mestu. Svetniški klub samostojnih svetnikov glede paravojaških enot, sprememb poslovnika mestnega sveta za uvedbo sej na daljavo. Svetnik g. dr. Zvone Čadež glede prehoda za pešce na Dimičevi ulici. Svetniški klub NSi glede dovozne ceste na Griču, kanalizacije v naselju Grič, priklopa hiš ob Tržaški cesti na kanalizacijsko omrežje. Prejeli ste tudi odgovore na vprašanja s 14. seje. Nekateri svetniki so prejeli tudi odgovore na svoja vprašanja in pobude s te seje, in sicer: ga. Mojca Škrinjar glede priklopa elektrike na shodih, mreže Bicikelj in ureditve Pestotnikove ulice, g. Janez Stariha glede kolesarjenja na tržnici in turističnega obiska, ga. Maša Kociper glede praznih stanovanj in souporabe vozil, Svetniški klub SD glede tatvine koles, svetnica ga. Martina Vuk glede poimenovanja ulice ali trga po častni meščanki dr. Aleksandri Kornhauser Frazer, svetnik g. Matjaž Vede glede prometne študije na vplivnem območju Parmove, svetnica ga. Ksenija Sever glede sanacije ploščadi na Kunaverjevi, Smrtnikovi in Klopčičevi cesti. S tem zaključujem to točko in prehajam na tretjo točko dnevnega reda.

AD 3. POROČILO ŽUPANA A se slišmo? Je v redu? Poročilo župana za obdobje od 6. 7. do 21. 9. 7. julija smo z Direkcijo RS za vode, Energetiko Ljubljana in Elektro Ljubljana podpisali dogovor o sodelovanju in sofinanciranju pri pripravi investicijskega projekta Obnova obstoječih zapornic in energetska izraba Ljubljanice ob istočasni vzpostavitvi krožne plovne poti na Ljubljanici. Pridobitev gradbenega dovoljenja je načrtovana do konca 2021, izvedbeni del projekta naj bo zaključen do predvidoma leta 2026, vrednost izdelave dokumentacije pa je ocenila na 400.000 evrov. 9. 7. smo se udeležili dogodka ob zaključku prenove tretje in četrte arkade Plečnikove tržnice. 9. 7. smo v Stanežičah odprli že 6. parkirišče P+R s skoraj 400 parkirnimi mesti. Namestili smo tudi 120 kolesarskih stojal, od tega 20 pokritih in 26 omaric za shranjevanje koles. Do konca julija smo uporabniki, uporabnikom omogočili brezplačno parkiranje. 10. 7. smo obeležili 5. obletnico prenovljenega kopališča Kolezija. 11. 7. je Botanični vrt praznoval častitljivo 210 letnico. S 13. 7. sta Energetika Ljubljana in Lek združila moči. Odvečno toploto v obliki parnega kondenzata, ki jo družba Lek ne more več izkoristiti prevzema Energetika Ljubljana in jo vmešča v sistem daljinskega ogrevanja. Nov projekt dobre prakse krožnega gospodarstva v Ljubljani omogoča znižanje letne emisije CO2 za 1000 ton. 14. 7. je tradicionalna športna prireditev Tek na Šmarno goro osvojila naziv najboljše gorske tekaške tekme na svetu. Julija smo za še prijetnejšo in varno pot na Šmarno goro obnovili vseh 30 informativnih tabel ter 25 klopi. Med 16. 7. in 8. 8. je na Ljubljanskem gradu potekal Film pod zvezdami, med 11. in 13. 8. pa smo na Kongresnem trgu pripravili tradicionalni Letni Kinodvor z brezplačnimi ogledi filmskih klasti, klasti, klasik. 16. 7. smo v Zavetišču za zapuščene živali v Ljubljani odprli novo veterinarsko ambulanto in hkrati predstavili nove prostore za izvajanje pedagoške dejavnosti. Konec julija smo na ploščadi pod Halo Tivoli začasno uredili nova športna igrišča. Med 30. 7. in 2. 8. smo že tretje leto zapored gostili turnir svetovne serije v odbojki na mivki. Med 1. in 2. 8. je v BMX parku ob Linhartovi cesti potekala največja BMX dirka v Sloveniji. 4. 8. smo na Kongresnem trgu podelili nagrade in plakete mesta Ljubljana ter najvišja priznanja letošnjima častnima meščanoma, prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič in akademskemu in zaslužnemu prof. dr. Jožetu Mencigarju. Nato smo v Valvasorjevem parku pri Grobnici narodnih herojev v čast dolgoletnemu predsedniku Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, partizanov in častnemu meščanu Ljubljane Janezu Stanovniku odkrili doprsni kip. 17. 8. smo na Prekmurskem trgu odkrili spomenik posvečen 100. obletnici priključitvi Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom avtorja Zorana Srdića Janežiča. V avgustu smo že 21. izvedli projekt Ljubljana mladim - enostavno mladi in 500 mladim med 15. in 29. letom starosti omogočili brezplačno kopanje na kopališču Kodeljevo. 22. 8. smo obeležili Svetovni dan poezije ter med 12. uro in polnočjo neprekinjeno brali poezijo. Med 27. in 29. 8. je potekal 32. Mednarodni glasbeni festival Noči v Stari Ljubljani. 28. 8. smo na Preglovem trgu v Fužinah odprli nov pitnik že 43. po vrsti. 30. 8. smo že četrto leto zapored gostili plezalni spektakel Triglav The Rock Ljubljana. Od 3. 8. do 5. 9. je potekal 27. literalno-glasbeni festival Živa književnost. 1. 9., na prvi šolski dan smo obiskali nekatere, je vodstvo mestne občine obiskalo nekatere osnovne šole, župan jih je obiskal kar 13. Med 4. in 16. septembrom je na vrhu Društva slovenskih pisateljev potekal 3. knjižni sejem na zraku. 4. 9. smo odprli novo umetniško intervencijo vizuelnega umetnika Jaše na fasadi Mahrove hiše na Ljubljanski tržnici. 4. 9. smo v stanovanjski soseski Polje IV odprli novo sodobno opremljeno Knjižnico Polje, ki je res vredna ogleda in pozornosti. 5. 9. smo praznovali dan Četrtne skupnosti Posavje. Od 8. 9. do 11. 10. poteka že tretji Nacionalni mesec skupnega branja, pri katerem že od samega začetka sodeluje tudi Ljubljana, Unescovo mesto literature. Med 5. in 12. 9. je potekal teden športa. 6. 9. je potekal že 39. kolesarski Maraton Franja, BTC City, rumeno v rumenem. Med 8. in 13. septembrom je potekal 35. Mednarodni festival Vilenica. 9. 9. smo se udeležili polaganja temeljnjega kanca, kamna ob širitvi nakupovalnega središča Supernova Rudnik. 10. 9. smo odprli prenovljene prostore nekdanje mežnarije na Urhu ter stalno razstavo Sveti Urh v času druge svetovne vojne. Septembra je naš Mobilni mladinski center Ljuba in Drago prejel mednarodno oblikovalsko nagrado BigSEE za preobrazbo mestnega avtobusa v mobilni center. 30., se opravičujem, 10. 9. je grajska podgana Friderik na SOF-u, to je festivalu prejel kar 2 nagradi, zlato za grafično oblikovanje in srebrno za upravljanje znamke. Septembra smo nadaljevali kampanjo Človek, čuvaj svoje mesto, s katero opozarjamo na nedovoljeno grafitiranje in pobiranje pasjih iztrebkov. Septembra je revija za luksuzni življenjski slog in potovanja Conde Nast Traveller na prvo mesto počitniških destinacij iz celega sveta vrednih obiska v letu 2021 postavila Slovenijo in z njo tudi Ljubljano. 12. 9. je potekal 11. Nočni tek Ljubljanica. Od 16. do 22. septembra poteka evropski dan mobilnosti, ki se mu pridružujemo že 19. leto zapored. Slogan letošnjega je izberi čistejši način prevoza. Skupaj z našimi javnimi podjetji in zavodi, četrtnimi skupnosti ter mnogimi drugimi organizacijami smo pripravili številne aktivnosti in dogodke. Med drugim izvajamo 10 trajnostnih ukrepov. ETM, evropski teden mobilnosti bomo jutri tradicionalno zaključili z dnevom brez avtomobila, ki bo javni potniški promet z mestnimi in primestnimi avtobusi LPP brezplačen. Brezplačna pa bodo tudi vsa parkirišča P+R. Na ta dan bomo zaprli Cesto slovenskih kmečkih uporov, to je cesta na grad in del Črtomirove ulice za Bežigradom, od Linhartove do Hacquetove ulice, na katerem bomo pripravili izobraževalno gibalni poligon za otroke namenjen seznanjanju s cestno prometno varnostjo in spoštovanju prihajanja v vrtec in šolo peš. Danes pa smo se udeležili Ovirantlona, triatlona z ovirami in preizkusili s katerimi izzivi se osebe z oviranostmi srečujejo v vsakdanjem življenju. Najstarejše leseno kolo na svetu, ki ga hranimo v Mestnem muzeju Ljubljana je odslej glavni simbol nagrade združenja evropskih poslovnih medijev. Letos ga je prejel irski zunanji minister Simon Coveney. Septembra smo zaključili prenovo otroških igrišč Linhartove, Osoje in Brajnikove. V Kašlju smo postavili novo otroško igrišče. 17. 9. smo obeležili 50. obletnico O. Š. France Bevk. 17. 9. smo podelili Zupančičeve nagrade za življenjsko delo jo je prejel akademik prof. dr. Stanko Kristl, arhitekt, urbanist, oblikovalec, publicist in univerzitetni učitelj, za stvaritve zadnjih dveh let Nina Dragičević, skladateljica, književnica in producentka, Dragan Živadinov in Dunja Zupančič, gledališki umetniški tandem ter Nino de Gleria, skladatelj in kontrabasist. Mlade ljubljančanke in ljubljančane med 15. in 29. letom pozivamo, da pripravijo predlog naslovnice 5. letnega poročila projekta Zelena prestolnica Evrope. Prijave zbiramo do sredine oktobra. V teku je javni razpis za podelitev nagrad Marjana Rožanca za leto 2020. Predloge za prejemnike nagrad sprejemamo do 2. 11. Gostili smo veleposlanika Savdske arabije, princa Abdulaha, 24. 7. Včeraj smo v čast našima zmagovalcema na turu, veličastnem turu, Tadeju Pogačarju in Primožu Rogliču v rumeno obarvali Ljubljanski grad. Sprejem zanju in za ostale slovenske kolesarje bo danes teden, 28. 9. na Kongresnem trgu. Mal velik se je nabral, ampak hvala za pozorno poslušanje. Prehajam na točko 4, kadrovske zadeve.

AD 4. KADROVSKE ZADEVE Kot predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja bom sam podal kratek uvod. Glavnino točk, ki vam predlagam je formiranje še ostalih svetov šol in vrtcev, kar nismo storili na prejšnji seji. Komisija je upoštevala prav vse vaše kvalitetne predloge, sevede v skladu s tem koliko posameznih pripada glede na število svetnikov v svetniški. Prehajamo na obravnavo predlogov sklepov. Najprej pa predlog sklepa o imenovanju treh predstavnikov Mestne občine Ljubljana v Svet vrtcev dr. France Prešeren. Želi kdo razpravljati? Nihče. Preidemo na glasovanje, najprej pa prosim za prisotnost: 34.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: v Svet Vrtca dr. France Prešeren se imenujejo Franc Možina, Sava Sabadin Stanco in Igor Žagar.

Prosim za vaš glas. 37 ZA. 0 PROTI.

Prehajam na drugi sklep o imenovanju treh predstavnikov Mestne občine Ljubljana v Vrtcu Miškolin. Odpiram razpravo. Ni. Razprava je končana.

In glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: v Svet Vrtca Miškolin se imenujejo Helena Bartol Svete, Sašo Valentin Jančigaj in Sonja Vegelj.

Glasovanje poteka. 39 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa.

Tretji predlog sklepa o imenovanju treh predstavnikov Mestne občine Ljubljana v Svet Vrtca Pod gradom. Želi kdo razpravljati? Nihče.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: v Svet Vrtca Pod Gradom se imenujejo Divna Eržen, Jerneja Končan Babič in Bernarda Lagoja.

39 ZA. 0 PROTI.

4. Sklep o imenovanju treh predstavnikov Mestne občine Ljubljana v Svet Vrtca Šentvid. Želi kdo razpravljati? Nihče.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: v Svet Vrtca Šentvid se imenujejo Alenka Pirjevec, Špela Knol in Cita Radanovič.

Prosim za vaš glas. 29 ZA. 0 PROTI.

Peti predlog sklepa o imenovanju treh predstavnikov mesta v Svet Osnovne šole Jožeta Moškriča. Želi kdo razpravljati? Ni.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: v Svet Osnovne šole Jožeta Moškriča se imenujejo Marina Kajzer, Doroteja Senčur in Sebastian Svete.

39 ZA. 0 PROTI.

Šesti predlog sklepa o imenovanju treh predstavnikov mesta v Osnovno šolo Martina Krpana. Želi kdo besedo? Nihče.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: v Svet Osnovne šole Martina Krpana se imenujejo Boris Ferenčak, Endis Ibrahimović in Peter Vučkovič.

37 ZA. 0 PROTI.

Sedmi sklep je o imenovanju treh predstavnikov mesta v Svet Osnovne šole Riharda Jakopiča. Želi kdo razpravljati? Nihče.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: v Svet Osnovne šole Riharda Jakopiča se imenujejo Zvonko Milkovič, Igor Prodanović in Albina Stresen.

39 ZA. 0 PROTI.

Osmi sklep je o imenovanju treh predstavnikov v Svet Osnovne šole Sostro. Želi kdo besedo? Nih, želiš b.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: v Svet Osnovne šole Sostro se imenujejo Romana Jančar, Lilijana Maren in mag. Andreja Trtnik Herlec.

39 ZA. 0 PROTI.

Deveti je sklep je o imenovanju treh predstavnikov mesta v Svet Osnovne šole Spodnja Šiška. Želi kdo besedo? Nihče.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: v Svet Osnovne šole Spodnja Šiška se imenujejo Ana Hrovat, Matjaž Slavko Ilnikar in Helena Marija Zupan.

36 ZA. 0 PROTI. Sklep je sprejet.

Deseti sklep o imenovanju treh predstavnikov mesta v Osnovno šolo Šentvid. Želi kdo besedo? Ne.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: v Svet Osnovne šole Šentvid se imenujejo Gašper Bakač, Nada Bečić in Erna Čibej.

38 ZA.

Smo pri 11. sklepu o imenovanju treh predstavnikov mesta v Svet Osnovne šole Toneta Čufarja. Želi kdo debato? Nihče.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: v Svet Osnovne šole Toneta Čufarja se imenujejo Jan Jenull, Nuša Jurkovič in Peter Pogačar.

35 ZA. 0 PROTI.

Dvanajst – predlog sklepa o imenovanju treh predstavnikov Osnovne šole Vižmarje Brodvej. Želi kdo razpravo? Nihče.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: v Svet Osnovne šole Vižmarje se imenujejo Katja Arzenšek Konjajeva, Danica Cerar in Nives Počkar.

37 ZA. 0 PROTI.

Trinajst - tri predstavnike mesta v Svet Osnovne šole Vodmat. Želi kdo razpravljati? Nihče.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: v Svet Osnovne šole Vodmat se imenujejo Primož Burgar, Katarina Juvanc Šinkovec in Tomaž Klemenc.

39 ZA. 0 PROTI.

Štirinajst – predlog sklepa v Svet Osnovne šole Zadobrova. Želi kdo besedo? Ne.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: v Svet Osnovne šole Zadobrova se imenujejo Boštjan Avgustinčič, Maruša Babnik in Sašo Valentin Jančigaj.

38 ZA. 0 PROTI.

Petnajst – predlog sklepa o prenahanju mandata in imenovanju nadomestnega predstavnika mestne občine v Svet Vrtca Jarše. Želi kdo besedo? Nihče.

Na glasovanje dajem PREDLOG SKLEPA: Bojanu Hajdinjaku preneha mandat člana Sveta Vrtca Jarše. V Svet Vrtca Jarše se kot predstavnik mesta Ljubljana imenuje Drago Sotlar. Mandat imenovanja je vezan na mandat sveta šole.

37 ZA. 0 PROTI.

Šestnajst – sklep o prenahanju mandata in imenovanju nadomestnega predstavnika mestna v Svet Osnovne šole Polje. Želi kdo razpravljat? Nihče.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Boštjanu Avgustinčiču preneha mandat člana Sveta Osnovne šole Polje. V Svet Osnovne šole se za predstavnika Mestne občine Ljubljana imenuje Nataša Hozjan Breznjik. Mandat imenovanja je vezan na mandat sveta šole.

39 ZA. 0 PROTI.

Sedemnajst – sklep o imenovanju predstavnice mesta v Svet Doma starejših občanov Ljubljan Šiška. Želi kdo besedo? Nihče.

Glasovanje poteka O PREDLOG SKLEPA: v Svet Doma starejših občanov Ljubljana Šiška se imenuje Ksenija Sever.

35 ZA. 0 PROTI.

Osemnajst – sklep o imenovanju direktorice Doma starejših občanov Ljubljana Vič - Rudnik. Želi kdo besedo? Nihče.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: mag. Meliti Zorec se da pozitivno mnenje k imenovanju direktorice Doma starejših občanov Ljubljana Vič - Rudnik.

37 ZA. 0 PROTI.

GOSPOD ALEŠ ČERIN In s tem smo kadrovski paket obdelal. Glede na to, da pri nobeni točki ni bilo tut enga glasova proti smatram, da smo zbral prave predstavnike mesta in jim želimo uspešno delo v tem mandatu. Prehajam na točko 5 današnjega dnevnega reda.

AD 5. POROČILO O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA LETO 2020 OD 1. 1. DO 30. 6. 2020 Gradivo ste prejeli pred sklicem, po sklicu pa poročilo pristojnega Odbora za finance ter zainteresiranih delovnih teles, Odbora za predšolsko vzgojo in izobraževanje, Odbora za zaščito, reševanje in civilno obrambo, Odbora za lokalno samoupravo, odbora za gospodarske javne, Odbora za zdravje in socialno varstvo ter Odbora za varstvo okolja. Prav tako ste pred sejo prejeli primerjalno, primerjavo realizacije prejemkov in izdakov med polletnimi poročili o izvajanju proračuna mesta po ekonomski klasifikaciji od leta 2012 do 2020 ter stanje zadolženosti mesta in njenih pravnih oseb. Od zadnjega 2010 do 30. 6. letos v evrih. Prosim gospo Sašo Bistan, vodjo Oddelka za finance in računovodstvo za uvodno obrazložitev.

GOSPA SAŠA BISTAN Hvala za besedo. Spoštovane svetnice in svetniki, spoštovana podžupana, podžupanja, sodelavci. Na vaše priporočilo smo pripravili pregled realizacije proračunov ob pol letih, za zadnjih 9 let in stanje zadolženosti, ki ste ga prejeli na klop. V poročilu za leto 2020 za obdobje od 1.1. do 30. 6. 2020 so prihodki realizirani v višini 148,5 milijonov evrov oziroma 38.43%. Odhodki v višini 151,4 milijone evrov oziroma 38,65%. Realizacija v tem obdobju je navkljub razmeram, ki jih imamo za cca. 4% točke višja pri prihodkih v primerjavi z realizacijo preteklega leta in za približno 2,5% točke višja pri odhodkih. Ob polletju beležimo tudi povečanje namenskega premoženja javnemu stanovanjskemu skladu v višini 1,3 milijone evrov in odplačilo kreditov v višini 6,3 milijone evrov. Na 30. 6. 2020 smo koristili 9.150.000 evrov likvidnostnega kredita, dolgoročno se še nismo zadolžili, to načrtujemo v drugi polovici leta. Iz gradiva je tudi razvidno, da je MOL ob polletju zadolžen na 87,2 milijona evrov. Poglavitni razlog za takšen odstotek realizacije 38,65%, ob polletju je sezonski vpliv gradnje, kar se tudi odraža v realizaciji pri investicijskih odhodkih 31,86% in investicijskih transferjih, 33,20% ter posledično pri realizaciji transfernih prihodkov v višini 14,89%, saj se mnogi projekti sofinancirajo in iz državnih in evropskih sredstev, zahtevke za povrnitev sredstev pa lahko uveljavljamo le na podlagi izvedenih storitev. Vsi proračunski uporabniki so v tem obdobju realizirali 159 milijonov evrov odhodkov. Zneskovno najvišjo realizacijo ob polletju dosegata Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet v višini 45 milijonov evrov in Oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje v višini 38,5 milijonov evrov, najnižjo pa inšektorat. Odstotkovno pa najvišjo realizacijo beleži Oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje 50,57%. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Prosim gospo mag. Mojco Lozej, predsednico Odbora za finance, da poda stališče odbora.

GOSPA MAG. MOJCA LOZEJ Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Odbor za finance podpira sprejem poročila o izvrševanju proračuna Mestne občine Ljubljana za prvo polovico letošnjega leta. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Želi besedo predsednik Statutarno pravne komisije, gospod Sedmak?

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Komisija k tej točki ni imela pripomb pravne narave. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala. Odpiram razpravo. Kolegica Ksenija Sever, izvolte.

GOSPA KSENIJA SEVER Spoštovani gospod podžupan, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem navzočim v dvorani. To je polletni obračun, ki je malo poseben zaradi dveh dejstev. Prvič smo imeli rebalans proračuna proti koncu junija, to se prav malo pred polletnim obračunom. Drugič pa še epidemijo, ki je ohromila življenje na vseh nivojih delovanja. Realizacija proračuna je kljub vsemu na prihodkovni strani več kot 38,43%, primerjala sem, kakšna bi bila realizacija brez rebalansa in ugotovila, da bi bila 36,09%. V primerjavi s preteklimi leti pa je tudi ob polletju višja, kot je bila prej. To je verjetno zaradi večjih prihodkov na račun povprečnine 8,5 milijona, pa tudi svežnja ukrepov Vlade RS v zvezi Covid 19 okoli 17 milijonov evrov. Sprostitve proračunske rezerve 2 milijona evrov in še nekaterih drugih povišanj. Res pa je, da so se prihodki na nekaterih postavkah zmanjšali zaradi ustavitve javnega življenja. Vem, da so bili odhodki občine večji, manjši, večji zaradi zaprtja vrtcev in tako dalje, vendar v odloku proračuna za 2020 je načrtovan bil presežek 9,9 milijonov evra, po rebalansu pa smo prešli na 5,3 milijona primanjkljaja. Razlika je več kot 15 milijonov evrov. V polletju pa ga beležimo skoraj 3 milijone. Realizacija prihodkov pa je kljub temu visoka. Na odhodkovni strani so nekatere postavke v okviru 40% realizacije. Naj omenim kulturo. Prosim pa vas, da me ne bo kdo narobe razumel, da sem proti kulturi. Vem, kaj pomeni kultura za vsak narod, vendar glede na to, da je več kot 2 meseca ni bilo javnega življenja, dajem apel službam, da preverijo izplačila, v kolikor niso to pavšali po pogodbah iz razpisov in sledi izvedbi kulturnih projektov v letu 2020 in jih tudi po izvedbi plačuje. So pa tudi v realizaciji zajeti projekti po posameznih postavkah zaradi plačil v letu 2020, čeprav so bili realizirani v letu 2019. Zelo nizke realizacije pa so na posameznih proračunskih postavkah, tako na varovanju okolja in naravne dediščine 21%. Znanost in tehnološki razvoj od 278.000 evrov le 0,74%. Prometna in notranja varnost od 993.000 evrov le 3.37%. Razvoj podeželja od 325.000 evrov le 10% in tako dalje. Planirani zneski so pod pol milijona evrov pa zelo majhna realizacija. Tudi dejavnost četrtnih skupnosti ob 533.000 evrov je le 3,25%. V svoji razpravi sem samo povzela realizacijo posameznih proračunskih postavk. Pričakujem, da bo še rebalans, zaključni račun pa bo pokazal realno sliko in takrat več v razpravi. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala gospa Severjeva. Kolegica Mojca Škrinjar, izvolte.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa. Poročilo o izvrševanju proračuna je lepo pripravljeno. Tako, kot je današnje poročilo o dogodkih preteklih mesecev, vsekakor smo lahko veseli nekaterih stvari, visoke, pardon, dokaj visoke realizacije na nekaterih postavkah kljub Covidu. Kot je bilo že povedano, da proračun je zaznamovan s to epidemijo, najprej še to in upajmo, da je to enkratni dogodek. No, ampak kljub vsemu so stvari na nekaterih področjih tekle v redu, nekje zelo dobro, recimo na področju skrbi za ranljive skupine v času Covida, kar je za pohvalit, po drugi strani pa vendarle opažamo, opažam stvari, ki pa so bile zamujene. Ta proračun na koncu koncev tudi nima neke, nekih teoretičnih podlag, ki bi služile potem novi perspektivi evropskih sredstev, ki se pripravlja. Ko vprašam županove može kaj narediti s katastrofalno podobo Celovške upadnice v mesto pravzaprav pravijo, da ne vedo kaj in, da čakajo na državo. Jaz pa seveda sprašujem, kaj lahko mesto naredi, da spodbudi investitorje, da končajo začete posle, ki so jih začeli in so gradbene jame ob Celovški cesti, da rešijo katastrofalno stanje Hotela Bellevue, na področju gospodarstva, turizma vidim lepe stavke o tem kako skrbimo za turizem in seveda sem ponosna na to, da je Slovenija se znašla na naslovnicah svetovnih turističnih revij in z njo njena prestolnica Ljubljana si to zasluži, ampak v celoti pa seveda ne zaradi problemov, ki jih naslavljam danes na vas. Jaz vem, da so investitorji tisti, ki seveda peljejo stvari svojim tempom, svojim ritmom z, v skladu z idealnim načrtom, toda žal gledati gradbene jame ali pa razpadajoč in nevaren Hotel Bellevue je pa strašansko žalostno. Zato tukaj pogrešam v tem poročilu tudi nastanek nekega načrta, kaj storiti, da bi Ljubljana vendarle spodbudila investitorja k živahnejši dejavnosti. Zagotovo je Covid tudi nekaj pripomogel k temu ampak poglejmo kako se je odzvala Evropa, kako se je odzvala Slovenija, proaktivno. To proaktivnost pa v tem proračunu pogrešam. Včeraj smo slavili in še danes slavimo, pa še naslednji ponedeljek bomo slavili, vsi oviti v rumene luči zaradi triumfa, ki so ga Slovenci dosegli in ponesli ime Slovenije na Tour de France v Parizu, hkrati pa sprašujem, ali imate oziroma tukaj v tem poročilu ni videti načrtov o tem, da bi obstajale namere pridobitve evropskih sredstev, da bi se povezala Ljubljana in Vrhnika s kolesarsko stezo ob Ljubljanskem barju. Ne vidim takih načrtov za tako povezavo regionalno kolesarsko s Škofja Loko denimo ali pa za zahtevnejše kolesarje tudi recimo čez Janče pa do Litije naprej. To je tisto, kar me vendarle pri tem proračunu moti, poleg nekaterih dobrih stvari so tudi stvari, ki jih pogrešam. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Hvala za besedo. Tle bi pričakoval, da bi taksativno naštela kolegica Škrinjarjeva to, kar v proračunu je, pa ni bilo izvedeno, vi ste pa na splošno govoril, ker nekatere gradbene jame v Celovški se pa lepo, lepo polnejo. Gospod Jakopovič ima besedo.

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Hvala lepa. Jaz bi se dotaknu ene zadeve, ki je precej vezana na epidemijo. Sredstva za socialo in zdravstvo se v juniju s sprejetim rebalansom bistveno niso povečala in so ostala na ravni pred epidemijo. Zdej nimam podatka koliko občanov MOL je letos upravičenih do denarne pomoči, v proračunu je pa za ta namen zagotovljenih nekak približen znesek tko kot lani, podatka o polletnem poročilu pa tut ni oziroma ga nisem našel. Tisto, kar opozarjajo, opozarjamo humanitarne organizacije iz socialnega področja je, da obstaja upravičen strah, da se bodo prave posledice te že prejšnje krize, zdej prihaja baje nova pokazale jeseni in zato v bistvu bi županu in strokovni stružbi v Levici priporočili, da ob sprejemu jesenskega rebalansa za to področje predvidijo večji obseg sredstev za blaženje posledic, na eni strani na osnovi odloka o denarni pomoči pa tudi sredstva za razpis za sofinanciranje projektov za pomoč ranljivim skupinam prebivalcem. Toliko no v bistvu neko priporočilo ob sprejemanju jesenskega rebalansa. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala. To smo gotovo slišali. Hvala lepa. Še kdo? Nihče. Zaključujem razpravo. Ugotavljam navzočnost. Izvolte, kolegica Honzakova. Obrazložitev glasu.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala za besedo. V Levici poleg tega, kar je že povedal tovariš Jakopovič, kar priporočamo za naprej, nismo pa podprl ne proračuna, ne prvega rebalansa proračuna, ker niso bili upoštevani naši predlogi, naši amandmaji in za povečanje sredstev za stanovanjsko gradnjo in za povečanje sredstev za javni potniški promet in tko naprej. Tko, da žal tut tele realizacije ne moremo podpret. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Dobro. Hvala lepa. 41 navzočih.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Poročilo o izvrševanju proračuna mesta Ljubljane za leto 2020 od 1.1. do 30. 6. letos.

24 ZA. 10 PROTI. Sklep je sprejet. Hvala, Saša. Prehajam na točko 6.

AD 6. PREDLOG SKLEPA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH SKLEPA O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA MUZEJ IN GALERIJE MESTA LJUBLJANE Gradivo ste prejeli s sklicem, po sklicu pa poročilo pristojnega Odbora za kulturo in raziskovalno dejavnost. Prosim gospo mag. Matejko Demšič, vodjo Oddelka za kulturo, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA MAG. MATEJA DEMŠIČ Spoštovani podžupani, spoštovanja podžupanja, spoštovane mestne svetnice in svetniki. Pri tem aktu gre za posodobitev nekaterih členov z veljavnimi predpisi, to so členi 7, 10 in 39 tega akta ter uskladitev zapisanih nepremičnin v upravljanju zdaj že javnega zavoda Muzeji in galerije mesta Ljubljana, to je v 36. členu, se pravi uskladitev z dejanskim stanjem. To slednje dodaja Plečnikovo hišo, depoje v Tehnološkem parku, Severjevi garaži in hangar na Letališki, ki se bo preusmeril za potrebe Centra za obdelavo in hrambo Arhivu arheoloških najdišč, ki deluje v okviru MGML-ja. Iz upravljanja se izvzemajo Vodnikova domačija ter del stavbe na Mestnem trgu 10, ki za skladiščenje ni bil primeren, zato so bili prostori nadomeščeni v Tehnološkem parku. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Prosim gospoda dr. Dragana Matića, predsednika Odbora za kulturo in raziskovalno dejavnost za poročilo odbora.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Odbor za kulturo in raziskovalno dejavnost je na 9. redni seji obravnaval Predlog Sklepa o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Muzeji in galerije mesta Ljubljana in ga z 4 glasovi za in nobenim proti predlaga mestnemu svetu MOL v sprejem.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Želi besedo predsednik Statutarno pravne komisije gospod Sedmak?

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Komisija tudi k tej točki ni imela pripomb pravne narave. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Odpiram razpravo. Besedo dajem gospe Mojci Sojar.

GOSPA MOJCA SOJAR Hvala lepa za besedo. Dober dan vsem zbranim. Sej pri tej točki ni nič posebno, kakšnih posebnih sprememb, da bi bilo potrebno ne vem kaj razpravljati, vseeno pa me že dolgo časa moti Severjeva garaža. Piše v gradivu, da je to skladišče Rog Lab, se mi zdi, da ta Severjeva garaža, ne vem ali je to spomeniško zaščiten objekt, vsekakor pa Ljubljani ne daje nobene dodatne vrednosti, celo bi lahko rekla, da v tistem delu za moje pojme kazi izgled Ljubljane. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Zdej, moje pojasnilo, ne vem, če bo sicer čist popolno v celoti. To je zaščiten objekt imenovan po arhitektu Severju, ki ga je projektiral in mi smo imeli plane z državo skupno kaj s tem naredit in sicer, ko je bilo načrtovano, da se na tistem območju naredi skupni poslovni upravni prostori za Upravno enoto Ljubljana, kjer bi meščan dobil vse na enem mestu in del Mestne uprave. Tko, da v tistem idejnem načrtu je bilo predvidno, da se te dva kubusa predvidita za dejavnost za mislim, da celo za pisarne in ta idejni projekt ima že dolgo brano že 10 let ampak zaenkrat ni nobenga interesa bilo zlasti tut s strani države, da bi šli v ta projekt tako, da dokler ne bo kej podobnega kot to, bo tam stalo kot je, ker je zaščiten objekt. Še kdo? V kolikor ne, zaključujem razpravo in ugotavljam navzočnost: 33.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Muzeji in galerije mesta Ljubljana.

28 ZA. 0 PROTI. Sklep je sprejet.

Prehajam na točko 7 dnevnega reda. AD 7. A) PREDLOG SKLEPA O DOLOČITVI DELA PLAČE ZA DELOVNO USPEŠNOST DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODA SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA ZA LETO 2019 IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU B) PREDLOG SKLEPA O DOLOČITVI DELA PLAČE ZA DELOVNO USPEŠNOST DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODA MUZEJ IN GALERIJE MESTA LJUBLJANE ZA LETO 2019 IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU C) PREDLOG SKLEPA O DOLOČITVI DELA PLAČE ZA DELOVNO USPEŠNOST DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODA LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA ZA LETO 2019 IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU D) PREDLOG SKLEPA O DOLOČITVI DELA PLAČE ZA DELOVNO USPEŠNOST DIREKTORICE JAVNEGA ZAVODA MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO ZA LETO 2019 IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU E) PREDLOG SKLEPA O DOLOČITVI DELA PLAČE ZA DELOVNO USPEŠNOST DIREKTORICE JAVNEGA ZAVODA MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER ZA LETO 2019 IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU F) PREDLOG SKLEPA O SOGLASJU K DOLOČITVI DELA PLAČE ZA DELOVNO USPEŠNOST DIREKTORICE JAVNEGA ZAVODA MLADI ZMAJI ZA LETO 2019 IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU Gradivo ste prejeli s sklicem, po sklicu pa poročilo pristojnega Odbora za kulturo in raziskovalno dejavnost. Za točko 7a do 7e in poročilo Odbora za predšolsko vzgojo in izobraževanje za točko 7f. Predlagam, da se uvodne obrazložitve in razprave opravijo za vse točke skupaj, glasovanje pa bo potekalo o vsakem predlogu posebej. Še enkrat prosim gospo Matejko Demšič, vodjo Oddelka za kulturo za uvodno besedo.

GOSPA MAG. MATEJA DEMŠIČ Spoštovani. Gre za nagrade direktorjem in direktoricam javnih zavodov za njihovo delo v letu 2019 na račun tržne uspešnosti. Pravni temelji za predlagane akte so, če povzamem Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ta določa kdo določi višino sredstev izplačila za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, to je predstavnik ustanovitelja. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, ta določa način ugotavljanja obsega sredstev iz tega naslova in Pravilnik o določitvi obsega sredstev, ki določa obseg sredstev, ki jih javni zavod na področju kulture lahko nameni za plačilo iz tega naslova. Potem pa še Statut Mestne občine Ljubljana, ki govori o izvajanju ustanoviteljskih pravic za javne zavode ter sklepi o ustanovitvi vsakega javnega zavoda posebej, čigar dokumenti so danes v obravnavi. Sveti javnih zavodov so sprejeli Sklep o višini sredstev, ki so namenjena za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu ter način, kako bodo sredstva izplačana. Javni zavod mora ta sredstva predvideti tudi v finančni načrt zavoda, saj je to eden od pogojev izplačila. Višino nagrade direktorju oziroma direktorici sprejme Svet zavoda, ki ga potem posreduje v potrditev ustanovitelju. Vsi zavodi so delavcem nagrade iz tega naslova izplačevali v skladu z odločitvijo in presojo direktorja skozi celo leto. Možnost izplačila za direktorje oziroma direktorico sta dve. Akontativno v tekočem letu, v tem primeru svet javnega zavoda ob koncu leta preveri rezultate uspešnosti. V primeru, da so slabši se preveč izplačana vsota vrne ali se v naslednjem letu ustrezno zniža. Druga možnost je, da se sredstva izplačajo za preteklo leto, delo se izračuna glede na uspešnost preteklega leta. Pred sabo imaste 6 aktov, Slovenskega mladinskega gledališča, ker je svet zavoda predlagal nagrado 1 osnovne bruto plače MGML-ja, 3 osnovne bruto plače Lutkovnega gledališča Ljubljana, 2 MGL, Mestnega gledališča ljubljanskega 2 osnovni bruto plači, MGLC-ja 1 osnovno in javnega zavoda Mladi zmaji 3 osnovne bruto plače. Ta sredstva nimajo posledic za proračun Mestne občine Ljubljana. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Prosim gospoda dr. Dragana Matića za stališče Odbora za kulturo in raziskovalno dejavnost.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Odbora za kulturo in raziskovalno dejavnost je na 9. redni seji obravnaval predloge sklepov o določitvi del dela plače za delovno uspešnost direktorjev naslednjih javnih zavodov: Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana, Muzeji in galerije mesta Ljubljana, Lutkovno gledališče Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko in Mednarodno grafični likovni center za leto 2019 iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu in izglasoval sklep, da se pač ta dodatek za delovno uspešnost izplača vsem naštetim predstojnikom javnih zavodov z 4 glasovi za, nobenim proti od 5ih navzočih.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Prosim še gospo Frančiško Trobec, predsednico Odbora za predšolsko vzgojo in izobraževanje za stališče odbora k točki 7f.

GOSPA FRANCKA TROBEC Odbor za predšolsko vzgojo in izobraževanje je razpravljal o predlogu in se strinja s predlogom in ga predlaga v sprejem mestnemu svetu. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Želi besedo predsednik Statutarno pravne komisije, gospod Sedmak?

KONEC POSNETKA ŠT. 20200921_155844

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Statutarno pravna komisija ni imela pripomb pravne narave v zvezi s to točko. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Odpiram razpravo k vsem točkam, a, b, c in tko dalje pod točko 7. Besedo ima kolegica svetnica gospa Babnikova.

GOSPA MARUŠA BABNIK Hvala lepa vsem za besedo. Že na Odboru za predšolsko vzgojo in izobraževanje me je zanimalo zakaj je na strani 4 v gradivu v bistvu pri tabeli v letu 2019 javnega zavoda Mladi zmaji pri tržni dejavnosti ni navedenih stroškov dela, ker iz razvida delovne uspešnosti iz naslova prihodkov pridobljenih na trgu je v 11. členu pod drugo alinejo to tudi, da mora biti to tudi nujno navedeno. Ali je bil za pač to dejavnost prodaja na trgu dela za to tržno dejavnost kdo posebej zaposlen, to pomeni, da bi morali biti potem stroški dela navedeni, ali pa, če je to v okviru zaposlenih javnega zavoda kdo to opravil poleg svojega rednega dela, pa bi moralo biti to obračunano s sodili. Jaz ustreznega odgovora na to nisem prejela in zato bi želela, da se to obrazloži. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Dobro, hvala. Naslednji razpravljalec, kolega Igor Horvat.

GOSPOD IGOR HORVAT Hvala za besedo. Jaz bom se kar dotaknu vseh teh alinej pri delovni uspešnosti glede na to, da so direktorji, direktorice javnih zavodov v bistvu delali dobro, s tem se vsem strinjam in tudi vsi vemo ampak, glede na to, da je javni zavod v servisu ljudi, ki morajo meščanom, meščankam ponuditi najboljši servis me zanima zakaj recimo dobi Mednarodni grafični likovni center 11.400 evrov bruto, direktor, direktorica nagrade glede na to, da ima plačo že iz mislim iz pogodbe o delu ne. Potem Mladi zmaji 8.272 bruto. Slovensko mladinsko gledališče 3.000 bruto, Muzej, galerije in Ljubljana 11.000 bruto. Dejmo, zavedimo se, da zadeve niso podobne kokr so bile 2 leti nazaj. Koronavirus nam je prinesel določene manjše prihodke in to je mislim, da se bi moral direktorji tej nagradi odpovedat. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Če ste dobr poslušal uvodnico je vse to razložila in te nagrade grejo za tržno dejavnost v letu 2019, ne v letošnjem letu. Ko bomo drugo leto razpravljal o letošnjem letu bo slika drugačna.

GOSPOD IGOR HORVAT Ja, izplačilo je pa v letošnjem letu no. Izplačilo je v letošnjem letu.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Ja, sej, če denarja ne bi bilo zagotovljeno, kot je uvodničarka povedala, potem izplačilo tut ne bi bilo možno. Naslednja prijavljenja diskutantna je kolegica Mojca Sojar.

GOSPA MOJCA SOJAR Hvala za besedo. Ja, jaz bi rada na začetku poudarila ti dve dejstvu, ki smo jih slišal in, ki pač po svoje stojita. Zakonska podlaga za ta izplačila nagrad je in pa sredstva so bila predvidena v lanskem letu, to stoji. Je pa potem več stvari zaradi katerih bi lahko rekli, da mogoče v tem letu res ni primerno, da se ta izplačila izplačujejo. Mogoče prva stvar to, da že dolga leta v državi tovrs, to se prav javni zavodi tovrstnih nagrad ne izplačujejo. Druga stvar je, da je to govorimo o znesku osemint, več kot 38.000 in, da bo nekdo dobil več kot 11.000 bruto in bi me zanimal, kako bi vi to povprečnemu Ljubljančanu, ki je morda zgubu službo v tej korona krizi razložil, da bo en direktor dobil iz tržne dejavnosti tako visoko nagrado? Zakaj o tem tako govorim? Tržna dejavnost, po kateri se lahko ta nagrada obračuna, če pogledamo te priložene tabelice v gradivu je žal zelo mejčken, zelo majhen, ne bom rekla majčken del prihodkov posameznega javnega zavoda. Veliko večji prihodki so navadno na javnih sredstvih, kar pa je potem tukaj še bolj zanimivo in ni prikazano je pa to, kako se obračunajo prihodki in pa tudi stroški na javnem delu in na tržnem delu. Vemo, da je tukaj lahko velik prostora kje se kaj obračuna in koliko denarja na koncu ostane, ki ga prikažemo kot tista podlaga za obračun nagrade direktorju. Zanimalo bi me tudi koliko je tudi drugih za povečano to tržno dejavnost zaposlenih v določenem zavodu dobilo kakšno nagrado, predvidevam, da ne prav veliko? Zato bomo v naši svetniški skupini glasovali proti vsem tem nagradam. Zato, ker je v letošnjem letu res ni primerno takih zneskov izplačevat. Poleg tega so bili zaradi premalo denarja v občini odpovedati projekti, ki so, ki bi bili sicer zelo primerni, da ne rečem luštni, to je recimo vodni avtobus, LPP tega ni uresničil in je bila podana razlaga zaradi premalo finančnih sredstev v letošnjem letu. Za na koncu moram dodat pa še to, da bi se mi zdelo pa nikogar ne obtužujem samo pač dajem primer, da bi bil pa kdo izmed teh direktorjev, ki bodo dobili ta izplačila, v kar sem prepričana, ker bo to izglasovano udeleženec petkovih protestov je pa to zelo nehigienično, ker država daje tudi njim denar za plače. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Zadnja prijavljena govornica je kolegica Asta Vrečko.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Hvala lepa. Jaz se sicer strinjam, da vsi kulturni zavodi, ki so omenjeni in bojo so predlagani za nagrade delujejo dobro in si zaslužijo pohvale ampak, kot smo povedali že večkrat pri teh razpravah se nam zdi smiselno, da bi morda bili tukaj drugi kriteriji načina izplačila nagrad. Sicer mislim, da ne obstajajo zakonske, da je zaradi zakonske podlage tako, ampak vendarle, če bi se dalo karkoli narediti zaradi tega, ker morda tržna dejavnost ni zgolj tisti mehanizem, ki opredeljuje kako deluje neka ustanova. Neka ustanova ima mogoče večje možnosti tržne dejavnost kot je oddaja prostorov in tako dalje ali pa že na splošno cilja na širšo publiko, kot pa neki manjši kulturni javni zavodi, ki že po svoji naravi ne morejo take velikih presežkov delat, ker morda niso niti namenjeni tok široki publiki, ne morejo oddajat dvoran, do umeščeni v mestu drugam in tako dalje. To je prvi pomislek in iz tega pridejo tut razlike verjetno v plačilu, čeprav same razlike ne povejo nič pravzaprav o kvaliteti njihovega delovanja in zlasti recimo bomo to naslednje leto bi bilo treba močno razmišljat o tem, ker mnoge izmed teh ustanov bodo beležile manjši obisk, recimo gledališča, že po sami naravi ne bojo imele tut kakšne galerije, zaprti prostori, verjetno manj kot tisti, ki oddajajo kakim majo možnost delati tudi na prostem tako, da tudi to v razmislek že v naprej. Pa to nič seveda ne pove o kvaliteti njihovega dela, daleč od tega. Po drugi strani pa vem, da nekatere izmed teh ustanov, tam kjer smo tut v svetu zavoda dajo tudi potem direktor razdeli presežek tudi med same delavce, ne vem pa kako je za vse no, me zanima, ali tut druge ali in bi bilo to smiselno dat spet letos opozarjamo to v gradivo, da ni tko, da če slučajno veš potem veš, da razdelijo, če pa ne, pa ne. Okej, hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Želi še kdo razpravljat? V kolikor ne, kolega Jakopovič, prosim.

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Hvala lepa. Ja, sej, v bistvu jaz mislim tuki se najbrž strinjamo. Zdej ta tržna dejavnost je ena takih izhodišč, kjer nimajo vsi enakih možnosti. Tisto, kar je najbrž vprašanje je, kako je z izplačilom pri ostalih kulturnih javnih zavodih, recimo Kino Šiška, Mestna knjižnica Ljubljana, festival, Pionirski dom. Zdej, a ni bilo pričakovanih rezultatov, al se direktorji sami niso odločil, da se jim nagrada izplača, ker smo, če se spomnite imeli primere, ko si direktorji niso hotel izplačat teh nagrad. Je pa res recimo ne, da nekateri vseen izstopajo. Ne, tukaj se ne bom dotikal dela, itak da ne, samo ta izhodišče teh nagrad, če gledam tukaj, ena izmed direktoric v bistvu je prihodek iz tržne dejavnosti 16.000 evrov, njej pa pripada zdej ta znesek 8.000 evrov. To se mi zdi precej ena taka zadeva nesprejemljiva, hkrati pa v bistvu smo njej, če se spomnite, govorim o direktorici javnega zavoda Mladi zmaji smo sprejel aprila 2019 dopolnitev ustanovitvenega akta in kjer smo sprejel, da se zaradi izvedbe novih projektov zavodu zagotovi dodatna kadrovska okrepitev. Tko, da tuki res prihaja do neke diskrepance, kjer na eni strani nekateri res iz te tržne dejavnosti dobijo precej velika sredstva no, sam tok. Pa mogoče bi pa izkoristu to za repliko gospe. Zdej, zdi se mi blazno kako naj, neprimerno, da se pričakuje, če nekdo prejema plačo iz državnih sredstev, da ne sme protestirat, v bistvu zdi se mi to povsem en tak neprimeren pristop in se nikakor ne morem strinjat z vami. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Še kdo? Preden dam besedo Matejki Demšič bom še sam odgovoru na vašo razpravo oziroma na nekatera vaša vprašanja. Prvo, s temi nagradami se ne srečujemo prvič oziroma prvo leto, to smo imel praktično vsako leto in z leti so se izpopolnjevali kriteriji, po katerih se nagrajuje te direktorje, to je eno. Drugo, v okviru možnosti, kot se lahko nagrajujejo se tudi v teh zavodih sevede, da ne bi bila pomota, dobijo znesek osebna dohodka nad osnovo tudi zaposleni. Ne gre sevede samo za, za vodstvo. Tako, da recimo vaš kolega je v, saj veste, kje imate predsednika, je on sam predlagu 3 plače v samem svetu. Ostali 4 zavodi, ki ste jih omenu bojo predlogi prišli na oktobrsko, naslednjo sejo mestnega sveta. In še zadnje, polna usta nas je kulture. Mi se lahko pohvalimo, da damo iz proračuna celo več kot 10% za kulturo, ko je pa treba dobre nagradit, ampak res dobre, ker od vsakem zavodu je odvisno od vodje, kjer vodi, takrat je pa problem. Takrat mamo problem. Tko, da jaz predlagam, da to podpremo, ker te ljudje si to zaslužijo in zdej pa vabim še Matejko, še enkrat na oder, da samo konkretno, če sem jaz kej pozabi odgovort pa konkretno na vprašanje gospe Babnikove, če odgovoriš.

GOSPA MAG. MATEJA DEMŠIČ Spoštovani. Bilo je vprašanje glede javnega zavoda Mladi Zmaji, ne nihče ni bil zadolžen oziroma zaposlen za tržno dejavnost, to je naloga direktorice, hkrati pa, to kar je bila pa sprememba, edina dva zaposlena mladinska delavca sta zaposlena za mobilno enoto Ljuba in Drago, to je avtobus Mobilni mladinski center, ki ste ga videl pri poročilu župana. Podžupan je že povedal, da vsi ostali zavodi prihajajo na oktobrsko sejo, kar pa zadeva višino, višino določa svet zavoda. Mislim, da je bila to napaka, ni MGLC tisti, ki ima tri povprečne bruto plače ampak MGML, se pravi mestni muzej, ne Mednarodni grafični likovni center. Poudarjam, da je to odločitev sveta zavoda. Zavod pripravi gradivo, ki ga potem pošlje mestni občini pristojnemu oddelku, to je Oddelek za kulturo, ki potem pripravi predlog, kot je bilo predlagano s strani sveta zavoda in ga uvrsti na sejo mestnega sveta. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Ugotavljam navzočnost. Kolegica Severjeva, izvolte.

GOSPA KSENIJA SEVER Hvala lepa. Ob tej razpravi mi je prišlo neki na misel. Pogovarjamo se o višini nagrad. Vsi vemo, da pri tržni dejavnosti obstajajo sodila. Sodila pomeni, da se ocenijo stroški po nekem procentu. Če nekdo opravlja tržno dejavnost v javnem prostoru, v javnem zavodu more ovrednotit tudi stroške--

GOSPOD ALEŠ ČERIN Se opravičujem, obrazložitev glasu.

GOSPA KSENIJA SEVER --ja kot, da bom se vzdržala, če lahko. Morjo, zakaj se bom vzdržala. More ovrednotit tudi stroške, pa naj bo to elektrike, vode, čiščenja, kokrkoli. Ali je to narejeno ali ne, se iz tega ne vidim pa tudi delo, če je nekdo plačan iz javnih sredstev, da ima plačo pa opravlja pol ure na teden ali tri ure na mesec to delo, more bit na podlagi sodil ovrednoteno

zvok, ki napove potek časa namenjenega obrazložitvi glasu

GOSPA KSENIJA SEVER Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Obrazložitev glasu, kolega dr. Matić.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Hvala za besedo. Enako kot seveda na seji odbora za kulturo in raziskovalno dejavnost bom tudi tokrat podprl vse te predloge. Za vse te pomisleke, ki prihajajo iz nasprotne strani jaz mislim, da je bilo jasno povedano, kaj je pravni temelj in na čem temelji izplačilo tega dodatka, če je kakršen sum v to je seveda možnost, da predlagate nadzornemu svetu, da preveri, če je vse v redu, sicer sem pa prepričan, da direktorji iz področja kulture zaslužijo za svoje dobro delo tudi dobro nagrado. Treba je vzpodbujat dobro selekcijo med kadri in jih nagrajevat. In zdej neke špekulacije o teh višinah in merjenje ali je to primerno, ali ni primerno v letošnjem letu, ko imamo Covid, pa še dodatno neka razpredanja o tem kdo lahko protestira al ne se mi zdi povsem neprimerno. Vsekakor bom seveda podprl to, ker mislim, da direktorji--

zvok, ki napove potek časa namenjenega obrazložitvi glasu

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ --delajo dobro in zaslužijo svojo nagrado.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Ugotavljam navzočnost: 40.

Najprej glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA pod točko A): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog Sklepa o določitvi dela plače za delovno uspešnost direktorja javnega zavoda Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana za leto 2019 iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. 26 ZA 3 PROTI. Sklep je sprejet.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA pod točko B): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog Sklepa o določitvi dela plače za delovno uspešnost direktorja javnega zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane za leto 2019 iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

27 ZA 3 PROTI. Sklep je sprejet.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA pod točko C): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog Sklepa o določitvi dela plače za delovno uspešnost direktorja javnega zavoda Lutkovno gledališče Ljubljana za leto 2019 iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

25 ZA 3 PROTI. Sklep je sprejet.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA pod točko D): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog Sklepa o določitvi dela plače za delovno uspešnost direktorice javnega zavoda Mestno gledališče ljubljansko za leto 2019 iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

26 ZA 4 PROTI. Sklep je sprejet.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA pod točko E): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog Sklepa o določitvi dela plače za delovno uspešnost direktorice Javnega zavoda Mednarodni grafični likovni center za leto 2019 iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

24 ZA 4 PROTI. Sklep je sprejet.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA pod točko F): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog Sklepa o soglasju k določitvi dela plače za delovno uspešnost direktorice Javnega zavoda Mladi zmaji za leto 2019 iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

24 ZA 4 PROTI. Sklep je sprejet.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala za vašo podporo in kot je nekdo dejal ti direktorji se priznanje moralno in pa seveda tudi materialno vsekakor zaslužijo. Prehajam na točko 8 dnevnega reda.

AD 8. PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O RAZGLASITVI GOZDOV S POSEBNIM NAMENOM S PREDLOGOM ZA HITRI POSTOPEK Gradivo ste prejeli s sklicem. Po sklicu pa tudi poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo mag. Jasno Tušar, vodjo Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet za uvodno obrazložitev.

GOSPA MAG. JASNA TUŠAR Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni. Za sprejem Predloga Odloka o spremembi Odloka o razglasitvi gozdov s posebnim namenom predstavljajo pravno podlago naslednja predpisa, in sicer Zakon o gozdovih, ki v 45. členu določa, da se gozdovi s posebnim namenom, v katerih je izjemno poudarjena zaščitna, rekreacijska, turistična, poučna, higiensko zdravstvena funkcija, obrambna ali estetska funkcija razglasijo s predpisom lokalnih skupnosti, če je izjemna poudarjenost funkcij gozdov v njenem interesu. In pa Statut Mestne občine Ljubljana v 27. členu, ki določa pristojnost mestnega sveta, da sprejema odloke. Razlog za pripravo odloka je ugotovitev, da je pri zemljiških parcelah v katastrski občini Karlovško predmestje, ki so razglašene za gozd s posebnim namenom prišlo do napačne navedbe zemljiških parcel. Zaradi napačno navedenih vseh zemljiških parcel v katastrski občini Karlovško predmestje se s tem odlokom določijo pravilne zemljiške parcele. V prilogi 1, ki določa območje gozdov s posebnim namenom je to območje pravilno prikazano, zato se s tem odlokom ne spreminja. S sprejetjem odloka za proračun MOL ne bodo nastale nove finančne posledice. Zainteresirana javnost je imela možnost na predlog odloka podati predloge in pripombe, vendar teh ni bilo. Glede na to, da gre za spremembe odloka, ki le v majhnem delu posegajo v odlok predlagamo, da sprejmete odlok po hitrem postopku. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa, gospa Jasna. Prosim gospoda Daniela Avdagiča, podpredsednika Odbora za gospodarske dejavnosti, turizem in kmetijstvo za stališče odbora.

GOSPOD DANIEL AVDAGIČ Odbora za gospodarsko dejavnost, turizem in kmetijstvo je na svoji 7. redni seji sprejel dva sklepa. Prvi sklep, da se Odlok o spremembi Odloka o razglasitvi gozdov s posebnim namenom sprejme po hitrem postopku. Ta sklep je bil sprejet s 4 glasovi za, 1 proti od 5-ih navzočih ter, da se omenjeni odlok predlaga mestnemu svetu v sprejem, prav tako s 4 glasovi za, 1 proti od 5-ih navzočih.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa, kolega Daniel. Želi besedo predsednik Statutarno pravne komisije, kolega Sedmak?

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Komisija soglasno ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za hitri postopek iz 4 alineje tretjega odstavka 122. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana. Komisija ni imela pripomb pravne narave k tej točki. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Odpiram razpravo. Najprej o hitrem postopku. Ni. Ugotavljam navzočnost: 38.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog, da se Odlok o spremembi Odloka o razglasitvi gozdov s posebnim namenom sprejme po hitrem postopku.

39 ZA. 0 PROTI. Sklep je sprejet.

GOSPOD ALEŠ ČERIN In še o sami vsebini, želi kdo razpravljat? V kolikor ne,

glasujemo o predlogu sklepa: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o spremembi Odloka o razglasitvi gozdov s posebnim namenom.

38 ZA. 0 PROTI. Sklep je sprejet. Hvala lepa.

Prehajam na točko 9. AD 9. PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBDELAVI KOMUNALNIH ODPADKOV IN ODLAGANJU OSTANKOV PREDELAVE ALI ODSTRANJEVANJA KOMUNALNIH ODPADKOV S PREDLOGOM ZA HITRI POSTOPEK Gradivo ste prejeli s sklicem, po sklicu pa poročilo pristojnega odbora. Prosim še enkrat gospo Jasno Tušar za uvodno obrazložitev.

GOSPA MAG. JASNA TUŠAR Hvala za besedo. Za sprejem predloga odloka predstavljajo pravno podlago naslednji predpisi: Zakon o gospodarskih javnih službah, ki v tretjem členu določa, da način opravljanja gospodarskih javnih služb predpiše lokalna skupnost z odlokom. Potem je tu Zakon o varstvu okolja, ki v 149. členu določa, da sta obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov obvezni občinski, gospodarski javni službi varstva okolja in, da občina zagotovi njuno izvajanje ter še Statut Mestne občine Ljubljana. Bistveni razlog za pripravo sprememb odloka je ugotovitev izvajalca javne službe, torej javnega podjetja Vodovod Kanalizacija Snaga d.o.o., da je potrebno do sedaj določeno obračunsko obdobje treh let skrajšati na eno leto. Cena storitev javne službe se oblikuje skladno s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Torej obstoječo obračunsko obdobje znaša 3 leta. Skrajšanje obračunskega obdobja na 1 leto tako pomeni enega ključnih razlogov za nadaljnje lažje prilagajanje cen spremembam na trgu na tem področju. S predlogom tega odloka pa se spreminjajo še določeni členi, bodisi se te členi uskladijo z določbami drugih aktov ali pa določbe odražajo aktualno stanje oziroma nova spoznanja. S sprejetjem odloka za proračun MOL v tem trenutku ne bodo nastale finančne posledice. Tudi pri tem odloku je imela zainteresirano javnost možnost podati pripombe ali predloge in tudi v tem primeru pripomb in predlogov ni bilo. Glede na to, da gre za majhne spremembe, ki posegajo v odlok predlagamo, da ga sprejmete po hitrem postopku. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa, kolegica Tušarjeva. Prosim gospo Julijano Žibert, predsednico Odbora za gospodarske javne službe in promet za stališče odbora.

GOSPA JULKA ŽIBERT Hvala lepa za besedo. Vse lepo pozdravljam. Odbor je razpravljal o predmetnem odloku in je sprejel dva sklepa in sicer prvič, odbor se strinja, da se sprememba odloka sprejme po hitrem postopku. Prav tako se tudi odbor strinja, da se sprejme sprememba Odloka o obdelavi komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave in odstranjevanje komunalnih odpadkov. Od 5-ih navzočih so bili 4 za, nihče ni bil proti.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Želi besedo predsednik Statutarno pravne komisije, kolega Sedmak?

GOSPOD MARJAN SEDMAK … /// … nerazumljivo … /// ne morem si kaj, da ne bi. Komisija soglasno ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za hitri postopek iz 122. člena Poslovnika Mestnega sveta MOL. komisija ni imela pripomb pravne narave k tej točki. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Odpiram razprave, najprej o hitrem postopku. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog, da se Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o obdelavi komunalnih odpadkov in odlaganju ostankov odpadkov ali odstranjevanju komunalnih odpadkov sprejme po hitrem postopku.

34 je udeleženih, prisotnih. 34 ZA. 3 PROTI. Sklep je sprejet.

GOSPOD ALEŠ ČERIN In otvaram razpravo o aktu. Kolegica Ida Medved, izvolte.

GOSPA IDA MEDVED Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim. Mene sam nekej zanima v telem členu, kjer piše zajemanje plin iz obdelave odpadkov in odlagališčem plin ter ju predelovati. A je kej navedeno kaj se dela s tem plinom? A gori na bakli al se ga bo mogoče kdaj v lansiral za ogrevanje recimo Murgel al pa nečesa tazga, ki je v bližini deponije? Tuki namreč ni definicije samo predelava, nič drugega, to me moti. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Dobro, še kdo? Nihče. Lahko Jasna ali kdo drug odgovori na to konkretno vprašanje?

GOSPOD DAVID POLUTNIK Tu gre za plin, ki je na deponiji ne in ga je dejansko treba sproščat, da ne pride notr do samoužiganj teh stvari, nikjer ne gori, ni na nobeni bakli nikjer ne. Gre za sproščanje plina. Prosim?

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD DAVID POLUTNIK Ne, ne, ne, nič, gre sam za sproščanje in kontrolirano izpuščanje plina iz deponij.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD DAVID POLUTNIK Je pa znotraj, zdej bi mogu dejansko nekoga strokovnjaka dobit, da bi razložu, gre za neke cevi, ki so napeljane znotraj deponije in, da se to potem sprošča na površje.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD DAVID POLUTNIK To zaenkrat še ne. Ne, to ne vem, če gre za isto. To je plin, ki se ustvarja dejansko na odpadkih na deponijah.

GOSPA IDA MEDVED Ko sem bila jaz v Snagi smo se o tem namreč pogovarjal, da bi ta plin lovil, ga na bakli ne bi pokuril ampak, da bi ga lansiral v najbližje, v stanovalce, k bi bilo zastonj pol ogrevanje. Ja in to je meni nesmiselno, da ga sam lansiramo v luft ne.

GOSPOD DAVID POLUTNIK Ja, ampak zaenkrat ne, ne.

GOSPA IDA MEDVED Ker to je metan, konc koncev je tut strupen, da gre v luft. Sam zato mislim, to je moja pripomba. Ne bom proti ampak.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Mogoče dopolnilo. Lahko?

GOSPOD ALEŠ ČERIN Razprava je zaključena, gospa Medvedova je pa dobila odgovor iz prve roke iz prov šefa.

GOSPOD JOŽEF HORVAT A lahko repliko gospe Medvedovi, da ji pojasnim glede plina?

GOSPOD ALEŠ ČERIN Ne, razprava je končana.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o obdelavi komunalnih odpadkov in odlaganju ostanka predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

36 ZA. 3 PROTI. Sklep je sprejet.

Prehajam na točko 10 dnevnega reda. AD 10. PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POSEBNI RABI JAVNIH POVRŠIN V LASTI MESTNE OBČINE LJUBLJANA S PREDLOGOM ZA HITRI POSTOPEK Gradivo ste prejeli. Po sklicu pa poročilo pristojnega odbora. Še enkrat prosim kolegico Jasno Tušar za uvodno obrazložitev.

GOSPA MAG. JASNA TUŠAR Hvala za besedo. Pravni temelj za sprejem Predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o posebni rabi javnih površin v lasti Mestne občine Ljubljana so Zakon o gospodarskih javnih službah, ki določa, da lahko lokalna skupnost predpiše pogoje in način javne, posebne in podrejene rabe objektov in naprav namenjenih izvrševanju lokalnih gospodarskih javnih služb. Potem je tu Zakon o financiranju občin, ki v 9. členu določa, da lahko občina predpiše občinsko takso za posebno rabo javnih površin v lasti občine. Potem je tu še Zakon o javnih zbiranjih, ki določa, da lahko lokalna skupnost s predpisom določi območja, na katerih so dopustni spontani ulični nastopi in čas, v katerem se lahko ti izvajajo ter dopustnost in način uporabe naprav za ojačanje zvoka. Na koncu še omenjam Statut Mestne občine Ljubljana. Predlog odloka prinaša 3 sklope sprememb in dopolnitev. S predlogom odloka se na novo določa oddajo javne površine na podlagi izvedenega razpisa o javni dražbi za namene, kjer se sedaj uporablja javno zbiranje ponudb. Gre za oddajo javne površine za postavitev gostinskega vrta, ki ni povezan z obstoječim gostinskim obratom, kioska in pa ut za prodajo kostanja. Uporaba razpisa o javni dražbi bo omogočila, da bodo rabe javne površine upravičen najugodnejši dražitelj. Le ta bo z MOL-om sklenil pogodbo, s katero se bo določila lokacija javne površine, obdobje uporabe javne površine, pogoje in način plačila na javni dražbi izklicane uporabnine ter še vse ostale pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uporabo javne površine. Zaradi uvedbe posebne rabe javne površine na način sklenitve pogodbe se s tem odlokom določa tudi izklicna vrednost uporabnine. Uporabnina je v večini primerov določena v enaki višini kot je sedaj občinska taksa. Poleg tega je pa potrebno še upoštevati, da je pri izklicni vrednostni uporabnine potrebno še obračunati davek na dodano vrednost. Drugi sklop sprememb in dopolnitev se nanaša na področje spontanih uličnih nastopov zaradi pritožb občanov nad spontanimi uličnimi nastopi se s tem predlogom odloka uvajajo spremembe glede dodatnega omejevanja lokacij pri izvedbi spontanih uličnih nastopov in glede časovnih omejitev. Dovoljen čas izvajanja spontanih uličnih nastopov je po predlogu odloka krajši glede na veljavno ureditev. Predlog odloka na novo določa lokacije, kjer bo te spontane ulične nastope mogoče izvajati. Opredeljenih je 19 lokacij. Naj poudarim, da spontani ulični nastopi izven teh lokacij ne bodo dovoljeni. Potem gremo še na tretji sklop sprememb in dopolnitev odloka. Le te se nanašajo na določila, ki urejajo postavitev opreme za nekomercialne namene ob vhodih v poslovne prostore, potem se tu nanaša višina takse oziroma uporabnine za posebno rabo javnih površin, kot so to na primer za cvetlična korita, opreme, ute za prodajo kostanja. Ocenjujemo, da se bo lahko povečal vir prihodkov iz naslova občinske takse in uporabnine predvsem zaradi spremembe višine tako takse kot uporabnine za ute za prodajo kostanjev kot tudi opreme, kakor tudi zaradi uvedbe postopka javne dražbe za vse tiste tri namene, kot sem jih opredelila prej. Vse pa je seveda odvisno od vloženih vlog, od izida javne dražbe in tako sklenjenih pogodb. Zainteresirana javnost je tudi na ta predlog odloka lahko podala pripombe oziroma predloge. Tudi v tem primeru predlogov oziroma pripomb nismo prejeli. Glede na to, da gre za manjše spremembe in dopolnitve odloka predlagamo, da ga sprejmete po hitrem postopku. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala gospa Tušarjeva za temeljito obrazložitev. Prosim gospo Julijano Žibert, predsednico Odbora za gospodarske javne službe in promet za stališče odbora.

GOSPA JULKA ŽIBERT Ja, odbor je razpravljal o predmetnem odloku in je sprejel dva sklepa, in sicer, da se sprejme sprememba odloka po hitrem postopku s 5 glasovi za, nihče proti in, da se odlok kot tak o javni rabi površin sprejme tudi s 5 glasovi za in nihče proti. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Odpiram razpravo najprej o hitrem postopku. Se opravičujem, kolega Sedmak, nisem ti dal besede.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Še enkrat si ne morem kej, da se ne bi oglasil. Komisija je soglasno ugotovila, da so izpolnjeni pogoji iz 122. člena poslovnika mestnega sveta. K sami točki pa nima, ni bilo pripomb pravne narave. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Hitri postopek, kakšen, pripomba? Ni. Ugotavljam navzočnost: 39.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog, da se Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o posebni rabi javnih površin v lasti mesta sprejme po hitrem postopku.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Ni, pri hitrem postopku ni obrazložitve.

34 ZA. 1 PROTI. Sklep je sprejet.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Sedaj pa razprava o samem aktu. Tovarišica Vrečko.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Evo, no, mi bomo to naj služi tut kot obrazložitev glasu, zakaj bomo vzdržani. Sicer zelo podpiramo, da se spreminjajo spontani ulični nastopi na največ dve uri, kot veste smo tut že pred časom vložil eno ali dve pobudi glede nastopov na Prešernovem trgu, na katerem imajo tut pripombe meščani in prebivalci Ljubljane kot tudi mimoidoči zaradi enega glasbenika, ki je tam večino dneva ampak, po drugi strani pa ta odlok viša cene najema javnih površin, med drugim tudi za oddajo ut za prodajo kostanja in vse to sumimo, da bo imelo tudi posledice višanja cen prodaje kostanja in drugih cen, kar pa mislim, da ne more bit v korist obiskovalcem in prebivalcem mesta, sploh pa ne v teh časih. Zato bomo tudi vzdržani. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala tovarišica Vrečkova. Besedo ima kolegica Mojca Sojar.

GOSPA MOJCA SOJAR Tudi jaz bi rada povedala, da sem zelo zadovoljna z spremembami v tem odloku, ker se mi zdi, da je prav, da je to urejeno in ne prekoračeno, da so potem tudi meščani zadovoljni in, da ne prihaja do takih stvari, kot je že kolegica omenila, da je kakšen ulični nastopajoči se mu je zdelo, da je to kar njegov prostor nekako zakupljen, pa to žal ne more bit tako. Da je to omejeno časovno na dve uri. Me pa skrbi pri tem kako bo to nadzorovano. Če so kazni določene mora nekdo tut te kazni izrečt oziroma nekomu dokazat, da je bil na enem prostoru več kot dve uri. Zanima me tut, nismo našli v gradivu koliko pa je lahko takih nastopajočih na enem mestu? Ali to pomeni samo en nastopajoč na enem tem določenem mestu, ali jih lahko več nastopa. Vemo tudi, da včasih te ulični nastopajoči prodajajo kakšne svoje nosilce zvoka. Ne vem, če je bilo to v tem odloku tudi kaj napisano, zdi se mi, da ne. Potem pa nenazadnje še, dogajajo se po mestu tudi taki spontani ulični nastopi kot so fantovščine in dekliščine. In ti znajo bit tut na enem mestu kar nekaj časa in z nekimi nalogami. Ali bodo tudi oni kaznovani, če bo ravno prišel inšpektor mimo in ugotovil, vi pa že dve uri tukajle mučite bodočo nevesto al pa bodočega ženina? Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Besedo ima kolegica Ida Medved.

GOSPA IDA MEDVED Ja, hvala za besedo. Veste, kaj me zanima, pravite, da je 19 lokacij. A se lahko ta ista oseba iz ene lokacije preseli za dve ure na drugo lokacijo? To zdej ni navedeno. In pa to me zanima, a lahko nekdo, ki se sprehaja, pa tudi igra, ali je samo strogo določeno, da stoji, da je stojičen na tistem mestu, ki je določen? Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Lokacija, vsaka od teh 19-ih je tolk velika, da lahko muziciraš, se sprehajaš, ogovarjaš ljudi, se pogovarjaš in tako dalje. Ko na eni zaključiš, greš lahko na drugo. Sem na vse odgovoru? Zaključujem razpravo. Na zdravje.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o posebni rabi javnih površin v lasti mesta.

30 ZA. 1 PROTI. Hvala lepa, sklep je sprejet.

Prehajam na točko 11. AD 11. PREDLOG SKLEPA O SOGLASJU K OSNUTKU BESEDILA PRAVNEGA POSLA - MENJALNE POGODBE Gradivo ste prejeli, po sklicu pa poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Simono Remih, vodjo Oddelka za ravnanje z nepremičninami za uvodno obrazložitev.

GOSPA SIMONA REMIH Hvala za besedo. Spoštovane svetnice, spoštovani svetniki, spoštovani podžupan. Mestna občina Ljubljana se z Univerzo Ljubljana že dlje časa dogovarja glede medsebojne ureditve lastništva pri nekaterih nepremičninah. Z realizacijo predlagane menjalne pogodbe bi Mestna občina Ljubljana in Univerza Ljubljana dokončno medsebojno uredili lastništvo nekaj svojih nepremičnin. Ker skupna vrednost pravnega posla presega 500.000 evrov mestnemu svetu na podlagi 29. člena Zakona o stvarnem premoženju in 27. člena Statuta MOL predlagamo izdajo soglasja k osnutku besedila pravnega posla. Vse v sklepu navedene nepremičnine, ki so predlagane za menjavo so vključene v letni načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem za leto 2020. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Prosim gospo Jelko Žekar, predsednico Odbora za ravnanje z nepremičninami za stališče odbora.

GOSPA JELKA ŽEKAR Dober dan. Odbor je obravnaval predlog sklepa k osnutku, o soglasju k osnutku besedila pravnega posla, torej menjalne pogodbe in predlaga mestnemu svetu, da ga sprejme.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Kolega Marjan Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Komisija k tej točki ni imela pripomb pravne narave. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Odpiram razpravo. Kolegica Mojca Sojar.

GOSPA MOJCA SOJAR Hvala lepa za besedo. Pri vseh dobro pripravljenih gradivih, ki jih dobimo mestni svetniki, bi bila zelo vesela, če bi bilo tudi temu gradivu priložena kakšna slika, ker namreč ne mislim za tiste male delčke po Murglah in tako naprej, kar je predmet menjalne pogodbe. So pa neke stvari, za katere bi mogu bit pa skor mal geodet al pa dobro poznat zemljiško knjigo, da vse tiste k.o.-je prebereš al pa najdeš, kje je, kaj je predmet menjalne pogodbe. To, da je Kazina, najdemo, razumemo. Menjalna pogodba, to pomeni, da tam Univerza Ljubljana odstopa zemljišče nasproti Živalskega vrta, na katerem želi občina gradit garažno hišo. Mi bomo danes to podprli in bo verjetno prišel čas, ko bomo lahko pa proti gradnji te garažne hiše, upam, da bo takrat tudi mestni svetnik Liste kolesarjev in pešcev to podpru, da in pa prof. Koželj, ki ga danes ni, pa vem, da je navdušen kolesar, da se v Ljubljani podpira trajna mobilnost, ne pa gradnja še ene garažne hiše, to na področju, ki je kar dobro vodnato kot vemo in, da je to ne vemo čigav interes, da tam nastane garažna hiša. Tisto parkirišče zgleda malce divje, sem za to, da se ga uredi, ampak ne vem, če je tam potrebna prov garažna hiša. V prvem členu na strani 2 je en zapis, da je vlada, na seji vlade bilo to tudi potrjeno te menjalne pogodbe. Ne vem, a je to potrebno, da je ta datum zapisan? Tega datuma vsekakor notri ni. Ja, prvi člen na strani 2 piše, da je bilo potrjeno na seji upravnega odbora univerze, dne 23. 9. 2015 ter Vlada RS na seji xx 2020. No, sej bo na koncu.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Še kej?

GOSPA MOJCA SOJAR Hvala lepa, ne.

GOSPOD ALEŠ ČERIN No, lepo zahvalil v naprej, če boste podprl ta sklep o garažni hiši takrat, ko bo, zagotavljam pa, da z kolesarjenjem pa s kolesarji nima čist nobene veze in zaradi tega kolesarskih steza ne bo nič manj. Besedo ima kolega Igor Horvat.

GOSPOD IGOR HORVAT Hvala za besedo. Jaz bi tuki samo opozoru pri tej točki dnevnega reda, da se mestni svetniki in svetniki zelo težko odločimo o predlaganem sklepu, glede na to dvomim, da kdo ve parcela 329/26 v izmeri 101 m2 v naravi predstavlja jarna javna parkovna površina, al pa parcela 334 14 v izmeri 3 m2 v naravi predstavlja del javne dostopne poti k stanovanjskim objektom in tako dalje, in tako dalje. Že gospod župan Zoran Janković je se mi zdi dve ali tri seji nazaj dejal, da bodo predlagane točke bolj jasne in, da bo tudi slikovno gradivo, da si lahko mestni svetniki in svetnice lažje odločimo, za katere bom reku, za katere zadeve tuki sploh gre ne, ker tuki, glede na to si mora vsak vzet ene tri ure časa, da gre, da gre v zemljiško knjigo, se moraš logirat in v bistvu prek GURS-a potem jasno predstavit za katere nepremičnine tuki gre. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Bi še kdo rad razpravljal? Ne. Kolegica Remihova, a lahko lepo prosim pojasniš tale vprašanje.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ALEŠ ČERIN Radi te vidmo tuki.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPA SIMONA REMIH Glede … /// … nerazumljivo … /// in gradnje garažne hiše je mogoče mal prehmal govort a ne. Govorimo samo o poslu, kjer Univerza v Ljubljani in mestna občina si zamenjata nepremičnine, ki jih delno mogoče tut že uporabljata al pa upravljata z njimi a ne. In gre samo za enostaven posu, da se pač uredijo stvari na tak način, da bojo pač funkcionirale boljš kot do zdej a ne. Druga stvar je tist, k ste navajala v pogodbi smo probale s kolegico videt, tam mamo pač, to je samo en obrazec pogodbe a ne, ki bo potem izpolnjena ko bo tut univerza s strani vlade dobila soglasje a ne, zaenkrat tega podatka nima. Pogodba bo sklenjena ob dveh pred pogojih, da sklene pogodbo podpre mestni svet in, da je podprta na vladi, kar se tiče univerze. Tko, da to je potem pred pogoj za to in zato tega v pogodbi še ni. Kar se tiče pa slikc a ne, slikce so, zdej tko naštevat parcele, k ste jih vi naštevu, mi lahko zdej pač pogledamo, da dof pogledamo ampak gre za koščke parcel, škrbine, ki jih pač mi, ne k je kolega--

GOSPOD ALEŠ ČERIN Škrbin, ki so v naravi ceste pa parki, pa kej tazga.

GOSPA SIMONA REMIH --a veste, nobeno pogodbo s tako količino parcel se ne da bolj jasno naredit kokr je taka kot je a ne. Pač, tko zgleda pogodba.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Ugotavljam navzočnost: 35.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o soglasju k osnutku besedila pravnega posla – menjalne pogodbe.

24 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa. Sklep je sprejet.

Naslednja točka. AD 12. A) PREDLOG SKLEPA O SOGLASJU K OSNUTKU BESEDILA PRAVNEGA POSLA – KUPOPRODAJNE IN SLUŽNOSTNE POGODBE ZA STAVBNI ZEMLJIŠČI S PARC. ŠT. 2455/3 IN PARC. ŠT. 2448, OBE K. O. 1737 TABOR B) PREDLOG SKLEPA O DOPOLNITVAH SKLEPA O NAČRTU RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM MESTNE OBČINE LJUBLJANA V VREDNOSTI NAD 200.000 EUROV ZA LETO 2020 C) PREDLOG SKLEPA O SPREMEMBI SKLEPA O DOLOČITVI SKUPNE VREDNOSTI PRAVNIH POSLOV NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA, KI JIH LAHKO SKLEPA MESTNA OBČINA LJUBLJANA V LETU 2020 Ker so točke med seboj povezane predlagam, da se obrazložitev in razprava opravijo za vse točke skupaj, glasovanje pa bo potekalo o vsakem predlogu posebej. Gradivo ste prejeli s sklicem, po sklicu pa poročilo pristojnega telesa. Še enkrat prosim kolegico Simono Remih za uvod k vsem tem trem podtočkam.

GOSPA SIMONA REMIH Še enkrat hvala za besedo. Mestna občina Ljubljana je v mesecu juliju 2020 prejela vlogo za nakup nepremičnin s parcelno številko 2455/3 in 2448, obe k. o. Tabor. Ker skupna vrednost pravnega posla navedenih nepremičnin presega 500.000 evrov mestnemu svetu na podlagi 29. člena Zakona o stvarnem premoženju in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana predlagamo izdajo soglasja k osnutku besedila pravnega posla, to je kupoprodajne pogodbe in služnostne pogodbe za obe stavbni zemljišči. Točka b: ker prej omenjeni nepremičnini nista vključeni v letni načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem MOL za leto 2020 je potrebna dopolnitev letnega načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem MOL za leto 2020. V sklepu o načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem MOL v vrednosti nad 200.000 evrov za leto 2020 se tako v drugem odstavku tretjega člena št. 56.243.459 nadomesti s številko 56.857.709. Torej se poveča za 614.250 evrov. Mestnemu svetu tako predlagamo v sprejem dopolnitev sklepa o načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem MOL za leto 2020. In zdej še k točki c: vezano na točko b) se spremeni tudi skupna vrednost pravnih poslov nepremičnega premoženja, ki jih lahko MOL sklepa v letu 2020, zato mestnemu svetu predlagamo v sprejem Sklep o spremembi Sklepa o določitvi skupne vrednosti pravnih poslov nepremičnega premoženja, ki jih lahko sklepa MOL v letu 2020. V trenutno veljavnem sklepu se tako številka 20.397.248 nadomesti s številko 20.520.098. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Prosim gospo Jelko Žekar, predsednico Odbora za ravnanje z nepremičninami za stališče odbora.

GOSPA JELKA ŽEKAR Odbor je obravnaval vse te točke, torej a), b) in c) in jih predlaga mestnemu svetu v sprejem.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Kolega--

KONEC POSNETKA ŠT. 20200921_165845

GOSPOD ALEŠ ČERIN --Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Komisija ni imela pripomb pravne narave v zvezi s to točko. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Želi kdo razpravljati? Kolegica Mojca Sojar, pardon, Mojca Škrinjar.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa. Prosim za pojasnilo od koga kupuje MOL stavbni zemljišči in za kakšen namen? Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Gospa ho, tovarišica Honzak.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala za besedo. Kot je že kar v navadi pri točkah, kjer MOL prodaja oziroma kupuje parcele je spet gradivo zelo nepopolno tko, da mestni svetniki zlo težko ugotovimo o čem sploh odločamo na tej točki. Jasno je, kot je bilo tut zdejle obrazloženo, da je nekdo oddal neko ponudbo, povpraševanje po teh dveh parcelah in seveda je tut jasno, da glede na to, da gredo zemljišča na javno dražbo kupec ne more bit v naprej znan, bi bilo pa verjetno bolj primerno, da mestni svet izve v naprej kdo je sploh oddal ponudbo in kaj načrtuje s tistimi zemljišči, ki se prodajajo. Ne pa, da potem mestni svetniki izvemo več informacij oziroma delne informacije iz medijev. Zdej smo v po poročanju dnevnika izpred par dni je bilo zdej, je zdej jasno, da se za ta nakup oziroma za ta zemljišča zanima javni zavod Lekarna Ljubljana, ki ima v bližini oziroma zraven neke svoje prostore tudi. Ampak spet, mislim, da mestni svet bi velik lažje odločal, če bi bile te informacije znane v naprej in mal bolj transparentne, ne da potem iščemo neke druge informacije na drugih področjih. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Besedo ima gospod Jožef Horvat.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni vsi. Ja, najprej se mi je zastavil, ko smo dobili to gradivo tko, kot je prejšnja govornica rekla, zakaj šele sedaj se prodaja to ne in potem, po vseh teh informacijah o spletni lekarni in tako naprej se pa mi zastavlja vprašanje tko kot je bilo že omenjeno, tam je park, tam je spomenik, tam je. Kaj to mestna občina prodaja? A to želimo iz lekarne potegnit nek denar, ki je tam zelo dobro investiran in potem mal napolnit proračun al ne vem, ni mi jasno, da park kupuje al pa spomenik park ozek nek prehod, kjer so služnostne pravice za prehod in tko naprej, prav hecno no zgleda tole. Tko, da bi si želel res pojasnil, s kakšnim namenom res neke stvari počnemo v tej mestni občini in komu na čast? Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Želi še kdo razpravljat? Gospa Remihova.

GOSPA SIMONA REMIH Ja, hvala za besedo. Zdej pri gradivu, ko ste rekli, da je nepopolno je na spletu, smo še zdejle preverjal tale slikca objavljena. Bolj jasno, kot tale slikca k je zlo čitljiva v bistvu gradiva ne moremo dat, se opravičujem. Ta slikca je objavljena tkole in tle so parcele z rumeno obarvano, izločen mamo tukile tut je posebej označen ta spomenik o katerem je bilo zdej govora, pol bi pa sam še povedala, ja sej, to bom pa zdej v nadaljevanju. Pobudo za nakup je podala lekarna, zadeva bo prodajana z javno dražbo a ne, tko da zaenkrat lahko sam govorimo kdo je dal pobudo. Logična je zaokrožitev svojih zemljišč a ne, tukile je lekarna, tukile zraven so zemljišča, ki jih lekarna delno že uporablja oziroma jih tut vzdržuje. Ni, da ni pregledno sem vam povedala, pa spomenika tko kot sem vam tut rekla se ne prodaja, ker je iz tega ločen. Tok. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Ugotavljam navzočnost: 36.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA pod točko A): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o soglasju k osnutku besedila pravnega posla kupoprodajne in služnostne pogodbe za stavbni zemljišči parc. št. 2455/3 in parcelne št. 2448, obe k. o. 1737 Tabor.

21 ZA. 2 PROTI.

Prehajam na glasovanje o naslednjem PREDLOGU SKLEPA pod točko B): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o dopolnitvah Sklepa o Načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Ljubljana v vrednosti nad 200.000 evrov za leto 2020.

20 ZA. 0 PROTI.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA pod točko C): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o spremembi Sklepa o določitvi skupne vrednosti pravnih poslov nepremičnega premoženja, ki jih lahko sklepa Mestna občina Ljubljana v letu 2020.

21 ZA. 0 PROTI.

Prehajam na točko 13. AD 13. PREDLOG SKLEPA O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA DEL OBMOČJA, KI SE UREJA Z ODLOKOM O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DELE OBMOČIJ UREJANJA CI 7/21 ROŠKA KASARNA, CS 7/22 SPODNJE POLJANE, CV 8 GRUBERJEV PREKOP, CR 8/1 GRUBERJEV PREKOP IN CT 46 ROŠKA CESTA (ZA DELA PROSTORSKIH ENOT P3 IN C3) Gradivo ste prejeli. Po sklicu pa poročilo pristojnega telesa. Prosim gospoda mag. Mirana Gajška, vodjo Oddelka za urejanje prostora za uvodno obrazložitev.

GOSPOD MAG. MIRAN GAJŠEK Spoštovana podžupanja, podžupani, mestne svetnice in mestni svetniki. To je prvi od dveh elaboratov lokacijske preveritve za danes. Ta obsega območje OPPN, jaz predvidevam, da je ta karta dovolj nazorna, ob Roški kasarni in tuki, ki je Roška cesta pride proti Gruberjevem kanalu. Bolj v mirkofon, hvala. Investitor je družba Čelebić, naš oddelek je vodil sam postopek, izdelovalec pa Ljubljanski urbanistični zavod, avtorji projekta arhitekti Sadar+Vuga. To je zdej območje lokacijske preveritve označeno z rumeno elipso in pa sevede pogled, desno oziroma spodnja slika pomeni, da je Gruberjev kanal zadaj. To je še enkrat območje lokacijske preveritve na geodetskem in katastrskem načrtu zato, ker smo natančni. Občinski prostorski načrt, se pravi vidite, kako zdej s tem območjem posegamo proti Gruberjevemu kanalu. Zdej pa, da smo natančni občinski podrobni prostorski načrt, ki je bil sprejet že pred mnogimi leti in ta elipsa tuki je bila predvidena za stanovanjsko gradnjo oziroma je še vedno predvidena za stanovanjsko gradnjo. Zdej, kot vemo, mi smo bom reku dobrih 10 lokacijskih preveritev že sprejel, lokacijska preveritev zakon je Zakon o urejanju prostora je zelo natančen, ena možnost je individualno odstopanje od podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev in tukaj je predlog, ki je seveda utemeljen tudi z zakonom, da se del tega obveznega javnega programa pač spremeni ne, predvsem tam kjer to proti Roški cesti, drugič je v bistvu druga je po pravic povedan najbolj nenavadna v samem prostorskem aktu, ker je bil toliko časa nazaj narejen pač je na en način že vpliva tut na arhitekturno oblikovanje, mi zdej sproščamo, da je lahko arhitekturno oblikovanje bodisi vertikalno ali pa horizontalno al pa oboje ne, kar je konc koncev tut prav in tretjič je vprašanje na kak način se sami balkoni, same lože lahko proti Strupijevem nabrežju tudi poveže, povečajo oziroma grejo iz samega gabarita objekta, kar se vidi ne, tuki vidmo zdej na kak način bodo v bistvu proti tem bolj zanimivem delu, proti reki, proti Gruberjevem kanalu, proti jugo, proti jugo, proti ne, se pravi kako se bodo, kako se bo sam objekt lahko razširil v stanovanjih. To je zdej seveda fasada, na spodnji sliki se vidi na kakšen način bodo oblikovali arhitekti oziroma investitorj oziroma gradbeniki sam objekt. In to je konc koncev tut zdej zadnja slika individualnega odstopanja od določil OPPN-ja. Še to bi rad povedal. Mi približno 20% od vseh pobud za lokacijske preveritve, ker so utemeljeni tudi sprejmemo, ostalo pa ne, ker smo prejeli na naš oddelek mogoče okol 80 vlog kaj sploh je lahko lokacijska preveritev. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Prosim gospoda Igorja Horvata, podpredsednika Odbora za urejanje prostora za stališče odbora.

GOSPOD IGOR HORVAT Hvala za besedo gospod podžupan. Odbor za urejanje prostora je na 9. redni seji sprejel naslednji sklep: da podpira Predlog Sklepa o lokacijski preveritvi za del območja, ki se ureja z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja CI 7/21 Roška kasarna, CS 7/22 Spodnje Poljane, CV 8 Gruberjev prekop, CR 8/1 Gruberjev prekop in CT 46 Roška cesta. Sklep je bil sprejet brez glasu proti. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Se prav soglasno. Hvala lepa. Želi besedo predsednik Statutarno pravne komisije?

GOSPOD MARJAN SEDMAK In še zadnjič, komisija ni imela pripomb pravne narave v zvezi s to točko.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Ni zadnjič.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Pardon. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Odpiram razpravo. Kolega dr. Matić.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Hvala za besedo. Jaz bi mel bolj neke, neko vprašanje k tej točki. Zdi se mi, da se je namembnost iz javne spreminja v stanovanjsko v pritlični etaži oziroma se omejuje ta javna dejavnost na 40%, kar se mi zdi nekolik nenavadno, ker kot sem razumel je ta prostor nekak prehodnje namenjen neki bolj kulturi javni dejavnosti tako glede cukrarne tako glede projektov v zvezi z Roško kasarno, kjer naj bi nastal Arhiv Republike Slovenije oziroma tam neka nova novogradnja naj bi tudi nastala. Pa me zanima to pojasnilo zakaj, če imam pravo informacijo je prišlo do tega krčenja tega obsega javnih dejavnosti ravno v pritličju, se mi zdi, da investitor bo imel dovolj zaslužka z vsemi etažami, ki jih ni tako malo v tem objektu. Toliko, hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Kolegica Ida Medved ma besedo.

GOSPA IDA MEDVED Hvala za besedo. Imam neka vprašanja, in sicer nisem zasledila višine te stavbe. Meni je ta stavba všeč, se mi zdi, da da je zlo dobro umeščena.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Slabo se sliši.

GOSPA IDA MEDVED Aja, da je dobro umeščena. Zanima me pa, kaj bo med bloki in med to stavbo? A bo to stal park, tam ki je bil heliodrom, kjer so helikopterji pristajal prej? Al bo tam tudi prišla še kakšna gradnja? Kaj je v OPPN-ju?

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Besedo ima kolegica Jožka Hegler.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ALEŠ ČERIN Se opravičujem. Še kdo bi rad? V kolikor ne, Miran Gajšek, lahko odgovoriš na te dva vprašanja?

GOSPOD MAG. MIRAN GAJŠEK Se pravi, pa bom začel z zadnjim vprašanjem, če dovolte. Zdej, v bistvu kot veste je zgodba velikega občinskega podrobnega prostorskega načrta za tri akademije zelo dolga. To pomeni, to pomeni bil je pred mnogimi leti natečaj. Zdej žal se tukaj niso zgodile tri akademije, ker je pač v nekem določenem trenutku univerza ugotovila, da je to predrago in zdej se bo, zdej bomo počasi spet začel z spremembami in dopolnitvami sprejetega akta gor za tri akademije, pri čemer bi naj bila tuki samo ena. Zato, zato je zdej seveda vprašanje parka in pa heliporta ne, se prav povezano s tem kar boste predvidoma mestne svetnice in svetniki videl v naslednjem letu, ko bo končan urbanistični natečaj glede umestitve in pa in pa, sevede predlaga ne kateri objekti bi naj tuki bili poleg akademije ne. So pa predviden še študentski dom in pa kot vemo je tuki šola. Zdej, to je zdej tak bolj birokratski administrativni del odgovora. Glede vsebine je pa seveda pomembno, da kolikor se le da varujemo obstoječe parke, to veste. Kolikor se le da varujemo obstoječe parke in tudi po predpisih vsi objekti morajo imet ene določene zelene površine. Tko, da ocenjujem, da bodo v največji možni meri tut zelene površine tuki, tukaj ostale. To je prvič. Drugič pa glede vprašanja mestnega svetnika glede namenske rabe v pritličju je pa tako ne. Praviloma mi bodisi v višjem dokumentu – Občinskem prostorskem načrtu ali pa tudi v Občinskem podrobnem prostorskem načrtu predvidimo v parterju seveda nek, nek javen program ne. In potem se temu prilagajamo oziroma temu se prilagaja tut sam, sam projekt. Zdej tukej smo vsi skupi ocenili, da je ključno to, da se javni program pojavi proti Roški cesti ne, proti bolj urbanemu delu ne. Tukej spodaj proti Gruberjevem kanalu, ko so bolj zelene površine so pa sevede, je pa primerna lokacija tudi za stanovanja ne. Ko je ta prostor manj urban, bolj zelen. To je odgovor.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Kar tle počak. Ugotavljam navzočnost: 38.

Na glasovanje dajem PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o lokacijski preveritvi za del območja, ki se ureja z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja CI 7/21 Roška kasarna, CS 7/22 Spodnje Poljane, CV 8 Gruberjev prekop, CR 8/1 Gruberjev prekop in CT 46 Roška cesta (za dela prostorskih enot P3 in C3.

36 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa. In prehajam k zadnji točki današnje seje, in sicer.

AD 14. PREDLOG SKLEPA O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA DEL OBMOČJA ENOTE UREJANJA PROSTORA MS-181 (OPPN 66: FAKULTETE - FOERSTERJEV VRT) Gradivo ste prejeli. Po sklicu pa poročilo Odbora za urejanje prostora. Prosim gospoda Gajška za uvodno besedo.

GOSPOD MAG. MIRAN GAJŠEK Lepo pozdravljeni še enkrat vsi skupaj. Zdej, to je še drugi elaborat lokacijske preveritve za znano lokacijo, to je Foersterjev vrt med Aškerčevo pa Rimsko, se pravi fotografija pokaže, aerofotografija pokaže na severu Filozofsko fakulteto, Rimsko cesto in pa ta t.i. Foersterjev vrt. Naročnik je Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, naš oddelek je pripravljalec oziroma vodi postopek, izdelovalec Genius Loci, Ljubljana. To je sama lokacija. V čem je pa poanta. Filozofska fakulteta bi tuki naredila čitalnico. Se pravi, da se med dvema obstoječima objektoma, bomo pogledal kje ta prostor vmes pokrije in naredi čitalnica. Se pravi na tej, na tejle na tej karti z modro obrobljeno je filozofska, to sta dva obstoječa objekta in kot že rečeno dvorišče bi bilo pokrito. Fotografija – pogled na območje smeri Rimske ceste in pa vse stavbe Filozofske fakultete. To je zdej že bolj natančno, se pravi severu modro in tole recimo violično, vmes je pa lokacija za, za samo za samo čitalnico. Se pravi v bistvu tukaj kot že rečeno ZUreP, Zakon o urejanju prostora ima popolnoma natančno poleg možnosti individualnega odstopanja tudi dopustitev začasne rabe prostora, tako pravi zakon. In ravno tako, kot tudi pri prejšnjem, pri prejšnji lokacijski preveritvi smo ugotovil tudi s pravnim mnenjem, da je to neka začasna raba prostora, ni pa v zakonu ugotovljeno kolk ta začasnost lahko traja. Zdej vsi skupi upajmo, da se bo celotno območje enkrat v resnici bolj celovito začelo pa boljše obravnavat. Zdej, Odbor za urbanizem je tut predlagu za urejanje prostora, da smo bolj natančni pri sami predstavitvi, no zdej je to območje bolj natančno prikazano ne. O tem govorimo ne, možnost je pa prehoda iz filozofske sem, preko te servisne napajalne ceste. Se prav, mi imamo možnost dostopa iz Rimske ceste peš in kolesarske tudi je možnost postavitve kolesarnice oziroma ureditve še boljšega kolesar možnosti za kolesarjenje. To je servisni dovoz iz juga. Pokritje atrija sem že povedu, povezava med stavbama, nadhod, tuki je zgolj peš dostop, Filozofska fakulteta in pa to smo že absolviral, da vemo samo, samo lokacijo. Še bolj natančno tuki vidte tut en tloris, na kak način bo čitalnica organizirana, en render pogled iz smeri Rimske ceste. Zdej, kot že povem to je zdej pač ta pravni del, pravniški del na kak način Zakon o urejanju prostora omogoča lokacijsko preveritev, ker konec koncev s tem inštrumentom, kar je bilo pravzaprav dobra inovacija zakona, ki velja dobre dve leti je mogoče v nekih 6 mesecih na ta način v bistvu interpretirat Občinski podrobni prostorski načrt in, ko ga mestne svetnike, svetnici, svetnice in svetniki sprejmete, ko je objava v Uradnem listu tudi velja. Seveda smo moral vse te pravne vidike kot sem že prej povedu, v prejšnjem sistemu tut upoštevat. To je pa tudi vse in prosim, da to tudi sprejmete. Hvala lepa.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Prosim gospoda Igorja Horvata, podpredsednika Odbora za urejanje prostora za stališče odbora.

GOSPOD IGOR HORVAT Hvala za besedo. Odbor za urejanje prostora je na 9. redni seji sprejel naslednji sklep: da podpira Predlog Sklepa o lokacijski preveritvi za del območja enote urejanja prostora MS-181 fakultete in Foersterjev trg. Ob enem je pri glasovanju dal podpredsednik še dva dodatna predloga sklepov in sicer: Odbor za urejanje prostora predlaga Mestni upravi MOL, da na seji mestnega sveta ob predstavitvi akta predstavijo grafike, ki bolj realistično prikazujejo situacijo. Nihče ni bil proti. Je dal pa še en naslednji sklep, predlog naslednjega sklepa: Odbor za urejanje prostora predlaga, da se ob izdelavi nadstreška v objektu gradi varna kolesarnica. Tudi tu nihče ni bil proti. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Zdej pa res zadnjič, kolega Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Se opravičujem, da sem bil tko proaktiven no, ampak k tej točki Statutarno pravna komisija tudi ni imela dodatnih predlogov. Hvala.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa. Želi kdo razpravljati? Gospa Mojca Sojar, izvolte.

GOSPA MOJCA SOJAR Hvala lepa. Ko sem prebirala to gradivo me je kr tko malo vznemirilo tolikšno število pripomb bližnjih stanovalcev Rimske 13 ali 11. Tiste stavbe, ki je bi rekli na dnu tega zemljišča o katerem govorimo pa, ki baje nima imena ravno Foersterjev vrt, ker Foerster je tam za zidom, kjer je tut Gostilna Foerster in tako naprej in zeleni del ampak sej ni važno. Tako, da sem si šla ta prostor fizično ogledat. Ker me je zanimalo o čem pravzaprav govorimo in zakaj tolk pripomb. In sem videla, da pri vsej mogočni stavbi Filozofske fakultete, če je kdo od svetnikov mogoče obiskoval ve, kako je to veliko poslopje imajo tako malo prostora, da potem na teh dvoriščnih krakih, ki so bili včasih baje neke konjušnjice imajo notr špansko knjižnico in tako knjižnico in drugo knjižnico. In po pogovoru z nekaterimi iz fakultete res zelo potrebujejo to čitalnico. Meni se zdi ta objekt simpatičen, umeščen je na območje, ki je od Univerze Ljubljana. To zemljišče ni od tistih stanovalcev, je razmejeno z zemljiščem stanovalcev tudi s količki tako, da je popolnoma jasno do kam kakšno zemljišče seže in ta pripomba, da bi si morda ti lastniki Rimske 13 radi povečal vrednost svoje nepremičnine s tem, da bi pridobil še kakšno dodatno zemljišče se mi zdi tukaj kr zelo na mestu. Ta stavba Rimske 13 je iz strani Rimske ceste prava sramota za tisto cesto. Ker je tako slabo vzdrževana, sem pa prepričana, da prebivalci oziroma tisti, ki imajo notr neke poslovne prostore niti nimajo dovolj sredstev, da bi to hišo obnovili, ker je verjetno pod spomeniškim varstvom in sedaj mogoče načrtujejo prodajo nepremičnine in si pač povečujejo vrednost te nepremičnine. V tem prostoru bo čitalnica in nek družabni prostor, ki ga ta velika fakulteta tudi potrebuje. Zato se meni zdi zelo na mestu ta lokacijska preveritev, moti me edin ta termin začasna uporaba, ker to se verjetno, ko se bo OPPN delal za ta del se verjetno ne bo podirala ta čitalnica ampak bo to notri prišlo v OPPN. Tako, da mi bomo to podprli.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala lepa za debato in za podporo. Še kdo? V kolikor ne, zaključim razpravo. Ugotavljam navzočnost: 37.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o lokacijski preveritvi za del območja enote urejanja prostora MS-181 (OPPN 66: Fakultete - Foersterjev vrt).

Glasovanje poteka in je zaključeno. 39 ZA. 0 PROTI.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala za podporo. Hvala za sodelovanje. In dober tek.

KONEC POSNETKA ŠT. 20200921_175845

Številka: 90000-10/2020-36 Datum: 19. 10. 2020

MAGNETOGRAMSKI ZAPIS PO ZVOČNEM POSNETKU 16. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA,

ki je potekala v ponedeljek, 19. oktobra 2020 s pričetkom ob 15.30 uri, v Veliki sejni dvorani Mestne hiše, Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Dan želim. Spoštovane svetnice, spoštovani svetniki, se vidi David, da nam manjka druženje ne, če te poznam po hoji, ja v redu je. Predlagam, da pričnemo s 16. sejo Mestnega sveta MOL-a. Tudi predlagam, da se držimo reda. Nimam maske, mam pa to tko, da to smo poštimal. Midva sva tok narazen ne, da lohk tut govorim. Mam pa masko drgač. Prisotnih je 40 svetnic in svetnikov. Odsotnost je opravičil gospod Kordiš. Smo sklepčni. Lahko pričnemo z delom. Kot vedno lepo prosim, če izklopite mobilne telefone, da ne motite delo mestnega sveta. Današnja seja je brez navzočnosti občanov zaradi epidemije, zato dajem ne to na glasovanje, ki pravi Predlog sklepa: v skladu s 171. členom Poslovnika MOL-a, 16. seja mestnega sveta poteka brez navzočnosti občanov. Ugotavljam navzočnosti. Rezultat navzočnosti: 38.

Glasovanje poteka o tem sklepu, ki sem ga prebral.

Lepo prosim za vaš glas. 31 ZA. 0 PROTI. Sprejeto.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ S sklicem ste prejeli tudi predlog dnevnega reda 16. seje Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana. Obveščam vas, da s predlaganega dnevnega reda umikam 8b točko z naslovom: Predlog sklepa o določitvi dela plače za delovno uspešnost direktorici javnega zavoda Pionirski dom - Centra za kulturo mladih za leto 2019 iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Točki 8c in 8d ste preštevilčita, 8b in 8c. Po sklicu ste prejeli še predloga SK SDS in NSi za umik 9. točke s predlaganega dnevnega reda z naslovom: Predlog sklepa o nezaželenem zbiranju paravojaških milic in nacionalističnih organizacij v Mestni občini Ljubljana. Odpiram razpravo o dnevnem redu. Izvolte, gospod Horvat.

GOSPOD IGOR HORVAT Najlepša hvala za besedo. Spoštovani gospod župan, spoštovane svetnice in svetnike, svetniki. V Svetniškem klubu SDS predlagamo umik 9. točke 16. seje mestnega sveta MOL in sicer Predlog Sklepa o nezaželenem zbiranju paravojaških milic in nacionalističnih organizacij v Mestni občini Ljubljana. Umik točke predlagamo zaradi dejstva, ker vsebine predloga sklepa kot ga predlaga Svetniški klub Levica podrobno ureja Zakon o varstvu javnega reda in miru, ki je bil sprejet 22. 6. 2006 ter v Zakonu o dopolnitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije z dne 9. 10. 2020. Zakon in zakon o dopolnitvah podrobno urejata vsa devijantna dejanja, ki ogrožajo življenje in zdravje ljudi in povzročajo materialno škodo. Prav tako so opredeljene sankcije ter organ nadzora le tega. Zavoljo tega v Svetniškem klubu SDS menimo, da je to področje že urejeno z zakonom in ni potrebno o tem sklepu odločati na seji mestnega sveta. Zato predlagamo umik 9. točke. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Sojar.

GOSPA MOJCA SOJAR Statut in poslovnik mestnega sveta jasno določata pristojnosti mestnega sveta. Opredeljevanje in odločanje o pobudi Svetniškega kluba Levica po mnenju našega svetniškega kluba tako ni pristojnost mestnih svetnikov. Tudi nismo svetniki pristojni, da v mestnem svetu izražamo svoja politična stališča, kot to želijo v pobudi od nas svetniki Levice. Gotovo nas večina želi, da sta v mestu in državi vzpostavljena red in mir, za kar skrbijo državne institucije, v mestu pa tudi dodatno mestno redarstvo. V državnem zboru so bile sprejete dopolnitve Zakona o varstvu javnega reda in miru, ki navajajo kakšno obnašanje in združevanje posameznikov in skupin ni primerno in je celo kaznivo. Današnja razprava ob 9. točki bo zato zgolj politikantsko izmenjavanje mnenj. Ker pa smo v mestnem svetu predstavniki različnih političnih opcij lahko ta razprava hitro pripelje do nestrpnosti in neprimernih besed. In, če Levica želi simbolno gesto predlagamo umik točke in tako ohranimo--

zvok, ki napove potek časa namenjenega razpravi

GOSPA MOJCA SOJAR --mestnega sveta. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Honzak.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala za besedo. Zdej, Statutarno pravna komisija v četrtek obravnavala gradivo za to, 9. točko in predlagani sklep in ugotovila, da ni v neskladju z zakonodajo ali katerimikoli drugimi predpisi. Tako, da vsaj s formalno pravnega vidika je sklep ustrezen in ne krši zakonodaje. Gre za simbolni sklep, s katerim bomo v Ljubljani odrekli dobrodošlico nezaželenim skupinam, ki izvajajo tudi protizakonito delovanje. Mestni svet pa je politično telo, ki lahko sprejema tudi politične izjave in v katerem pričakujemo tudi politične razprave tako, da v Levici bomo seveda glasovali proti umiku te točke z dnevnega reda.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Kociper.

GOSPA MAŠA KOCIPER Hvala lepa. V imenu svetniškega kluba samostojnih svetnikov bi povedala, da bomo glasovali proti umiku te točke z dnevnega reda. Strinjamo se z vsem, kar je bilo povedano glede skladnosti s poslovnikom, hkrati pa menimo, da gre za izjemno pomembno simbolno gesto tega mestnega sveta. Gre za ekscesni primer, ko skupina posameznikov misli, da lahko v praksi izpeljuje pooblastila, ki so v vsaki normalni in demokratični državi pridržana samo vojski in policiji. Ne glede na to, da imamo zdej po novem urejeno tut ustrezno zakonodajo, ki je »by the way« v državnem zboru ni potrdila samo stranka SDS in stranka Levica zanimivo, me veseli, da ste se zdaj premislili. Ne glede na to sem tudi v državnem zboru povedala, da je treba na vseh nivojih takšno ravnanje obsodit. Zato bomo absolutno za to, da se o tej točki razpravlja, da se tak sklep sprejme in glasovali proti umiku te točke z dnevnega reda. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Jakopovič.

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Hvala lepa za besedo. Kot je že bilo rečeno gre za simbolno dejanje, bi pa tukaj dodal, da s predlogom zakona s tega, ki ga omenjate se ne preprečuje izvajanje njihovih aktivnosti na zasebnih zemljiščih in druženjih, zato jim je potrebno jasno in nedvoumno izraziti negostoljubje, da njihovo pojavljanje kjerkoli v mestu Ljubljana ni sprejemljivo. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Vuk.

GOSPA MARTINA VUK Hvala lepa. Zdi se mi zlo pomembno, da razpravljamo o tej točki in tudi sklepamo, vendarle je Mestni svet Mestne občine Ljubljana tisto telo, ki je pristojno za to, da daje tudi posamezna sporočila v imenu mesta in sporočilo, ki se ga s tem sklepom in s to točko želi dati v mestu Ljubljana torej v prestolnici Slovenije je, da je v Ljubljani nezaželeno zbiranje paravojaških milic in nacionalističnih organizacij, da tukaj nimajo kej delati, da to sporočamo kot predstavniki meščank in meščanov, ki so nas izvolili in ja, mi smo kandidirali kot predstavniki list, ki so tudi politične stranke torej, seveda je tudi politična razprava v mestnem svetu na mestu, kje pa bo kot v mestnem svetu. In, ker o razpravljanju o tej točki in odločanje ni v neskladju s statutom niti s pravili Mestne občine Ljubljana seveda bova oba svetnika Socialnih demokratov glasovala proti umiku te točke z dnevnega reda.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem. Sej, jst sem ful prijazen no ampak dejmo naprej ne, vsaj javte se, da napišem. Izvoljo, ni problem, gospod Čadež.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Hvala za besedo. Lejte, spoštovani pobudniki tele krasnega sklepa. Če bi bli tko pošteni kot se predstavljate, da boste vse nezaželene ljudi, ki pridejo v Ljubljano dal na nek seznam, potem bodte tok pošteni pa dajte še pripadnike Antifa, skupin, ki so na pred večer dneva državnosti rezali gume po Ljubljani in delali škodo na preko 30 avtomobilih. Dejte tja tudi ljudi, ki kričijo »Janšo je treba ubit« dokumentiramo in imajo transparente »Smrt Janši, smrt janšizmu«. Dejte tja tudi umetnike, ki kažejo gole riti sredi Prešernovega trga. Dejte tja tudi ljudi, ki vlečejo televizijskim snemalcem kamere iz rok. Dejte tja tudi ljudi, ki slabo govorijo Slovenski jezik in kričijo policistom naj gredo v svoje vasi, kajti mesto Ljubljana je njihovo.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

zvok, ki napove potek časa namenjenega razpravi

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Čas je poteku.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, lepo prosim no. Dejmo tle bit kulturni, vsak ma pravico do svojga mnenja. Gospod Čadež, vi imate vso pravico, da za naslednjo sejo predlagate, če koga izključimo ne. Na koncu lahko določite do sploh ostane v Ljubljani. Ampak pravico imate do tega, pa prosim, da ostali ste spoštljivi do govornika. Povedal ste svoje, še kdo prosim? Zaključujem razpravo, ugotavljam navzočnost po tej točki. Rezultat navzočnosti: 38.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog, da se s predlaganega dnevnega reda 16. seje Mestnega sveta umakne 9. točka z naslovom: Predlog Sklepa o nezaželenem zbiranju paravojaških milic in nacionalističnih organizacij v Mestni občini Ljubljana po predlogu Svetniškega kluba SDS.

Prosim za vaš glas. 12 ZA. 30 PROTI. Ni sprejet.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ In, ker je isti predlog tut NSi, se sploh o tem ne glasuje več. Kaj se glasuje še? Ne razpravlja ne. Aha. Še enkrat prosim ne, po isti točki, glasujemo še o predlogu istem NSi-ja. Da ga še enkrat ne berem: Predlog Sklepa o nezaželenem zbiranju paravojaških milic in nacionalističnih organizacij v Mestni občini Ljubljana.

Prosim za vaš glas. 12 ZA. 30 PROTI.

In sedaj gremo na glasovanje dnevnega reda: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog dnevnega reda 16. seje Mestnega sveta, se pravi s to, 9. točko in brez točke 8a, ki gre za Pionirski dom.

Lepo prosim. 28 ZA. 12 PROTI. Dnevni red je sprejet.

Gremo na 1. točko. AD 1. POTRDITEV ZAPISNIKA 15. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA Razpravo o zapisniku 15. seje. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 38.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana potrdi Zapisnik 15. seje Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana z dne 21. 9. 2020.

Prosim za vaš glas. 38 ZA. 0 PROTI.

Gremo na 2. točko. AD 2. VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIC IN SVETNIKOV TER ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIC IN SVETNIKOV Pisno vprašanje z zahtevo za ustno predstavitev je poslal svetnik gospod Janez Stariha glede prehoda za pešce na križišču med Gerbičevo in Rezijansko ulico. Vprašanja in pobude so poslali svetnica ga. Mojca Škrinjar glede ureditve območja Celovške ceste med križiščem Celovške z Drenikovo in vhodom v park Tivoli, drugič kolesarskih povezav, gospod Stariha glede brezplačne mesečne Urbane za mestne svetnike, rekonstrukcije pločnika na Slovenčevi cesti, pomoči lokalnim umetnikom. Gospod Matić glede prometne infrastrukture v Srednjih Gameljnah, odvoza odpadnega papirja v Gameljnah in Šmartnem, Svetniški klub samostojnih svetnikov glede parkiranj v soseskah na domačem naslovu, na zelenici oziroma pločnikih, Svetniški klub Levica glede Salonita Anhovo in sežiga odpadkov, nelegalnega odlagališča odpadkov na Cesti dveh cesarjev, ponovne postavitve kipa feldmaršalu Radetzkemu, svetnik gospod Čadež glede odvzema plakete Dejanu Babosku, svetnika ga. Damij in gospod Matić glede seje mestnega sveta na daljavo. Prejeli ste tudi odgovore na vprašanja s 15. seje in dva odgovora na vprašanji s 16. seje, in sicer: odgovor na vprašanje svetnika gospoda Starihe glede brezplačne Urbane za mestne svetnike in odgovor na vprašanje Svetniškega kluba samostojnih svetnikov glede parkiranj v soseskah na domačem naslovu. Besedo za ustno postavitev dajem svetniku gospodu Starihi, 3 minute.

GOSPOD JANEZ STARIHA Hvala lepa. V sodelovanju z vodstvom Osnovne šole Kolezija, Svetom staršev Osnovne šole Kolezija in vodstvom vrtca Kolezija ponovno vlagam svetniško pobudo za primerno ureditev prehoda za pešce na križišču med Gerbičevo in Rezijansko ulico. Gre za prehod za pešce, ki je obenem tudi šolska pot za učenke in učence Osnovne šole Kolezija in vrtca Kolezija. Trenuten prehod za pešce je žal nevaren in neprimeren, ker ni dvignjen, ni semaforiziran, omejitev 50 km/h, prav tako pa tudi nima talne opozorilne led osvetlitve. Razlogi za zavrnitev svetniške pobude s strani OGDP MOL v letu 2019 so bili precej splošni in sicer, da bo dvignjen prehod povzročal dodatne hrupne obremenitve, da naj starši skupaj z otroci poiščejo varnejši in primernejši prehod v bližini ter, da omejitev 30 km/h na kritičnem odseku ni primerna zaradi Gerbičeve ulice kot zbirne mestne ceste. Odsek Gerbičeve med Vipavsko in Riharjevo ulico je dolg 750 m in na celi trasi nima ene hitrostne ovire oziroma enega varnega dvignjenega prehoda za pešce z dodatno omejitvijo hitrosti. Argument MOL, naj otroci v okolici poiščejo varnejše alternative za prečkanje ceste žal ne drži, ker je pol kilometerski ovinek preprosto predolg. Občinski strokovnjaki se morajo zavedati, da ljudje žal iščemo najkrajše in ne najvarnejše poti. Torej, kot trdi vodstvo šole, vrtca starši otroci nimajo nobene boljše izbire za varnejšo pot v šolo in nazaj. Preureditev obstoječega prehoda v dvignjen semaforiziran prehod je edina možnost za varen prehod v okviru šolske poti. Leta 2017 je prišlo na tem prehodu do hujše prometne nesreče. Po Gerbičevi namreč promet poteka prehitro, vozniki pogosto ne upoštevajo niti omejitve 50 km/h in pred prehodom za pešce večinoma ne ustavijo. Ta del poti je življenjsko nevaren. So včasih nestrpni, vozniki prehitevajo avto pred seboj, ki ustavi pešcu, da bi lahko prečkal cesto. Dvignjen prehod ne bi bistveno vplival na samo pretočnost prometa, saj so vozniki tako ali tako dolžni dati prednost pešcem, s semaforjem ali brez. Predlagamo torej predelavo obstoječega prehoda za pešce v dvignjen prehod s semaforjem, ki se aktivira s pritiskom na gumb in talno led osvetlitvijo. Hitrost naj zaenkrat ostane pri 50 km/h. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Odgovor bo podal gospod Polutnik.

GOSPOD DAVID POLUTNIK Lep pozdrav, hvala lepa za besedo. V skrbi za najšibkejše udeležence v prometu in glede na to, da pač želimo, da naši otroci pridejo varno v šolo bomo to omenjeno križišče uredili oziroma nadvišali ne. Tko, da bo urejeno prometno varno. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Še letos. Tko, da bojo lohk hodili po najvarnejši in najkrajši poti skupaj no. Dobro. Gremo na točko tri.

AD 3. POROČILO ŽUPANA Začel bom z povzetek o delu Sveta ustanoviteljev javnih podjetij, povezanih v javni holding Ljubljana za obdobje od septembra 2019 do avgusta 2020. To je 16. leto delovanja. Mamo to gor? Tekst? Ne. Svet je potrdil elaborat, svet se je sestal na 4 rednih sejah, sprejetih je bilo 28 sklepov, vsi soglasno. Svet je potrdil Elaborat o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih in gospodarskih javnih služb, oskrbe s pitno vodo ter odvajanje, čiščenje komunalnih in padavinske odpadne vode VOKA-SNAGA za leto 2020. Predlog cen za obračun storitev odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode in predlog načina obračuna storitev povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami. Potrjen je bil tudi Predlog cen za obračun posebnih storitev odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode ter oskrbo s pitno vodo, storitve, ki jih izvajalci opravljajo in pri tem uporabljajo javno infrastrukturo ali prodaja stranske proizvode, ki nastanejo pri izvajanju dejavnosti in niso obvezne storitve gospodarske javne službe. Skupni organ občine soglaša, da VOKA-SNAGA izvaja posebno storitev pregleda in izdelave, poročilo o pregledu male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 enot in potrdil predlagano ceno te posebne storitve. Prav tako je svet potrdil tudi ceno VOKA-SNAGA za izvajanje posebne storitve odlaganja nekomunalnih odpadkov na odlagališču Barja za občine, ki niso solastnice javne strukture. Vmes sam dodajam, še vedno smo pri obdelavi kanalizacij vode najcenejši v tej državi. Da ne rečem, da tudi najbolj kvalitetni. Sprejeta sta bila program ravnanja z komunalnimi odpadki za leto 2020 in poročilo o delu skupnega organa občin za obdobje od septembra 2018 do avgusta 2019. Podano je bilo tudi soglasje h kratkoročni zadolžitvi javnih podjetij Energetika, VOKA-SNAGA in LPP v letu 2020 za potrebe uravnavanja finančne likvidnosti ter soglasje k zagotovitvi finančnega jamstva VOKA-SNAGA z izvedbo ukrepov določenih okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje odlagališča nevarnih odpadkov, nenevarnih odpadkov Barje. Svet je bil skladno z določili Pravilnikov o pogojih in postopkih o zadolževanju javnih podjetij povezanih v javni holding redno seznanjen tudi z obvestili o kreditnih pogojih odobrenih zadolžitev. Člani sveta so seznanjeni z informacijo o potrebni spremembi odlokov, ki je obvezno občinsko gospodarske javne službe, zbiranje oziroma obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganju ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov, kar je Mestna občina Ljubljana že realizirala pri ostalih članicah svetah pa so postopki za sprejem novih oziroma spremenjenih odlokov sklenjenih z veljavnimi predpisi ter upoštevaje spremembe obračunskega obdobja v letu, v teku sprejemanja. Svet ustanovitve se je tudi seznanil z ustavitvijo postopka nadzorstvene presoje MOP-a nad izdanimi gradbenimi dovoljenji Upravne enota Ljubljana za gradnjo javnega povezovalnega kanala C0, saj ni bilo ugotovljenih nobenih razlogov za odpravo, razveljavitev ali ničnost omenjenih gradbenih dovoljenj. To piše v poročilu MOP-a. Obravnaval je tudi informacijo Javnega podjetja LPP o izpadu prihodkov družbe zaradi posledic ukrepov Vlade Republike Slovenije za zajezitev in obvladovanje epidemije Covid 19, vsi člani so izjavili podporo LPP-ju in predlagali skupni sestanek županov vseh občin, kjer LPP izvaja dejavnost integriranega javnega linijskega prevoznika potnikov, s tem, da se nanj povabi tudi pristojne predstavnike Vlade RS z namenom iskanja ustreznih rešitev pokrivanja izpada prihodka LPP ob ohranitvi zdajšnjega obsega linij. Tu bi še dodal, da bomo v Ljubljani poleg že odobrenih 10 milijonov evrov dali še 3 milijone evrov za LPP, da občine, kjer se vozi ta mestna linija bojo plačali še 1 milijon in še vedno je izpada več kot 3 milijone brez teh novih ukrepov, ki se zdej namenjajo ne. Nekako smo izpadli samo s tem problemom Maribor in Ljubljana, kjer imamo veliko mestnih linij, pri zadnjem sestanku pri ministru infrastrukturo so povedal, da bojo nekaj poiskali ampak rezultatov še ni. Letna poročila svetov ustanoviteljev so objavljena tudi na spletni strani javnega holdinga. Svet ustanoviteljev se je v času od decembra 2006 do septembra 2020 sestal na 83. sejah in sprejel 744 sklepov, od tega vse razen enega vzdržanega glasu soglasno. 744, eden je bil vzdržan pri enem sklepu. Sestava sveta ustanoviteljev: Ljubljana oziroma župan Mestne občine Ljubljana 87.32 glasov, Medvode 3.84, Brezovica 2.76, Dobrova - Polhov gradec 2.16, Škofljica 1.80, Dol 1.26 in Horjul 0.86. O tem, kar bom zdej, zdej pa dej prosim te, kok mamo še časa? Aktualno dogajanje v Mestni občini Ljubljana od zadnje seje smo se udeležili Pohoda za mir 2020, ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni osvetlili Tromostovje z modro svetlobo, ob svetovnem dnevu cerebralne paralize pa Ljubljanski grad z zeleno. 22. septembra smo z Dnevom brez avtomobila zaključili 19. Evropski teden mobilnosti, ki je potekal pod sloganom Izberi čistejši način prevoza. Skupaj z našimi javnimi podjetji in zavodi, četrtnimi skupnostmi ter mnogimi drugimi organizacijami smo poleg 10 trajnih ukrepov organizirali več kot 100 dogodkov v tem tednu. Hvala tudi kolegici Jelki Žekar, ki je vodila. 23. septembra je potekal Viški dan sosedov. 24. septembra smo za spletno stran Ljubljane, finalistke za naziv Evropska prestolnica kulture 2025 prejeli 3. nagrado WEBSI spletni prvaki v kategoriji javne in nevladne organizacije. 26. septembra je potekala Parada ponosa. Isti dan je na Prešernovem trgu potekala prireditev ob svetovnem dnevu srca. 27. septembra je Ljubljanski grad z brezplačnimi vodenimi ogledi obeležil svetovni dan turizma. 29. septembra je na Medovitem učnem vrtu na Grbi potekala API delavnica. Potem pa še na isti lokaciji izobraževalno sezono za vrtičkarje. S septembrom je v prostorih Mestne občine Ljubljana na Zarnikovi ulici za sodelavce zaživela Izmenjevalnica reči. Dobro prakso tudi na našem JSS k prehodu v krožno gospodarstvo pa smo se še dodatno zavezali s podpisom Evropske deklaracije o krožnih mestih. Septembra je Lekarna Ljubljana prva v Sloveniji uvedla novo, inovativno rešitev – telefarmacevtsko svetovanje, ki omogoča brezplačen posvet prek telekonference. Septembra smo v okviru URBforDAN za urbani gozd Golovec izbrali štiri zmagovalne ideje natečaja Ohranjamo zelena pljuča mesta, imate naštete tam. 30. septembra so družbeniki Javnega holdinga Ljubljana na seji sprejeli poročilo o polletnem poslovanju javnega holdinga in družb v skupini ter za naslednji petletni mandat soglasno potrdili ponovno imenovanje Petra Horvata za direktorja družbe LPP. V nadaljevanju je potem zasedal tudi Svet ustanoviteljev. Javni holding Ljubljana je v prvem polletju dosegel pozitivni poslovni izid v višini 1.564.000, prav tako družba Energetika Ljubljana v višini 5.135.000. Negativni poslovni izid sta izkazali družbi VOKA-SNAGA v višini 1.192.000 in Ljubljanski potniški promet v višini 2.467.000. Upamo, če bo vse v redu z LPP-jem in, če se ne bo kaj zgodilo spet z zapiranjem hotelov in lokalov zaradi porabe vode in kanalizacije in smeti, da bo cela skupina zaključila z letos pozitivnim izidom. 30. septembra smo v Kašlju odprli novo otroško igrišče in prenovili smo več otroških igrišč, na igrišču Brajnikova, Osoje, Stanežiče in Linhartovo, trenutno pa prenavljamo še igrišče Fužine. 30. septembra smo se pridružili mednarodni akciji Stojimo skupaj in Ljubljanski grad v podporo glasbeni industriji, ki je obstala zaradi koronavirusa, obarvali rdeče. 30 držav po svetu je sodelovalo. Konec septembra smo zaključili akcijo letošnjega projekta Zunaj, s katerim podpiramo lokalne pobude prebivalcev za urejanje skupnega javnega prostora. Skupaj smo uresničili kar 15 akcij na različnih lokacijah, imate jih naštete. V začetku oktobra je Osnovna šola Riharda Jakopiča prejela dva naziva - postala je Kulturna šola za obdobje 2020–2024 in Najbolj športna šola na daljavo pomladi 2020. V začetku oktobra smo za spomenik braniteljem mesta Ljubljane izbrali idejno rešitev avtoric Lade Sedlaček in Metke Zupanič. Spomenik bomo postavili na Trgu mladinskih delovnih brigad. V začetku oktobra je RogLab predstavil nov program GraFEM za spodbujanje ženske grafitarske in street art kulture. RogLab je ena izmed 17 lokacij, kjer je grafitiranje dovoljeno. 6. oktobra se je Ljubljana že šesto leto zapored uvrstila na seznam 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu, in je edino mesto na svetu, ki je ta naslov prejelo že šestič. Mednarodno strokovno žirijo smo prepričali s projektom Kultura na spletu, ki je nastala v času karantene. 7. oktobra smo skupaj s trgovci, gostinci in ostalimi simbolično odprli prenovljeno Trubarjevo ulico, ki smo jo zaključili že v začetku junija. 7. oktobra je Naj blok v Ljubljani za leto 2019 postal blok na Beethovnovi ulici 9 v Četrtni skupnosti Center. Dobili so plaketo in zastavo Naj blok, 20 sadik vrtnic ugodnejšo ceno elektrike javnega podjetja Energetika. 7. oktobra je na Bregu potekal 3. festival uporabe invazivnih tujerodnih rastlin v okviru projekta, evropskega projekta APPLAUSE. Od 7. do 11. oktobra je na različnih lokacijah v Ljubljani potekal mednarodni festival stripa Tinta. 8. oktobra smo na Ribjem trgu odprli spominsko ploščo Ivani Kobilci, najbolj znani slovenski umetnici. 10. oktobra smo na Stritarjevi ulici pripravili Medeno tržnico. 12. oktobra smo odprli novo računalniško učilnico na O. Š. Trnovo. 13. oktobra smo se ob Dnevu ČS Center udeležili komemoracije v spomin na 24 ustreljenih talcev. 15. oktobra je v Pionirskem domu potekala slavnostna seja predsedstva zveze borcev. 30. oktobra smo postavili pri Bratovševi ploščadi še en pitnik. Sedaj jih imamo že 44. Ljubljana je ponosna nosilka naziva Unescovo mesto literature do leta 2015. Poročilo o naših aktivnostih na tem področju za obdobje od leta 2015 do leta 2019 je UNESCO ocenil kot odlično ter posebej izpostavil prizadevanja za povezovanje in sodelovanje vseh akterjev na področju knjižne verige. 30. oktobra poteče rok za prijavo na 2. javni razpis za dodelitev 30 najemnih stanovanj za mlade od 18 do 29 let. In istega dne poteče rok za javno zbiranje ponudb za oddajo vrtičkov v zakup na novem vrtičkarskem območju Grba II, 53 vrtičkov. Na mednarodnem področju smo bili v Salzburgu, 16. konference in generalne skupščine Inštituta regij Ljubljana. Na online političnem forumu v okviru Urban Mobility Days. Potem online srečanja političnih predstavnikov upravnega odbora Eurocities. Online panela županov v sklopu Konference sestrskih mest mesta Cleveland. 14. oktobra je bilo tudi online dogodek srečanja županov za projekt o izzivih pametnih mest. In 16. oktobra sva z županom Beograda prof. dr. Zoranom Radojičićem podpisala pismo o nameri za gradnjo hitre železnice med Dunajem in pa Istanbul, ker župani glavnih mest podpiramo in prosimo naše vlade, da dosežejo, da se ta progra v okviru evropskih sredstev obnovi, kajti zdej, ko pač ne bo tok avionskih linij, se mi zdi, da je ta progra nujno pomembna. Srečal sem se tudi s predsednikom Srbije gospodom Vučićem in mu izročil pismo, ki so ga napisali Srbi živeči v Sloveniji, v katerem predlagajo, da se 12. junij razglasi za Dan prijateljstva med Slovenci in Srbi. Predsednik Vučić je s podpisom soglašal, prav tako tudi predsednik Pahor, ki je pa dobil to pismo s strani skupine Slovencev v Srbiji in Srbov v Sloveniji. Gostili smo veleposlanico Republike Indije, otroke obolele za rakom in veleposlanika Saudove Arabije. Hvala lepa za pozornost.

AD 4. KADROVSKE ZADEVE Gradivo ste prejeli. Prosim gospoda Čerina, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala za besedo, gospod župan. Cenjene kolegice in kolegi. Komisija vam v presojo in v sprejem predlaga 8 sklepov in 3 mnenja. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prva točka. Predlog Sklepa o prenehanju mandata in imenovanju nadomestnega člana Sveta za varstvo pravic najemnikov stanovanj v Mestni občini Ljubljana. Razprava. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost po celotni točki: 34.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Alijani LEPŠINA preneha mandat predsednice Sveta za varstvo pravic najemnikov stanovanj v Mestni občini Ljubljana. V Svet za varstvo pravic najemnikov stanovanj v Mestni občini Ljubljana se kot nadomestno članico na funkcijo predsednice imenuje Tanja Amon. Mandat imenovane je vezan na mandat Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana.

Prosim za vaš glas. 37 ZA. 0 PROTI.

Gremo na drugi Predlog Sklepa o imenovanju štirih članic Mestne občine Ljubljana v Svet javnega zavoda Pionirski dom – Center za kulturo mladih. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: V Svet javnega zavoda Pionirski dom – Center za kulturo mladih se imenujejo Stanka Ferenčak Marin, Urška Honzak, Neža Vodušek, Martina Vuk. Mandat imenovanih traja štiri leta.

Prosim za vaš glas. 35 ZA. 0 PROTI. Sprejeto.

Gremo na tretji Predlog Sklepa o imenovanju dveh članov Mestne občine Ljubljana v Nadzorni svet gospodarske družbe Veterinarska postaja Ljubljana, d.o.o. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: V Nadzorni svet gospodarske družbe Veterinarska postaja Ljubljana se imenujeta Matej Javornik, Mitja Marinšek. Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta.

Prosim za vaš glas. 39 ZA. 1 PROTI. Sprejeto.

Gremo na 4. Predlog Sklepa o imenovanju predstavnika MOL v Svet Dijaškega doma Ivana Cankarja. Razprava. Ni razprave.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: V Svet Dijaškega doma Ivana Cankarja se za predstavnika Mestne občine Ljubljana imenuje Grega Ciglar. Mandat imenovanega traja štiri leta.

29 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa.

Gremo na peti Predlog Sklepa o imenovanju predstavnika MOL v Svet Dijaškega doma Poljane. Razprava prosim. Ni.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: V Svet Dijaškega doma Poljane se za predstavnika MOL-a imenuje David Petelin. Mandat imenovanega traja 4 leta.

42 ZA. 0 PROTI. Super, čestitke.

Gremo na šesti Predlog o imenovanju predstavnika Mestne občine Ljubljana v Svet Srednje medijske in grafične šole Ljubljana. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: V Svet Srednje medijske in grafične šole Ljubljana se za predstavnika MOL-a imenuje Lucija Vede. Mandat imenovane traja 4 leta.

39 ZA. 0 PROTI. Super.

Gremo na naslednji Predlog Sklepa o prenehanju mandata in imenovanju nadomestnega predstavnika MOL-a v Svet javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetni klinični center Ljubljana. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Urši Otoničar preneha mandat članice v Svetu javnega zavoda Univerzitetni klinični center Ljubljana. V Svet javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetni klinični center Ljubljana se za predstavnika MOL-a imenuje Rudi Dolšak. Mandat imenovanega je vezan na mandat sveta zavoda.

35 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa.

Gremo na osmi Predlog Mnenja h kandidaturi za ravnateljico Vrtca Jarše. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU: Andreji Cebe Mandič se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico Vrtca Jarše.

38 ZA. 0 PROTI. Sprejeto.

Gremo na deveti Predlog Mnenja h kandidaturi za ravnatelja Osnovne šole Livada. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Goranu Popoviću se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnatelja Osnovne šole Livada.

37 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa.

Gremo na naslednji predlog, deseti h kandidaturi za ravnatelja/ravnateljico Mladinskega doma Jarše. Razprava prosim. Ni razprave.

PREDLOG SKLEPA: pozitivnega mnenja se ne da nobenemu od kandidatov za ravnatelja/ravnateljico Mladinskega doma Jarše.

27 ZA. 0 PROTI.

Gremo na enajsti Predlog Mnenja o soglasju k imenovanju direktorice Javnega zavoda Mladi zmaji – Centra za kakovostno preživljanje prostega časa. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet MOL-a daje soglasje k imenovanju Ksenje Perko za direktorico javnega zavoda Mladi zmaji - Centra za kakovostno preživljanje prostega časa mladih. Mandat imenovane traja pet let.

34 ZA. 0 PROTI. Hvala, sprejet. S tem smo tudi to točko opravili. Prehajamo na 5. točko, kjer imamo 4 predloge. Gre za uskladitve z zakonodajo in sicer najprej.

AD 5. A) PREDLOG SKLEPA O DOPOLNITVI SKLEPA O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA VRTCA PEDENJPED B) PREDLOG SKLEPA O DOPOLNITVI SKLEPA O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA VRTCA ZELENA JAMA C) PREDLOG SKLEPA O DOPOLNITVI SKLEPA O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA VRTCA HANSA CHRISTIANA ANDERSENA Č) PREDLOG SKLEPA O DOPOLNITVI SKLEPA O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA VRTCA VODMAT D) PREDLOG SKLEPA O DOPOLNITVI SKLEPA O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA VRTCA MIŠKOLIN Gradivo ste prejeli, prejeli ste tudi poročilo pristojnega Odbora za predšolsko vzgojo in izobraževanje. Tokrat so vsi odbori bili brez glasu proti. Predlagam, da se uvodne obrazložitve in razprava opravijo za vse točke skupaj, glasovanje pa bo potekalo o vsakem posebej. Uvodno besedo bo poslala Vesna Korent, za vse točke.

GOSPA VESNA KORENT Hvala lepa. Spoštovani. Predlagane dopolnitve vseh petih sklepov o ustanovitvi vrtcev so potrebni zaradi vpisa, kot je gospod župan že povedal, prilagojenega programa za predšolske otroke s posebnimi potrebami v evidenco Razvid, ki jo vodi MIZŠ. Ta program se izvaja kot program po Kurikulu za vrtce s prilagojenim programom, za predšolske otroke in se izvaja v razvojnih oddelkih javnih vrtcev. Z letošnjim šolskim letom v enajstih javnih vrtcih deluje 13 razvojnih oddelkov, od tega so trije specializirani za otroke z avtizmom. Za teh pet vrtcev je torej potrebna dopolnitev sklepov, saj so v zadnjem obdobju na MIZŠ spremenili prakso in kot pogoj pri procesu v Razvid določili tudi posebno določbo o ustanovitvenem aktu in s tem bo tako nemoteno omogočeno sofinanciranje razvojnih oddelkov s strani MIZŠ, kar na letnem nivoju za 13 razvojnih oddelkov znaša približno 535.000 evrov.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa, Vesna. Prosim gospo Trobec, da poda mnenje odbora za vse točke.

GOSPA FRANCKA TROBEC Odbor za predšolsko vzgojo in izobraževanje podpira Predlog Sklepa o dopolnitvi Sklepov o ustanovitvi javno vzgojno-izobraževalnih zavodov vseh petih predlaganih sklepov in jih predlaga mestnemu svetu MOL v sprejem. Sklepi so bili sprejeti z desetimi glasovi ZA od desetih prisotnih.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Lep pozdrav. Komisija k pravnim utemeljitvam ni imela pripomb. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava prosim. Gospa Škrinjar, izvolte.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa. Torej jaz pozdravljam ta te sklepe in tako odločitev namreč to je moderen pristop, ki ne diskriminira otrok, da morajo hodit na posebno destinacijo. Podpiram to, da so otroci lahko kakršnegakoli, s kakršnimikoli težavami, ki jih še lahko program prenese v ustanovi, torej običajnega vrtca. Jaz si želim, da bi to nekoč tudi dosegli pri šolah tako, da bi lahko vsi otroci hodili v enake šole, pa vendarle bi lahko imeli tudi različne programe glede na njihovo pač usmeritev, odločbo o posebnih potrebah. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, ne, kar, kar mirno, mirno. Tut slučajno ne. Izvolte Maruša, gospa Babnik.

GOSPA MARUŠA BABNIK Hvala lepa. Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi skupaj. Otroci s posebnimi potrebami so otroci z motnjami v duševnem razvoju, gluhi in naglušni, slepi in slabovidni oziroma otroci z vidno z okvaro vidne funkcije, otroci z govornimi in jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, dolgotrajno bolni otroci, otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami in otroci z avtističnimi motnjami. Otroci s posebnimi potrebami so najprej in predvsem otroci. Otroci, ki potrebujejo brezpogojno sprejetost, ljubezen, veliko razumevanja in predvsem varen prostor, kjer bodo razvijali svoje potencijale. Prav varen prostor je za otroke s posebnimi potrebami najbolj pomemben dejavnik za njihovo dobro počutje in kolikor se da uspešen razvoj. Potrebno je zagotoviti, da imajo starši čim krajšo pot do vrtca in, da se otroci tudi izven v času izven vrtčevskega časa lahko družijo z vrstniki, zato pozdravljam predstavljeno spremembo statuta. Pri pregledu pa sem ugotovila, da se v današnje sklepe uvrščeni vrtci, ki so bolj bom rekla tako vzhodno na vzhodni strani Mestne občine Ljubljana. Po odgovoru na Odboru za predšolsko vzgojo in izobraževanje je v Ljubljani še 8 takih vrtcev v Razvidu, ki imajo možnost izvajanja programa predšolske vzgoje s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ali izvajanje prilagojenega programa. Ker pa otroci s posebnimi potrebami potrebujejo celostno obravnavo, torej so vključeni tudi poklici na področju zdravja. Potrebno je zato razmišljati, da se uredi tudi dodatne kapacitete za delovna mesta kot so: specialni pedagog, fizioterapevt, tiflopedagog, surdopedagog, pedopsihiater, logoped in ostali, ki ponujajo takšnim otrokom pomoč. Predno otrok prejme odločbo o usmerjanju preteče precej časa, kar ker je takega tovrstnega osebja premalo. Imamo pa možnost, da se te kapacitete povišajo. Poleg tega pa je potrebno tudi razmišljati o tem, da je čim večja efektivnost mobilnih pedagogov takrat, ko je parkiriščna struktura urejena. Tega pa vsi vrtci seveda v Ljubljani nimajo, predvsem središčni. Tako se prehodi med obravnavami posameznih otrok podaljšajo zgolj zaradi tehničnih ovir. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Zaključujem razpravo. Nimam kej dodat kot zahvalo za te lepe besede. Zdej pa tko, sam informacijo. Ga ni vrtca na svetu, ki bi mel zadost parkirnih mest, ko starši zjutri pripeljejo v pol ure ne 20 otrok. Ampak tut to rešujemo. Ugotavljam navzočnost po celotni točki: 38.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA pod točko A): Mestni svet MOL-a sprejme predlog Sklepa o dopolnitvi Sklepa o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Vrtca Pedenjped.

Prosim za vaš glas. 42 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa.

Glasujemo o drugem PREDLOGU SKLEPA pod točko B): Mestni svet MOL-a sprejme predlog Sklepa o dopolnitvi Sklepa o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Vrtca Zelena jama.

38 ZA. 0 PROTI.

Glasujemo o tretjem PREDLOGU SKLEPA pod točko C): Mestni svet MOL-a sprejme predlog Sklepa o dopolnitvi Sklepa o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Vrtca Hansa Christiana Andersena.

35 ZA. 0 PROTI.

Gremo na četrti PREDLOG SKLEPA pod točko Č): Mestni svet MOL-a sprejme predlog Sklepa o dopolnitvi Sklepa o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Vrtca Vodmat.

38 ZA. 0 PROTI.

In gremo na peti PREDLOG SKLEPA pod točko D): Mestni svet MOL-a sprejme predlog Sklepa o dopolnitvi Sklepa o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Vrtca Miškolin.

38 ZA. 0 PROTI. Sprejeto. Hvala lepa v imenu otrok in naših sodelavcev v vrtcih. Sprejeto.

AD 6. PREDLOG SKLEPA O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA DEL ENOTE UREJANJA PROSTORA GR-49 Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Jankovič, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA DR. LILJANA JANKOVIČ GROBELŠEK Lepo pozdravljeni. Kratko bom predstavila lokacijsko preveritev za del območja urejanja prostora GR-49, to je na Streliški ulici. Naročnik Dean Lah, Peter Kink, Polona Ruparčič, to so arhitekti srednje generacije, ki so tudi izdelovalci elaborata lokacijske preveritve. Občinska urbanista sva bila mag. Miran Gajšek in jaz. Torej lokacijska preveritev je locirana, tkole je Roška cesta in potem Streliška v tem spodnjem delu Streliške, ko zavijemo iz Roške in sicer obravnava eno lokacijo, na kateri je zdej pravzaprav ruševina in še dva pomožna objekta v podnožju grajskega hriba in na kateri z obstoječimi določili Občinskega prostorskega načrta ni bilo možno narediti nadomestne gradnje v večjem obsegu kot je obstoječa oziroma je tako menila upravna enota. Mi smo to tolmačili drugače, da bi investitorju pomagali, pa tudi v smislu javnega interesa se zdej ta ruševina kazi podobo Streliške ulice med dvema korektnima več stanovanjskima objektoma smo pripravili lokacijsko preveritev. Torej v obstoječem stanju je bilo možno zgraditi objekt z zgolj 20% povečavo faktorja izrabe in z lokacijsko preveritvijo smo pripravili odstopanje, s katerim omogočamo objektivne okoliščine mamo, pravna podlaga je ustrezna, da se dopusti postavitev večstanovanjskega objekta tudi na tej parceli. Postopek smo izvedli tko kot običajno preko 14. dnevne javne razgrnitve, prej smo pridobili tudi vsa mnenja potrebnih nosilcev urejanja prostora in na sami javni razgrnitvi smo pridobili sicer tudi pripombe, na katere smo odgovorili. Takole je sklep, ga ne bi brala, pač dopuščamo oblikovanje svojstvene stavbe, seveda pa ta stavba, ki jo v vizualizaciji kažem naprej mora še upoštevati določila kulturne dediščine in se oblikovati tako, da bo ustrezna v tem prostoru. Je pa načrtovana tako, da je venec, strešni venec približno poravnan z obema obstoječima oziroma nekje med njima. Vizualizacije kažejo nekak tko podobo, se pravi na mestu te ruševine, bi se postavil nov objekt. Ali pa bo podoba bolj v to smer, da bo ta objekt manjši, manjši kubus, ker se še dogovarjajo s sosedi. Najlepša hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Koželj, prosim za stališče odbora.

GOSPOD PROF. JANEZ KOŽELJ Spoštovani župan. Spoštovane kolegice in kolegi, svetnice in svetniki. Odbor za urejanje prostora podpira Predlog Sklepa o lokacijski preveritvi za del enote urejanja prostora GR-49 in k temu dodaja naslednja priporočila, ki so del tega sklepa. Prvič, naklon mansardnega nadstropja naj se prilagodi naklonu sosednje hiše, s katero je nova zazidava poravnana in to v višini venca ulične fasade zato, da se ohrani značaj ulice. Kot ste videl tu v predlogu je ena ena od zamisli, da se postavi neka kocka oziroma nek kvader, mi pa mislimo, da je treba, da je kvader pač bi bistveno spremenu podobo te ulice, značaj te ulice, ki je v bistvu v tem delu bolj ali manj vilski značaj, čeprav je mešano, kakorkoli že. In drugi, drugo priporočilo je naj se severno vzhodna fasada nove hiše z več odprtinami, se pravi okni in vrati ne naj bolj komunicira z ulico. Ko ste videl, da je tuki predlog, da je glavna ulična fasada praktično zaprta ne. To. To smo priporočil in se bomo zmenil tut z projektanti oziroma z naročniki, da to popravijo. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Komisija k pravnim utemeljitvam, zapletenim precej ni imela pripomb. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava prosim. Gospod Horvat, izvolte.

GOSPOD IGOR HORVAT Hvala za besedo. Jaz bi tuki samo reku sledeče. Tut bla je zlo plodna razprava na odboru bom reku temu, ampak vseen mormo kokr ste videl zlo na hitr je bila predstavljena ta zgradba, ki bo umeščena v to okolje. Ta ulica Streliška, mormo se zavedat, da je pod gradom, da so tam staromeščanske vile, dobr kazi mogoče kakšen blok ampak temu bom reku Ljubljana se mora zavezat temu, da bo dala sliko cele ulice, da bo dala dušo ulici in, da bo sledila temu ne. Mogoče bi ta stavba spadala nekje v kakšno tako moderno okolje ampak tu vsekakor mislim, da takšna stavba ne sodi, je pa res, je pa res, da je treba to, kar zdej zgleda ne, tam je ena škrbina, ena stara hiša, to je treba pač sanirat ne. Sam tok bi mel pomislek, ne bom pa proti temu sklepu no. Sam tok. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Škrinjar.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa. Mene veseli, da se urejajo depriviligirana oziroma degradirana območja, ob tem bi spomnila tudi na Bellevue, na stavbo na Vodnikovi, ki se podira, podira ta stavba, ki jo danes vidimo tukaj je še cela. Pa vendar je dobro, da se jo sanira, preuredi, naredi nadomestno gradnjo. Strinjam se s tem, pozdravljam to. Seveda pa podpiram kolega svetnika, vodjo našega kluba, ki trdi, da mora biti stavba v stilu kakršen je že uveljavljen na Streliški ulici, če prav razumem podžupana Koželja, nam je nekaj takega želel zagotoviti v tem smislu. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem razpravo. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 39.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet MOL-a sprejme Predlog Sklepa o lokacijski preveritvi za del enot urejanja prostora GR-49.

26 ZA. 0 PROTI. Lepa hvala. Sprejeto.

AD 7. PREDLOG STRATEGIJE RAZVOJA KULTURE V MESTNI OBČINI LJUBLJANA 2020-2023, Z USMERITVAMI DO LETA 2027 Preden dam besedo, gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Preden dam besedo zakaj je bilo 27 sam pojasnjujem, da se pripravljamo na dokument Vizija Ljubljane 2045, s srednjeročnim planom 2027, ki je usklajen tudi z planom Republike Slovenije glede pridobivanja evropskih sredstev. Prosim gospo Demšič, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA MAG. MATEJA DEMŠIČ Spoštovani župan, spoštovana podžupanja in podžupani. Spoštovane mestne svetnice in svetniki. Pred vami je četrti strateški dokument mestnih kulturnih politik. Od leta 2008 Ljubljana kot prva lokalna skupnost v Sloveniji strukturirano in strateško obravnava področje kulture in umetnosti. Do sedaj smo realizirali 3 strateške dokumente, katerih značilnost je, da imajo zelo visok odstotek realiziranih ciljev. O njih vam poročamo ob vsakem letnem prezentaciji poročila na mestnem svetu. Najprej o sodelovanju deležnikov pri strategiji. Dokument je pripravljen z vsemi deležniki na področju kulture in širšo javnostjo, mestnimi javnimi zavodi na področju kulture, oddelki mestne uprave, nevladnimi organizacijami, dialoško skupino z nevladnimi organizacijami. Oblikovali smo ga tudi skozi javno razpravo in z novimi idejami delovne skupine za evropsko prestolnico kulture. Tokratni strateški dokument je začel nastajati v običajnih razmerah, še vedno z ovirajočo odsotnostjo krovnega državnega dokumenta, nacionalnega programa za kulturo. Trenutno smo v stanju, ko ni samo treba premisliti kaj povzroča epidemija ampak potrebujemo popolnoma novi kulturni model na ravni države. O predlogih in procesu nastajanja dokumenta smo se soočali s težavo, da zaradi prav odsotnosti tega omenjenega dokumenta nastaja izrazito močan pritisk na Mestno občino Ljubljana. Veliko predlogov iz javne razprave je takšnih, ki so pristojnost države in bi jih moralo implementirati pristojno ministrstvo. Strateški test je zato do danes doživel kar nekaj sprememb in bil končan v popolnoma novih okoliščinah. Dve sta bistveno vplivali. Najprej, da se je Ljubljana uspešno uvrstila v finalni izbor za Evropsko prestolnico kulture 2025. Rezultate smo prejeli konec februarja in zato je bilo potrebno uskladiti dokument z dolgoročnimi cilji EPK. To je tudi razlog, da so v dokumentu vsebine, ki presegajo običajni strateški 4-letni okvir. Prav ta vsebinska usklajenost obeh dokumentov dokazuje našo resnost, da z ali brez naslova Evropska prestolnica kulture izvedemo vse kar smo si zadali. Drugi, bolj žalosten razlog je epidemiološka situacija. Ta je prizadela že tako ranljivi kulturni sektor, javne zavode, nevladne organizacije, samozaposlene, ljubiteljske organizacije. Strategiji je zato dodatno poglavje o kulturi v času krize. Tam so zapisani nekateri mehanizmi kako se z nastalo situacijo spopadati in kako kljub njej stabilizirati stanje. Ne delamo si utvare, da je stanje kratkoročno ali prehodno, trenutno menimo, da bo epidemija zaznamovala celotno strateško obdobje. Ravno zaradi tega želim poudariti že izvedene ukrepe v času krize. Skupaj z Vodnikovo domačijo, Javno agencijo za knjigo in Društvom slovenskih pisateljev smo organizirali 4 knjižne sejme. Prvega virtualnega že aprila in 3 sejme v vrtu DSP-ja in enega v Parku zvezda. Vse v podporo slovenskim založnikom in literarnim avtorjem, pa tudi publiki, ki se je soočila z dve mesečnim zaprtjem knjigaren. Javni zavodi na področju vizualnih umetnosti so izvedli kar nekaj natečajev z virtualne razstave, ki so omogočile delo samozaposlenim v kulturi. MOL je v mestu organizirala več odprtih odrov tako za glasbene kot za uprizoritvene umetnosti: predverje Križank, Vodnikova domačija. Prav tako pa je Mestna občina Ljubljana prispevala večino sredstev, da se je na muzejski ploščadi realiziral tako imenovani odprti oder, kjer so ob ljubljanskih organizacijah in javnih zavodih, posameznikih in drugih kolektivih svoje mesto našli tudi umetniške predstavitve iz drugih koncev Slovenije, od debat, plesnih predstav, folklore, filma in gledaliških predstav. MOL je pravočasno izvedla vse javne razpise, da se lahko izbrani sofinancirani izvajalci lahko načrtovali svoje delo. Aktivnosti iz pogodb smo z vsakim posebej uskladili, da bi tako zagotovili tako izvedbo prostorsko, kot tudi dostojno pripravo projektov. Glavni namen je namreč, da deležnikom na področju umetnosti zagotovimo delo, za katerega so plačani. Naj si bo to na odru ali v zaodrju. Glede na predstavljeno situacijo smo v strateškem dokumentu okrepili področje digitalizacije, da bi lahko javni zavodi kot nevladne organizacije bili pripravljeni na virtualne prezentacije in delo. Čeprav naš cilj še vedno ostaja živa umetnost in neposreden stik s publiko. Tudi zaradi navedenega je časovna dimenzija oddaje dokumenta podaljšana. Javna razprava je bila razširjena do konca, do polovice poletja. V okviru nje smo prejeli 71 pisnih pripomb in predlogov. Odgovori našega oddelka na vse pripombe so priloga k temu dokumentu. Naj še na kratko predstavim programske novosti. Čeprav čez celi strateški dokument lahko ugotavljate, da je naša rdeča nit zagotavljanje stabilnosti. Strateški dokument prinaša nekaj vsebinskih novosti, ki vzpostavljajo do neke mere nove paradigme kulturne politike MOL. Zavedamo se namreč, da je lahko kulturna politika uspešna le, če je sama sposobna sprememb. Med vsebinskimi novostmi, ki jih skladno s to strategijo in uskladitvijo s kandidaturo za EPK 2025 uvajamo na področju kulture poudarjam naslednje: krepimo mednarodno usmerjenost z namenom, da Ljubljana postane še bolj umeščena kot globalno prepoznavno mesto, ki ponuja tako svojim prebivalcem, tako obiskovalcem kulturne in umetniške programe najvišega kakovostnega nivoja. Krepimo kulturno sodelovanje z vsemi 25 občinami znotraj ljubljanske urbane regije. S ciljem ustvarjanja novih občinstev, nove regionalne kulturne identitete, trajnih povezav kulturnih producentov ter mobilnosti umetniških kolektivov oziroma posameznikov. Razširjamo mrežo umetniških rezidenc tako za domače in tuje umetnike v smislu izmenjav. Podpiramo participativne kulturne projekte in programe, ki krepijo socialno kohezijo in vključenost pripradnikov ranljivih skupin. Podpiramo skupnostne projekte, uvajamo transdisciplinarne kulturne programe kot novo razpisno področje, da bi se presegle vsakršne omejitve za umetniško ustvarjalnost. Vzpostavljamo, vsaj do leta 23 smo si zadali to nalogo. Sistem, ki bo omogočal izvajanje tako imenovanega umetniškega deleža pri investicijskih projektih. Zakon sicer predvideva, področni Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, da je umetniški delež priporočen za lokalne skupnosti, ni pa--

KONEC POSNETKA ŠT. 20201019_160258

GOSPA MAG. MATEJA DEMŠIČ --nujen. Kulturno umetnostno vzgojo iz prejšnjega fokusa samo na mlajše generacije prenašamo na vse generacije. Krepimo bralne programe in odnos do knjige. Pri mladih krepimo podporo pri podpornih poklicih, umetnosti pospešujemo neposredno sodelovanje mladih pri organizaciji kulturnih in umetniških dogodkov. Na koncu je dodano še novo poglavje o vodenju statistike in o evalvaciji. To smo strukturirali skupaj s skupino za EPK, pripravili skupaj s strokovnjaki ekonomske fakultete in s strokovnjakom za evalvacijo. Gre za prvo vzpostavitev sistema zbiranja in analize podatkov. Zdej pa še o investicijah. Prednost Ljubljane je tudi v tem, da pri vlaganju v javno kulturno infrastrukturo ni zastala ampak po časovnici nadaljuje z obnovami kulturne dediščine. Tako se v naslednjem strateškem obdobju urejujejo Galerija Cukrarna, ki pride v javnost oziroma, ki bo predana javnosti naslednje leto, Križanke, Španski borci, Vila Zlatica, Severna emonska vrata, Vodnikova domačija, Minipleks, Palača Cukrarna, Baragovo semenišče, Ljubljanski grad, Grad Tivoli, ustvarjamo kulturne poti in upam za velike finale, to kar si želimo vsi, da bomo končno lahko obnovili Tovarno Rog. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prosim gospoda Matića, da pove stališče odbora.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Hvala za besedo. Odbor za kulturo in raziskovalno dejavnost je na deseti redni seji obravnaval Predlog Strategije razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana za obdobje 2020 – 2023 z usmeritvami do leta 2027 in ga enoglasno sprejel ter ga predlaga mestnemu svetu Mestne občine Ljubljana v sprejem.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala za besedo. Brez pripomb seveda. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava prosim. Gospa Škrinjar.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala. Pred nami je obsežen dokument, lepo strukturiran, za kar je treba oddelek pohvaliti. Absolutno seveda tudi ambicioznost za kandidaturo prestolnice kulture, vsi bi bili ponosni, če bi nam to uspelo. Prav je tudi to, da se strategija prilagaja novim, sicer žalostnim razmeram epidemije in, da bo lahko kultura delovala tudi v drugačnih razmerah. Besedilo kot sem rekla je v strukturiranem dokumentu dokaj dobro umeščeno in opisuje poteze, pogrešam pa bolj jasno, bolj jasen opis dejavnosti v Rogu, namreč tisto je pravzaprav ne pove, ne pove natančno pravzaprav niti ne okvirno ne kaj natančno se bo tam dogajalo. To me nekoliko moti. Kar pa me v resnici pri tej strategiji moti pa je nedefiniran odnos do Plečnika, četudi gre za to, da je namera, da se uvrsti v Unescovo dediščino, pa vendarle ni natančno povedano kako se bo reševal Plečnikov štadion, ki je še vedno v obliki pol ruševine in seveda temu lahko samo nasprotujemo, hkrati ni zagotovila kdaj se bo kaj uredilo in tudi, če bi se uredilo v obliki kakršna je načrtovana je povsem in skrajno nesprejemljivo. Torej strategija ne odgovarja na ta del tako, da v sicer bi rekla lepem dokumentu je nekaj manjših zadev, ki s katerimi ne morem biti zadovoljna, vsekakor pa ne jaz, ne cela civilna iniciativa, ki jo poznam ne more biti zadovoljna s tem, da rešitev Plečnikovega štadiona ni dobro opisana in tako kot menimo, da bi morala biti. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Bom jaz sam repliko dal, lahko ne? Drgač, Plečnikov stadion je že vaš minister uredil. Je preklical soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine zato bo dobil odškodninsko tožbo, to je sklep skupščine ne in tut kazensko ovadbo, ker je 2x zakonito odločbo ne negiral. Potem bomo pač videl ne kdo ma prov ne. Glede tega, kar se pa vi razpravljate ne o Plečnikovem stadionu, jaz še vedno stojim za projektom, ki je bil na mednarodnem natečaju izbran in trdim, da je najboljši ampak, tko da kolegica Mateja Demšič ne pri izvedbi natečaja in zakonitosti pač nima kej povedat. Tko, da minister Simoniti je odpovedu, odpravu odločbe Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Gospa so, izvolijo.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa. Res, vsa čast našemu ministru za to, kar je naredu.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Čakte, čakte, sam, sam prosim, dejte tok naglas, da vas slišim no.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Odgovor na repliko. Torej, trdite o ministrovi potezi, pozdravljam jo. Ampak, ko pravite o mednarodnem natečaju me spominja na to, ko si založniki, 5 založnikov omislilo svoj sejem in si podeljevala nagrade eden drugemu, a veste, kar zadeva učbenike. Mednarodni natečaj.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zdej vas bom prekinu gospa Škrinjar, ne.

zvok, ki napove potek časa namenjenega repliki

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Čakte gospa Škrinjar, dejva še enkrat.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, ne, gospa Škrinjar, ste šli mimo teme, vi ste.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ja, tko zgleda demokracija gospa Škrinjar.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne morte govort o drugih temah. O drugih temah. Vi ste imel Plečnikov stadion. Opravičujem se, gospa Škrinjar dejte mal utihnt no. Vi ste govorila o Plečnikovem stadionu, jaz sem povedu, da je to žalitev za Koželja, ker je zbral na natečaju, kaj so delal založniki, pa nima nobene veze s to točko.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Sojar, izvolte.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Če ste se … /// … nerazumljivo … /// učil, bi moral razumet. Ste hodu v gimnazijo?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ah, dejte mir. Gospa Sojar, kar izvolte.

GOSPA MOJCA SOJAR Hvala lepa za besedo. No, zdej pa izrabljam priliko, da pozdravim vse kolege in kolegice svetnike in župana in podžupane, ker sem pri uvodni obrazložitvi imela samo eno minuto in, če bi še to delala, bi imela samo še tri sekunde se mi zdi. Gospa Demšič, pohvaljena spet za tako lepo pripravljeno strategijo. Jaz verjamem, da je to kar veliko delo opravljeno. Vedno me veseli, ko preberem, da poleg vseh javnih zavodov, ki delujejo na področju kulture obstaja v Ljubljani še 145 kulturnih društev, ki pripravijo skoraj 800 kulturnih dogodkov na leto. Vse to usklajevat, tudi finančno podpirat verjetno ni tako mejhna stvar. Sem šla malo gledat prejšnjo, prejšnjo kulturno strategijo za zadnja 3 leta, to se pravi 2016 do 2019. V njej so bile ocene finančnih sredstev za vsako postavko pravzaprav, ki jih v tej strategiji zdej ni, čeprav na koncu piše, da bo to ocenjeno v proračunih za obdobje 2020 do 2023. Po drugi strani pravzaprav ne vem kaj razpravljat v tem času korona krize, ker je kultura strašno na udaru, vsa sredstva, ki se jih da predvidet bodo mogoče premajhna, kulturniki bodo težko deloval kot še mnogi drugi, da ne bi prav samo kulturnike izpostavljal. Ampak verjetno je bilo to strategijo zelo težko pripravit oziroma v zadnjem hipu uskladit, ko se je videl, kako kam vse to gre. Me je pa recimo zmotilo, ko sem v prejšnji strategiji, to se pravi v tretji strategiji videla postavke, kaj naj bi se na Ljubljanskem gradu vse uredilo, za to je bilo predvidenih takrat 13 milijonov evrov in so v tej aktualni strategiji skoraj enaka besedila kaj se bo zgodilo na stolbi, šancah, bastili in tako naprej. Tko, da nisem šla pa prov preverjat poročila o izvajanju te strategije, nekaj se je že moralo narest, pa ta denar se je mogu tudi verjetno nekaj porabit. Na strani 64 sem opazila te skupnostne projekte po ČS-jih, ki jih lahko same predlagajo. Tut to me pravzaprav veseli in bom jaz tudi mal po ČS-jih vprašala kako to deluje. Še ena stvar pa je, ki tudi mene, grem vedno pogledat, kaj je s centrom Rog. V tej strategiji je zapisano zelo veliko velikih ciljev kaj naj bi v tem Rogu bilo, verjetno je pa to, kar ste vi na koncu rekla, pa se ni prav dobro slišalo, da si želite, da se ta Rog čim prej uredi, delovanje v njem vzpostavi. To, kar je o Plečnikovi dediščini ne bi ponavljala, ker je že pred mano kolegica Škrinjarjeva povedala. Bila sem pa tut pozorna na Križanke. Pri Križankah me je veselilo, da je napisano, če se bo to res realiziralo, da bo v letošnjem oziroma prihodnjem letu končno nova streha. In pa narejen zgolj konzervatorski načrt, to pomen obnova Križank še ne bo, če bo pa nova streha bodo pa tut Križanke lahko počasi verjetno prišle v uporabo za prireditve kot so bile. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Stolba se že dela, se že betonira. Pravim, da se dela. Gospa Vrečko.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Najlepša hvala. Jaz bi najprej bi rada seveda pohvalila to, kot so že tut pred mano strategijo in na splošno delo MOL-a na področju kulture, javni zavodi vsekakor vidmo, da delujejo dobro, so mednarodno uspešni, prav tako nevladne organizacije v kulturi in samostojni ustvarjalci v Ljubljani, ki imajo dost možnosti tu ustvarjati in pa dobivajo mednarodna priznanja doma in pa tudi priznanja doma. Tako, da tuki mislim, da je treba dat tudi Oddelku za kulturo veliko priznanje za to dolgoletno usmerjanje kulturne, kulture in podpiranje finan tudi finančno podpiranje področja kulture in umetnosti, kar pa se seveda po vseh teh letih resno pozna. Prav tako seveda vsi tudi v Levici podpiramo kandidaturo EPK-ja Ljubljane in upamo, da se bo to ugodno rešilo za naše mesto. Dobro se mi zdi, da je v tej strategiji so bili upoštevani tudi številne pripombe nevladnih organizacij in posameznikov, večino se je na vse odgovorilo in upoštevalo v to, kar je bilo v javni razpravi. Malo manj pa se mi zdi smiselno, da ta strategija ni bila spre, se ne sprejema v dvofaznem postopku, se pravi, da bi najprej mi imeli pred sabo osnutek in potem naslednjič bi sprejemali samo strategijo, ker s tem pa recimo mestni svetniki nimamo možnosti vpliva na sam dokument. Tako, da morda v naslednjič bi predlagala, da se taki pomembni, res pomembni dolgoletni dokumenti sprejemajo na ta način. Kot se tudi seveda drugi dokumenti. In sama strategija pa se mi zdi, da morda bi jo bilo bolje zasnovati še na področju decentralizacije kulture, kot je že omenila gospa Sojar. Sicer notr so participativni projekti v četrtnih skupnostih, kar je zelo dobro ampak tu gre za pobude posameznikov in to smo zlo veseli, da se tut izvajajo, to kar smo večkrat predlagali na način neke participatorne politike v četrtnih skupnostih. Bi pa še predlagali kultur, javnim kulturnim zavodom, da razširijo svoje delovanje izven centra mesta, sploh zdaj recimo v času epidemije, ko se bo lahko stvari delalo za manj obiskovalcev. Se mi zdi to ena taka rešitev, da bi se strateško pristopili tudi drugim delom mesta. Potem par prav tako se mi pa zdi dobro, kar piše glede kulturne dediščine, da se bo obnavljalo Plečnikov stadion po strokovnih načelih in zakonskih predpisih tako, da se mi zdi, da tukej torej potem takem se ne bo smel urej prenavljat Plečnikov stadion po teh načrtih, ki so bili do sedaj predvideni, ampak v se mora ohraniti Plečnikov stadion v njegovi prvotni obliki. To je edini logični sklep tega, kar piše in tu vas bomo vsekakor držali mestni svetniki za besedo. Potem kar pri kulturni dediščini bi morda bilo smiselno glede na to, da smo že leta 2020 razmišljali tudi v ohranjanju povojne kulturne dediščine, ne le Plečnika ampak tudi stavbni fond in pa druge stavbe, ki so bile zgrajene po letu 45 si bodo počasi zaslužile temeljito obnovo in tu bi mesto pozvala, da razmišlja tudi v tej smeri. Hkrati pa je zelo pohvalno pobuda za dokumentiranje in vzpostavitev arhiva javnih spomenikov Mestne občine Ljubljana, saj take stvari manjkajo, tudi so zelo koristne tako raziskovalcem kot na področju izobraževanja in vsem zainteresiranim prebivalcem in prebivalkam mesta in pa glede spodbujanja javnih skulptur in umeščanja umetnost v javnem prostoru. Pri tem pa bi opozorila, da se bi morala strategija osredotočiti tudi na velik manjko umetnic, ki intervenirajo v javni prostor recimo na področju Tivolija, kamor se prav zdaj želi postaviti nazaj Feldmaršal Radetzky-ja, ni niti enega kipa kiparke. Bil je kip Dragice Čadež, ki pa je bil od zaradi dotrajnosti umaknjen in nikoli nadomeščen in tu imamo pomanjkanje tudi v javnem prostoru in umetnic, zato bi bilo strateško recimo, da se MOL usmeri tudi v ta del. S tem pa se seveda tudi pomaga umetnicam. Prav tako pri investicijah za delež za umetnost, kar se še ni izvajalo ampak se bo zdej začelo tudi v strategiji MOL in to, da je Ljubljana dala pobudo, da bi bili udeleženi tudi zasebni investitorji, žal ni bilo sprejeto na državni ravni se mi zdi zelo pohvalno. Hkrati pa je treba pri tem deležu za umetnost omeniti, da bo pa potrebno zelo skrbno skrbeti za transparentnost teh tega, kar se bo izbiralo. Potem pa pri točki Roga se mi zdi žal, da se ni vključilo pri iskanju nekega širšega konsenza, kar se je sicer delalo s strokovno javnostjo, recimo z javno razpravo, žal ne tudi z mestnimi svetniki, da se ni tukaj vključilo uporabnike MOL-a, ROG-a, to kar so sami predlagali, recimo tiste nekatere njihove rešitve, vsaj za del stavbe, kar so nekako imeli ideje na kak način bi sodelovali. Tko, da glede tega, kar pa je bilo nazadnje povedano od strani gospe Demšič, da smo v času epidemije.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Lepo prosim ja, prosim dejte bodite prijazni no.

GOSPA DR. ASTA VREČKO To, pa vseeno upam, da ne bo, ne smemo biti tako črnogledi ne glede na to, da bo epidemija, ki bo zelo okrnila kulturno in umetniško ustvarjanje. Se mi zdi, da zaenkrat kolikor lahko razberemo iz strategije so predvidena sredstva za investicije in za določene programe. Upam, da bo tako šlo tudi naprej in, da se bodo ta sredstva, kakor lahko vidimo samo še krepila v nadaljnjih proračunih in s tem še bolj uspešno izvajanje kulture in umetnosti v Ljubljani. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz bom repliciral gospa Vrečko na rogovce, začasne uporabnike Roga ne, k pravite, da niso bili, zakaj niso bili vključeni. So bili zlo vključeni na večih sestankih, tudi z njimi. Imel smo tut mediacijo ne pred sodiščem za dogovor. Ponujal smo jim 600 m2 prostora, njihovo stališče je bilo zlo jasno. Vi nam dejte denar, pa dejte nam mir, mi že vemo kaj bomo delal. Tko, če zlo na grobo rečem. Kaj so pa govoril v javnosti je pa druga stvar ne. Ampak jaz pa trdim, da so si zmišljevali. Na teh sestankih, k sem jaz bil je bilo točno to, kar sem zdej reku. Tko, da tut Levico prosim ne, da ne podpira začasne uporabnike Roga ne. Ker imamo vsakodnevne pritožbe sosedov, zadnjič je zgorelo stanovanje, k gospod živi not ne in tudi bil sem na sodišču … /// … nerazumljivo … ///, ko je reku, da ne živi v tem objektu ampak v sosednjem objektu, v objektu, kjer je nevarno, kjer se ne sme živet tako, da mi zdej, ko smo dobil odločbo od dimnikarjev ne smemo stopit v objekt, da bi preverili ne, če je dimnik očiščen. Tko, da tle le opozarjam. Sodišče je pač reklo, da MOL ne vstopa, dokler se ne razreši. Imamo pa vse sodbe, zdej čakamo samo, da nam da soglasje za izvršitev izpraznitve. In projekt, ki ga mamo narejen je izjemen projekt. RogLab, ki je del tega projekta je dobu že nagrado evropske komisije. Gospod Matić, izvolte.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Hvala za besedo. Zelo je pohvalno, da če že nimamo strategije razvoja kulturne politike na državni ravni, da je vsaj na ravni Mestne občine Ljubljana ta tako dobro in tako celovito prikazana v strategiji, ki jo danes obravnavamo. In na ta način je seveda tudi Mestna občina Ljubljana lahko tudi v tem smislu zgled za to, kako se kulturna politika ne samo izvaja ampak tudi načrtuje. Seveda mogoče so seveda tudi nekatere pripombe na mestu, ne samo mogoče, nekatere se dejansko. Tisto, kar je bilo prej rečeno, da manjka neka kontinuiteta s prejšnjim s prejšnjo strategijo, morda drži, v tem dokumentu manjka nek povzetek, kaj je bilo v prejšnjem obdobju doseženo, kaj ni bilo doseženo. Kje je potrebno zadeve še nadgrajevat. Na ta način bi obadva dokumenta, prejšnji in sedanji med seboj lahko korespondirala, kar zdej žal nimamo. Ampak po formalni plati je to seveda in tudi po vsebinski plati to bi seveda bilo v preteklosti zadoščeno s tem, ker smo v tem mestnem svetu potrjevali vsakoletno poročilo o izvajanju politike. Ampak vendarle za kvaliteto dokumenta bi si želeli, ko bi v prihodnje imeli tudi to poglavje nekje v uvodu. Kar je seveda posebej pohvalno v tej strategiji proaktivno odzivanje na izredne razmere v času epidemije. Zlasti v tem smislu, ker je nakazana povezava z drugimi mesti v Evropi v smislu iskanja dobrih praks in odgovorov, ki jih moramo tudi na področju kulturnih politik in odzivanja na te izredne razmere iskati vse povsod, ne samo pri nas. Kar še posebej razveseljuje je jasno nakazana volja po nespremenjenem trendu višanja sredstev za kulturo in tudi višanja števila izvajalcev posameznih programom, to je posebej razveseljujoče. Seveda je večkrat omenjena tudi kritika ministrstva za kulturo oziroma države, ki nima kulturne strategije in tudi beleži upad financiranja. In ta kritika je upravičena. Seveda pa bo še bolje, če bo hkrati res izvedeno tudi to, kar strategija oziroma predlog strategije napoveduje, to je decentralizacija kulture na območju Mestne občine Ljubljana na ta način, da bo razširjena tudi na območje ljubljanske urbane regije, to mislim, da je pravilen pristop in temu je treba posvečat posebno pozornost in skrbno vodit to s statistiko, ker eden od očitkov, ki se ob bleščečih rezultatih kulturne politike Mestne občine Ljubljana pojavljaja je pa ravno navajanje tega dejstva, da je kulturno politko bistveno lažje izvajati v Ljubljani ob pogojih, ko je Slovenija prav Ljubljani centralizirana v vsakem smislu. Posebej me veseli ukrep v zvezi z krepitvijo kulture v javnem prostoru, to je ta obvezen umetniški delež, ki pri javnih investicijah predvideva, da mora investitor zagotoviti vsaj eden procent oziroma 1,25%, ki jih mora nameniti bodisi za likovno opremo, nabavo slik, namestitev ustrezne fasade, skratka za neko kulturno nadgradnjo vsakokratne investicije. To je spet en žalosten prizor, ko država sama ne spoštuje lastnih zakonov. Ta člen, ti členi Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture so ostali mrtva črka na papirju od sprejetja zakona in MOL, ki je kot rečeno v marsičem avandgardna avandgarda kar se tiče kulturne politike, bo očitno tudi tu začel izvajat nekaj, kar za Mestno občino Ljubljana velja zgolj kot priporočilo, država pa tega ne izvaja, to se prav, da glede tega vse pohvale. Kar je poseben posebno razveseljivo tudi zelo ambiciozno zastavljen cilj za 10% povečati število mladih uporabnikov kulture. Mladi in kultura, to je čedalje večji izziv, sploh v današnji dobi, ko je toliko informacij in toliko možnosti za preživljanje prostega časa, je potrebno seveda z mladimi posebej načrtovano delati in jim posvečati posebno pozornost in tukaj strategija pravilno naslavlja svoje cilje. Razveseljuje pa tudi to, da bo očitno v naslednjem obdobju prišlo do decentralizacije ne samo na območju ljubljanske urbane regije ampak tudi na območju Mestne občine Ljubljana. To je primer, da bomo imel abonma ljubiteljske kulture v posameznih četrtnih skupnostih in upam, da tudi v naši Četrtni skupnosti Šmarna gora, ki smo na obrobju MOL in, da bomo čimprej občutil to te posledice, pozitivne posledice te kulturne strategije. Zdej pa je vredno seveda omenit tut nekaj, kar je mogoče manj razveseljivo al pa kaže na določene pomanjkljivosti po mojem mnenju. Zaščita živali, varstvo narave in biotska raznovrstnost so področja, ki jih je seveda treba podpreti, pomoje v strategijo razvoja kulture ne sodijo. In to deluje na nek način kot nek tujek, kjer nikjer ni utemeljeno zakaj se ta področja rešujejo v tem dokumentu. Potem glede knjižnične dejavnosti ni videti, da bi nova strategija naslavljala dejstvo, da izposoja knjig pada. V času prejšnje strategije beležimo padec za več kot 710.000 izpostoj manj na letni ravni. In to ob solidnem prirastu knjižničnega gradiva, ki se je vsako leto zvišal, nazadnje za 72.000 enot. Zdej ta kazalnik izpostoj na letni ravni je gotovo pomemben, ker je seveda tudi ostal tudi v tem predlogu strategije. Nisem pa zasledil, da da se predvideva, kako se lotit tega problema, ki je pomoje pomemben. No in, da se ustavimo še pri nesrečnem Plečnikovem štadionu. Pomoje ni jasno kako si Mestna občina Ljubljana predstavlja vpis stravbnih in urbanistični del arhiteka Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne kulture in naraven dediščine ob stanju Plečnikovega štadiona. Mestna občina Ljubljana je solastnica štadiona, zdi se mi, da v obsegu ene tretjine, čeprav manjšinska solastnica ampak solastnica je in se mi zdi, da ji to daje ne samo legitimiteto ampak tudi obveznost, da štadion vzdržuje in to je gotovo naj eminenten javni interes, da se pač kulturni spomenik tega ranga zaščiti pred propadanjem. O tem smo velikokrat govorili na sejah mestnega sveta in pozivali župana naj vendarle posluša svojega podžupana, ki je javno izjavil, da bi lahko bežigrajski štadion obnovili in zagotovili njegovo dostopnost občanov s sredstvi, ki ne bi bila ekscentrično visoka. Na primer ob dejstvu, da gre na stotine tisočakov za menjavo granitnih kock po centru Ljubljane bi verjetno tudi pričakovali, da Mestna občina Ljubljana vlaga v vzdrževanje oziroma nujna vzdrževalna dela, ki ne bi preprečila projekt gospoda Pečečnika v tem smislu, da se ne bi mogu izvajat. Gre samo za to, da se prepreči sramotno stanje, da se prepreči propadanje. Jaz osebno v ničemer ne nasprotujem obnovi zlasti, če je Zavod za varstvo kulturne dediščine dal soglasje k temu. Ampak to, da imamo tako ruševino sredi mesta pa vendarle bi morala strategija na nek način naslovit in nakazat, da Mestna občina Ljubljana, ki ima tako uspešno kulturno politiko, da bo našla odgovor tudi na to vprašanje v naslednjem obdobju do leta 2023. Naslednja moja pripomba gre v to smer, da je kulturna dediščina v splošnih strateških ciljih omenjena zgolj v paradigmi, da je funkcija turistične ponudbe kar se mi zdi malo neprimerno, sploh glede na impozantno ambiciozno listo spomenikov, ki jih namerava Mestna občina Ljubljana obnoviti in je to navedeno tudi v strategiji ne. Ohranjanje kulturne dediščine je pomembno samo po sebi in ga ne bi smeli degradirati zgolj kot neko dejavnost v funkciji turizma, ker je vrednota sama po sebi. To, to bi morali imeti vedno v pred očmi in tudi, ko naštevamo splošne strateške cilje. In namesto takega omenjanja dediščine v tem kontekstu bi si zaželeli, da bi imeli v strategiji navedeno, da bo Mestna občina Ljubljana skrbela za sodediščino, ki je po vsebini v prvi vrsti ljubljanska in se nanaša na Ljubljano. Na kaj merim – mislim, da se ne bi smelo odriniti na državna pleča nekaj, kar se eminentno nanaša na Ljubljano z izgovorom, da gre za državni javni zavod, ki ga je ustanovila država in, da potem naj ta državni javni zavod skrbi za to. Konkretno mislim v tem smislu na Zgodovinski arhiv Ljubljana, na arhivsko gradivo, ki je nastajalo stoletja ravno v tej hiši v kateri sedimo, ki se nanaša v 80% ravno na mestu Ljubljana oziroma Mestno občino Ljubljana in, da potem pridemo do absolutne situacije, da mesto sam svoj DNK zapis želi odstranit na neprimeren način, da ga želi spraviti iz mestne hiše pri dejstvu, da Zgodovinski arhiv Ljubljana nima zagotovljenih dodatnih prostorov se mi zdi neprimerno. Vsi vemo, da gre za javni zavod, ki ga je ustanovila država, vendar Mestna občina Ljubljana bi morala, ne glede na to v katerem zavodu se nahaja ta dediščina, ki govori prvenstveno o njej, to poudarjam, prvenstveno o Ljubljani bi morala izražat neko skrb in izražat neko pripravljenost, da sodeluje pri reševanju teh problemov, če je država v marsikaterem smislu glede kulture odpovedala in ne najde pravih odgovorov. Mislim, da Mestna občina Ljubljana kaže z vsemi svojimi ukrepi na področju kulturne politike in tudi s to strategijo, da zna in more nadomestit tudi državo po vsem tem, po vseh teh neljubih primerih. In zato te primeri, ki jih navajam ravno Zgodovinski arhiv Ljubljana in pa Plečnikov štadion sta na nek način madeža na sicer bleščeči srajci kulturne politike Mestne občine Ljubljana in zdi se mi, da bi na ta vprašanja morala mestna politika prav tako poiskat odgovore kot tudi jih je v preteklosti in jih očitno bo znala tudi v prihodnosti na vsa ostala s področja kulture. Toliko z moje strani, hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Zaključuje razpravo. In si bom vzel tut jaz tist čas, ki mi pripada skupaj z Matejo. Bom odgovoru sam na dve točki. Najprej zgodovinski arhiv ne, ki je v tej hiši. Naj ima Mestna občina Ljubljana razumevanje, ker gre za objekt, ki govori o Ljubljani, razumevanje naše traja dve leti, zadnjih 12 let ima objekt brezplačno, država ima že sredstva v proračunu in koga drugega je treba vprašat zato kaj se dogaja, zakaj se ne seli. In mi smo imel tut s prehodnim ministrom nek načelen dogovor, k smo ga tut pisno potrdili. V vsem tem času novega ministra v 6. mesecih nismo dobili nič odgovora. Tko, da to je čisto zavajanje ne. V tej Ljubljani imamo kar nekaj državnih objektov, vzamimo Dramo, najbolj da še mi Dramo obnovimo, sej Mestna občina Ljubljana ma tok dnarja, da lahko vse to nardi, da zastonj v uporavo državnim inštitucijam, še bolj banalna situacija je, da zemljo, kjer je NUK, ki smo ga podaril državi za NUK, ko je bila naša bivša koleginica Mojca Škrinjar ah Mojca Kucler Dolinar, se opravičujem Mojca, ministrica smo dal brezplačno zemljo, da se NUK prične gradit po par teh letih spet naš isti ta čas, ko je gor parkiranje mi plačujemo za našo zemljo državi najemnino. To je glede tega. Glede Plečnikovega stadiona sam pojasnilo, zdej k hodmo po ministrstvih, vi ste vodu eno, eno od teh inšpekcij, če vprašamo gradbeno inšpekcijo, če vprašamo ne okoljsko inšpekcijo zakaj gori na Cesti dveh cesarjev dvakrat nam mirno rečejo, v Ljubljani imamo dva tisoč odprtih predmetov. Fajn je solit drugmu pamet Matić, ampak takrat nismo nič uredil oziroma 5 let je stal to odprt al pa 7 let, pa se ni rešil tiste klinčeve gume ne. Kar se pa tiče Plečnikovega stadiona, da mi imamo 28%, mi bi lahko tut se pustil izplačat al pa počakal, da se prekine pogodba. Če se pogodba prekine dobi mestna občina svoje zemljišče, ki je vložila in to je pred stadionom, ob Samovi cesti in za stadionom, se pravi ob Koroški cesti. Mi na stadionu nimamo niti enga cegla. Pol bi vprašu kaj je. Gospod podžupan Koželj je večkrat predlagu ne tudi uradno, da bi se obnovili vsaj tisti minimalni 900.000 je bil en predlog, pa drug 4 milijone ne, ampak za poslovanje družbe odgovarja direktor družbe, ki tega ne sprejme in ga tut razumem, ker on je vložu ne, on je vložu gotovine 9 milijonov evrov ne plus zemljišče, ki je kupu … /// nerazumljivo … /// na stadionu. In jaz lepo prosim ne, tlele ste vsi neka opcija ne je bila proti temu, da podaljšamo pogodbo ne, pol bi šele bilo k je stadion. Zdej se je zgodil pa naslednje in me prov zanima kako se bo to končalo, kajti Zavod za varstvo kulturne dediščine, ki je vrhovni organ pri varovanju kulturne dediščine je dvakrat dal za Plečnikov stadion in za ta projekt soglasje, ki je upoštevano celo drugič, ko je dal soglasje je še neke pogoje spremenu, k so ga upošteval. Potem pa pride minister in soglasje odpravi. Minister celo piše pismo županu Mestne občine Ljubljana oziroma ministru za javno upravo, da naj se ne podpiše sporazum med vlado pa Mestno občino Ljubljano, ker župan Zoran Janković ne ustavi ne prenove Plečnikovega stadiona. In nas celo opozori, ne vem kako boste vi kandidirali za Evropsko prestolnico kulture ne, če ne rešujete Plečnikovega stadiona. Se prav opozori, jaz temu rečem grožna, direktna grožna, češ ne boste dobil naslova, ker pustite Plečnikov stadion. In moj odgovor je bil preprost zakaj nas sprašuje, naj kar on uredi na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, ker je ta inštitucija v sestavi ministra za kulturo. Zdej je uredil. Al je to zakonito bo pa sodišče presojalo ne. Tko, da jst sam v opozorilo, da je fajn govorit ne, kar se pa tiče ZOO-ja pa res dvoživka in ga obveščamo ne med Oddelek za kulturo in med OGDP po programu Oddelek za kulturo, po financiranju pa pod OGDP. Ugotavljam. Ne morte več, ne gre več ne, ker je zaključena razprava, sem že povedu, sem počaku, ja sej. Ugotavljam navzočnost: 34.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Strategije razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana 2020-2023, z umeritvami do leta 2027.

Prosim za vaš glas. 32 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa.

Prehajamo na 8. točko današnjega dnevnega reda. AD 8. A) PREDLOG SKLEPA O DOLOČITVI DELA PLAČE ZA DELOVNO USPEŠNOST DIREKTORICE JAVNEGA ZAVODA KINODVOR ZA LETO 2019 IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU B) PREDLOG SKLEPA O DOLOČITVI DELA PLAČE ZA DELOVNO USPEŠNOST DIREKTORICE JAVNEGA ZAVODA ŽIVALSKI VRT LJUBLJANA ZA LETO 2019 IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU C) PREDLOG SKLEPA O DOLOČITVI DELA PLAČE ZA DELOVNO USPEŠNOST DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODA FESTIVAL LJUBLJANA ZA LETO 2019 IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU Gradivo ste prejeli, prejeli ste tudi poročilo pristojnega Odbora za kulturo in raziskovalno dejavnost ter Odbora za varstvo okolja. Predlagam, da se uvodno obrazložitev in razprava opravi za vse točke skupaj, glasovanje pa bo potekalo o predlogu posebej. Gospa Demšič, beseda je tvoja.

GOSPA MAG. MATEJA DEMŠIČ Spoštovani. Pravni temelji za predlagane akte so v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, ki določa kdo odloči o višini sredstev izplačila plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, to je predstavnik ustanovitelja. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, ki določa način ugotavljanja obsega sredstev iz tega naslova. Pravilnik o določitvi obsega sredstev določa obseg sredstev, ki jih javni zavod na področju kulture lahko nameni za plačilo iz tega naslova, statut mesta, ki govori o izvajanju ustanoviteljskih pravic za javne zavode in sklep o ustanovitvi vsakega javnega zavoda posebej, čigar dokumenti so danes v obravnavi. Sveti zavodov so najprej sprejeli sklep o višini sredstev, ki namenjena za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu ter način kako bodo sredstva izplačana. Javni zavod mora predvidena sredstva vključiti v finančni načrt zavoda, kar je eden od pogojev izplačila. Višino nagrade direktorju oziroma direktorici sprejme svet zavoda, ki ga potem posreduje v potrditev ustanovitelju. Vsi zavodi so delavcem nagrade iz tega naslova izplačevali skozi vso leto. Danes imamo pred sabo tri javne zavode – Kinodvor, kjer svet zavoda predlaga 1 osnovno bruto plačo za direktorico, sredstva so predvidena v finančnem načrtu 2020, Festival Ljubljana, svet zavoda predlaga 3 osnovne bruto plače in Živalski vrt Ljubljana oziroma ZOO Ljubljana 2 osnovni bruto plači za direktorico. Vsa ta sredstva, navedena v aktih nimajo finančnih posledic za proračun MOL. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prosim gospoda Matića, da poda stališče odbora za točki A in C.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ Odbor za kulturo in raziskovalno dejavnost je na 10. redni seji obravnaval 2 predloga in sicer Sklepa o določitvi dela plače za delovno uspešnost direktorici javnega zavoda Kinodvor. In Predlog Sklepa o določitvi dela plače za delovno uspešnost direktorja javnega zavoda Festival Ljubljana, oboje za leto 2019 iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu in s 4 glasovi za in 1 vzdržanim predlaga mestnemu svetu MOL oba predloga sklepov, da jih sprejme.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Jožef Horvat za točko B.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala za besedo. Odbor za varstvo okolja je na svoji 15. redni seji sprejel Predlog Sklepa o določitvi dela plače za delovno uspešnost direktorice javnega zavoda Živalski vrt Ljubljana za leto 2019 iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Sklep je bil sprejet s 4 glasovi za od 6-ih navzočih. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Komisija ni imela pripomb k pravnim utemeljitvam. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava prosim. Gospa Sojar.

GOSPA MOJCA SOJAR Hvala lepa. Kot smo že na prejšnji seji, ko smo tudi podeljevali nagrado za delovno uspešnost, kot sem razpravljala žal moja razprava danes ne bo nič drugačna. V tem korona letu se zdi res malo nehigienično izplačevat nagrade za uspešnost, čeprav z vsemi zakonskimi podlagami za prejšnje leto in tako naprej, ampak še enkrat poudarjam. Dejmo povprečnemu Ljubljančanu povedat, da bo gospod Brlek dobil toliko te nagrade bruto kot nekdo zasluži skozi vse leto. Podelil bomo 23.000 nagrad ta hip za te tri in še nekaj, kar me pri tem moti, ko zasebnik na področju kulture ne more delovati zaradi teh korona težav je on tudi materialno odgovoren za svoje delavce. Direktorji javnih zavodov, ne vem, če so materialno odgovorni. In kar pomeni, da če zavodu ne gre tako kot so oni načrtovali se potem seveda lahko najde mnogo stvari, ki so to ovirale in nihče pri tem materialno ne odgovarja. Nekdo, ki je pa pač zasebnik, ki se s tem preživlja, bo pa verjetno v teh časih zdej prisiljen kar kakšno reč, svojo dejavnost zapret al pa ustavit. Je pa naš svetniški klub dal tudi pobudo Nadzornemu odporu Mestne občine Ljubljana za pregled razporeditev prihodkov in odhodkov pri tržnem in javnem delu javnih zavodov, to se prav teh javnih zavodov, katerim direktorji so dobil zdej nagrade za uspešnost, da vidimo, kako so se te prihodki in odhodki na obeh delih razporejali. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Čerin, replika.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Glede tega sva se s kolegico Sojarjevo že na prejšnji seji pogovarjala, ona je isto vprašala oziroma razpravljala. Jaz bom pa zdej še enkrat povedu. Prejšnjo točko smo imeli strategija v kulturi. To je ena zadeva, na kateri se lahko Ljubljana res pohvali. In največ, kar mamo, mamo te kulturne zavode in debata o tem kdo ma, pa kdo nima ni na mestu. Ampak tisti, ki ustvarjajo, najboljše kar mamo, tisti naj tudi dobijo. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Horvat.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala za besedo. Jaz bi mogoče opozoril na eno dejstvo. Vsi ti zavodi, ki so v ustanoviteljstvu Mestne občine Ljubljana sevede imajo nadzorne svete oziroma svete zavodov bom tko reku. In ko sem vsaj za naš primer gledal je potem bilo seveda jasno, da bo izglasovan predlog pač ravno tukaj nič ne govorim na osebni ravni. Zato, ker če vi imate predsednika sveta iz vaše liste in vi pripravite predlog potem oziroma pač direktorica oziroma poslovodni organ, potem seveda bo to izglasovano. In tuki se mi zdi ta nehigienična ravnanja, ki so sporna. In, če seveda mi bomo preko parlamenta skušali uveljavit spremembo te zakonodaje, ki govori o tem, da se lahko to vse skupaj nagrajuje, zato ker, če nekdo želi ob tem zaslužit z neko zasebno dejavnostjo, pa naj odpre svoj zavod pa naj popoldne deluje v tem al pa med tednom in potem služi. Ni pa to, ker konkretno za primer zavoda, kot je živalski vrt, to pomeni, da so vse dejavnosti prispevajo od tega, da otroci pridejo tja, da prespijo tam, da krmijo živali, da so letne karte. To je vse prihodek. Tukaj jaz ne razumem al pa prodaja bonbonov al pa kakorkoli. Če gledate vi na zahodu, a kdo to loči, nobeden. Tam ustanovitelj pove direktorju toliko in toliko prihodkov si naredu, ja te bom nagradil, če je to smiselno. Tukaj pa rečemo aha, tole je zasebni del, to je pa javni del. Pa kaj se mi gremo. Ja, mislim to, to ni logike. Dej, dejmo že enkrat rečt, da nismo več v socializmu, kjer al pa zdej v nekem vmesnem obdobju, kjer delamo neke obvode pa nekomu rihtamo neke dodatne zaslužke, ki so prav nehigienični v teh primerih, ko marsikdo ostaja brez službe in tko naprej. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem razpravo in mam zdej 5 minut tko, da ne bo pol replike. Najprej gospod Horvat, jaz se pa čist strinjam, da vi greste s predlogom v državni zbor, da se zakonodajo spremeni, ker je res nehigienično ampak do naših direktorjev in direktoric v mestni občini. Vsi direktorji ustanov na državni ravni imajo vsaj 3-5 razredov višjo plačo, katerokol primerjavo delamo. Drugič delitev na zasebni pa javni del si nismo mi tle v mestnem svetu zmislili ampak to je zakonodaja. In jo kar spremente. Ko pravite, da naši predsedniki sveta zavodov predlagajo nagrado, da bo sprejeta, bom dal sam en primer ne, ko je gospod Brnič Jager v enem od nagrajenih zavodov, k smo zadnjič razpravljali predlagal spremembo predloga iz dveh plač na tri in smo potrdili. Tko, da ne gre za to, da bi predlagali člani Liste Zorana Jankovića ampak gre za tiste, ki v zavodu delujejo pa vejo zakaj. In tretjič trdim, da je pa izjemno higienično, poudarjam še enkrat izjemno higienično, da direktorji teh zavodov, ki so lansko imel rekordne, izvrstne rezultate dobijo nagrado za lansko leto. Ker zakonodaja je povedala tako, da tist, ki si je izplačeval akontacijo lahko mel ne potem do marca meseca si je lahko izplačal, zdej k je prišla pandemija pa ne bi izplačal. Ne vem zakaj bi bili kaznovani za svoje dobro leto. Kaj bo pa leto 2020, se pa izjemno vsi trudijo ne, da poslujejo tako, da ni treba odpuščat. Delamo veliko aktivnosti tudi v času prejšnje prograsitve epidemije ne od tega, da kličejo nas, stare na dom, da jim berejo pravljice, da jim berejo knjige, da se z njimi pogovarjajo, vodijo vaje, delajo vaje, a vi mislite, da je lepo. Mi smo se ravnokar dogovorili s slovenskim mestnim gledališčem, Mestnim gledališčem Ljubljanskim, da bo imel predstave zaradi števila abonentov v gospodarskem razstavišču, da bi lahko v dvorani, ki sprejme 2000 ljudi imel 400 ljudi. Primerna razdalja, zdej bo to spet padlo. In pa vam, gospa Sojar, ko ste pač govoril o višji plači, vaši direktorji ne je to taka politizacija ne, politikanstvo. Če se že greste politikanstvo ne, ne, dovolte, da zaključim. Gospa Sojar, govoril ste o nagradah potem kako je nehigienično. Bom pa reku vprašte svoje ministre. Svoje ministre v vladi, ki so si pustili mirno izplačat višje plače ne, ker so bili prevrščeni ne v višje plačilne razrede v času pandemije. Tako, da bi s tem kar nehal, ker jaz sem bil tih ampak enostavno niste v stanju priznat dobro delo ne teh direktorjev. Te strategije, ki jo je gospa Demšič predstavila, brez teh direktorjev ne bi bilo. Če pa mate ne, če to misli kandidirat kdo, da misli, da je boljši ne od navedenih od tistih, pa kar javte se. Da vas vidimo ne. Ampak lahko je pa sam k sem prej reku gospodu Matiću, še vam povem, lahko je sam pamet solit ne, ne bom pa vprašu ne v teh predstavah konc koncev ne svetovno znani dirigent, ki je bil v Ljubljani ne, je od 6 predstav k je zapisan po celi Evropi samo v Ljubljano prišel dirigirat. In to je zasluga ne konkretno od Darka Brleka. Da ne razlagam o našem muzeju, ki dela Cukrarno, zdej boste pa rekl, da si ne zasluž. Da ne razlagam o živalskem vrtu, k v teh časih, jaz sem klicu pa prosu in gospoda Krega in ministre, da so pustil, da se živalski vrt odpre takrat, ko smo rekl, da se lohk sprehajamo znotraj občine po gozdu. Kaj pa je drugo gozd, živali so rabil, ne sam zaposleni. Delamo take Gmajnice, pejte enkrat Gmajnice pogledat, da vidite kake mamo Gmajnice, kako skrbimo za pse in mačke ne desetih občin ne. Tko, da, ne gospod Horvat, ne, nimate pravice ne. Sem pač počaku to ampak enostavno o higieni, če govorite, kako si s plačo, pravim, da pa izjemno higienično, da si s plačo z eno letno zamudo za delo, ki so ga lani opravil in to izvrstno. Lahko, lahko, lahko. Sam moment prosim, sam moment prosim. Ugotavljam navzočnost. Še enkrat prosim ne. Ne dela ja, še enkrat prosim, ugotavljam navzočnost, lepo prosim za glas: 44. Preden gremo naprej ne, gospa Honzak ima obrazložitev glasu, izvolte.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala za besedo, sej smo tut v Levici že v že na prejšnji seji povedal podobne zadeve kot so bile dans spet izpostavljene in sicer, da ta kriterij je neprimeren za dodeljevanje nagrad, ta tržna dejavnost ampak to spet ni pa stvar mestnega sveta. Pa še eno, še eno zadevo bi radi opozoril ponovno in sicer na to, da iz teh pripravljenih gradiv, iz nekaterih je razvidno, iz nekaterih pa ne ali se del te nagrade oziroma te teh sredstev iz tržne dejavnosti razdeli tudi med zaposlene, zdej za Živalski vrt Ljubljana je zapisano v, v gradivu, za ostale pa spet ne in bi bila to mogoče tut dobra informacija, da bi se tut mestni svetniki lažje odločil. Mi bomo pri tem sklepu vzdržani. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaposleni v naših zavodih pred tem dobijo, k ne rabi it na sejo mestnega sveta.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA pod točko A): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o določitvi dela plače za delovno uspešnost direktorici javnega zavoda Kinodvor za leto 2019 iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

Prosim za vaš glas. 28 ZA. 2 PROTI.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA pod točko B): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o določitvi dela plače za delovno uspešnost direktorici javnega zavoda Živalski vrt Ljubljana za leto 2019 iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

25 ZA. 2 PROTI. Sprejeto, hvala lepa.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA pod točko C): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o določitvi dela plače za delovno uspešnost direktorju javnega zavoda Festival Ljubljana za leto 2019 iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

Prosim za vaš glas. 27 ZA. 2 PROTI. Sprejeto, hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Prehajam na današnjo zadnjo točko. Zadnja točka, zdej je čas ne za izkazovanje čustev, drgač ne kaže sam voljo Mestne občine Ljubljana ne, da nobenih, ki se ukvarjajo z nacionalistično gibanje oziroma nobeni vardi ne dovolimo vstop v Ljubljano oziroma prosimo, da ne pride v Ljubljano.

AD 9. PREDLOG SKLEPA O NEZAŽELENEM ZBIRANJU PARAVOJAŠKIH MILIC IN NACIONALISTIČNIH ORGANIZACIJ V MESTNI OBČINI LJUBLJANA Prejeli ste poročilo pristojnega delovnega telesa, prosim gospoda Jakopoviča, da poda uvodno obrazložitev, ker Levica je predstavila ne to točko.

GOSPOD JOŽEF HORVAT A lahko proceduralno?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Seveda.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala lepa za besedo. V imenu Svetniškega kluba Nove Slovenije, slovenskih krščanskih demokratov sporočava, da pač se te razprave oziroma te točke ne bova udeležila in zapuščava pač ta prostor. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Izvolite gospod Jakopovič.

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Spoštovani. Mestnemu svetu Mestne občine Ljubljana predlagamo v sprejem sklep, s katerim bomo jasno izrazili politično stališče do pojavov paravojaških enot in nacionalističnih organizacij v Mestni občini Ljubljana. Vsakršno zbiranje in delovanje paravojaških enot in nacionalističnih organizacij je v svobodni in pravno urejeni državi moralno nedopustno, etično sporno in protizakonito. Različne vrste tovrstih formacij med prebivalci in prebivalkami sprožajo strah in nelagodje, njihovo pojavljanje v javnosti s postroji, zastavo, poveljevanjem, uniformami sproža med ljudmi tudi napačne predstave o pristojnosti teh skupin. Takšne samoorganizirane in nenadzorovane skupine se ponašajo z vojaško izurjenostjo, prevzemajo vlogo Slovenske policije in drugih organov pregoda, v sklopu svojega patroliranja pa ustrahujejo prebivalce, ki živijo na področjih, kjer se pojavljajo. Paravojaške enote so destabilizator miru, pri njihovem delovanju pa se pojavljata ekstremizem in nespoštovanje zakonodaje. Pripadniki paravojaške milice tako imenovane Slovenske varde so se letos zbrali tudi v Ljubljani in paradirali ter izvajajo svoje postroje pred predsedniško palačo. Potem so se v svojih uniformah z znakom panterja odpravili po Ljubljani. Prav tako so pred kratkim v svojih uniformah želeli vstopiti v državni zbor. Za lažjo predstavo s kom imamo opravka je treba zadeve postaviti v kontekst. Jeseni 2018 so po družbenih omrežjih zaokrožile fotografije oborožene skupine, ki naj bi se urila v štajerskih gozdovih. Omenjena skupina poseduje vse znake paravojaške skupine in je v dosedanjem obdobju delovanja že vsaj trikrat zamenjala svojo taktiko. V takrat prikazanem postroju se je videlo sekire in druge, tudi strelno orožje, za katero je vodja skupine zatrdil, da je prava. Skupina se je takrat poimenovala prostovoljna obrambna skupina svobodnih ljudi dežele Štajerske, s kratkim imenom Štajerska varda. Takrat je bila varda specializirana za drug namen, kot to predstavljajo danes. Branila in udejanjala naj bi idejo Dežele Štajerske. Samouklicani general Andrej Šiško, ki je bil predhodno že obsojen za poskus uboja je bil kasneje pravnomočno spoznan za krivega sčuvanju, ščuvanja k nasilni spremembi ustave. Sodniki so presodili, da je Šiško pozival k oboroženem odporu, k strmoglavljenju najvišjih državnih organov, grozil nekdanjemu predsedniku vlade in nezakonito ustanovil Deželo štajerskega naroda. Skupina je posledično prilagodila svojo taktiko. Kot podlago za svoje delovanje je določila sovraštvo in nestrpnost in za svojo osnovno dejavnost določila lov na ljudi. V zadnji spremembi zakonodaje pred kratkim je skupina predstavila naslednjo stopnjo preobrazbe in sicer bo po besedah predstavnikov varde šla tretjina članov v ilegalo. Andrej Šiško kot njihov vodja pa trdi, da ne ve kaj nameravajo. Kot vodja varde se spreneveda na podoben način, kot se je sprenevedal konec maja, ko je kakih 50 uniformiranih pripadnikov Štajerske vadre, varde zasedlo vhod v policijsko postajo v Slovenski Bistrici, Andrej Šiško pa je komandirja policijske postaje vprašal, ali mu je jasno, da on ne more odgovarjati, če se bo komu kaj zgodilo. Izjave Andreja Šiška ob zadnji spremembi zakonodaje citiram: »Neki butalci z njihovimi novelami zakonov nas ne bodo zaustavili.« kažejo na to, da ne bojo odnehali. Tudi v resnici se vardisti še vedno zbirajo in urijo. Še v zadnjih tednih so organizirali usposabljanja ob meji, prebral bom izsek iz vabila za usposabljanje 17. 10.: V soboto, 17. 10. dobrodošel vsak, ki je mišljenja kot mi na usposabljanje na mejni črti. En oddelek vardov se bo izobraževal na mejni črti. Ugotavljali bomo varnost in prihodnost prehodnost tega dela meje. Vem, da na tem delu ni policije in ne vojske. Tudi droni se redko na tem pas, so redko na tem pasu, saj je dostopnost terena zelo težka, konec besedila. Delovanje takšnih milic v večini držav rigorozno preganjajo, saj gre za izjemno nevarne in tudi nasilne skupine, ki red in pravico jemljejo v svoje roke ter želijo hkrati brez ustreznih kvalifikacij in urenj, urjenj prevzemati delovanje uradnih državov, državnih represivnih organov. V Ljubljani so v času miroljubnih protestov protivladnih protestov so se večkrat zbrali tudi tako imenovani rumeni jopiči. Med njimi je bilo, kot so kasneje razkrili raziskovalci na podlagi pregleda fotografij in družbenih omrežij veliko pripadnikov skrajnih desničarskih nacionalističnih in celo nacističnih gibanj, kot je organizacija Blood & Honour. Eden od sodelujočih, ki se je kasneje zamaskiran pojavljal v medijih je bil na primer prepoznan kot nekdanji vodja skupine za novačenje skrajnežev. Prvi očiten znak povezave z neonacističnimi gibanji pa se je pojavil med enim od protestov na Prešernovem trgu, ko je eden izmed članov skupine izvedel znani nacistični pozdrav.

KONEC POSNETKA ŠT. 20201019_170258

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ V zadnjem času take skupine prek profilov na družbenih omrežjih kličejo svoje podpornike k ustanovitvi vaških straž ter iskanju in lovljenju beguncev, kar kaže na to, da se delovanje teh skupin v Sloveniji približuje tako imen tudi delovanju tako imenovane varde. Letos pozimi so take skrajno desničarske skupine v Nemčiji prepovedali, saj je njihovo delovanje v nasprotju z nemškim ustavnim redom, v Kanadi pa so organizacije Blood & Honour in Combat 18 lani uvrstili na seznam terorističnih organizacij. Pri sprejemu predlaganega sklepa na Mestni občini Ljubljana v mestnem svetu gre za simbolno dejanje. Dejanje, s katerim bomo mestne svetnice in svetniki poslali jasno sporočilo prebivalkam in prebivalcem Ljubljane ter vsem ostalim, da osebe, ki delijo ljudi glede na spol, raso, etnično poreklo, versko ali drugačno prepričanje oziroma druge osebne okoliščine v mestu niso dobrodošle.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Podobnik, stališče odbora.

GOSPOD TONE PODOBNIK Spoštovani gospod župan, podžupanja, podžupani, svetnice in svetniki. Odbor za zaščito, reševanje in civilno obrambo podpira sprejem Predloga Sklepa o nezaželjenem zbiranju paravojaških milic in nacionalističnih organizacij v Mestni občini Ljubljana in predlaga Mestnemu svetu Mestne občine Ljubljana, da ga sprejme. Sklep je bil sprejet s 3 glasovi za, brez glasu proti od 5-ih navzočih.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala za besedo. Statutarno pravna komisija ni imela pripomb pravne narave, predlog je v skladu s statutom in poslovnikom Mestne občine Ljubljana. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Preden odprem razpravo, spoštovane svetnice in svetniki. Imamo dve poti, ena pot je, da začnemo dopovedovat kdo kaj misli in kaj je dobro in ni dobro in druga pot je, da ta sklep sprejmemo, če se le da skupaj z enim sporočilom, da v Ljubljani živimo skupaj in spoštujemo vse različnosti. Jaz bi pozdravu zakon, ki ga je sprejel državni zbor, kajti to je velik korak, ki je povedu, da ne more bit paravojaških milic v tej državi, da je lahko sam ena vojska, sam ena policija in, da takih pomoči ne potrebujemo. To, da so šli v predsedniško palačo, to, da so poskušali it v državni zbor je zame žalitev obeh inštitucij. In mi tle sprejemamo sklep, ki nima nobenih zavezujočih ampak pravimo o nezaželenem zbiranju paravojaških milic in nacionalističnih organizacij. Kot veste vsi protesti, tudi proti prejšnji vladi, ki je organizirana na Prešernovem trgu so bili s strani mestne občine sprejeti, brez problemov. Moje mnenje je, da državljani imamo pravico, imajo pravico, da izkazujejo svojo voljo, če to delajo na miren, spoštljiv način in pač povejo svojo voljo. In ko odpiram to razpravo, še enkrat bi predlagal, da se ne spuščajmo, pa vi odločate v to delitev ne, kaj je varda, ni varda, kajti varda nikomur, tudi pr vas ne more bit v ponos. In jaz pozdravljam državni zbor, ki je sprejel ta zakon, ki menda, ki bo menda šel na preiskus na ustavno sodišče. Ampak počakal bomo, da bo ustavno sodišče reklo svoje. Izvolte, razprava je odprta. Hvala lepa. Zaključujem. Ugotavljam navzočnost po celotni točki: 25.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o nezaželenem zbiranju paravojaških milic in nacionalističnih organizacij v Mestni občini Ljubljana.

Prosim za vaš glas. 31 ZA. 0 PROTI. Čestitam in res hvala iz srca vsem skupaj.

KONEC POSNETKA ŠT. 20201019_180259

Številka: 90000-13/2020-28 Datum: 23. 11. 2020

MAGNETOGRAMSKI ZAPIS PO ZVOČNEM POSNETKU 17. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA,

ki je potekala v ponedeljek, 16. novembra 2020 s pričetkom ob 15.30 uri, v Veliki sejni dvorani Mestne hiše, Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Spoštovane svetnice, svetniki, gospe in gospodje, dober dan želim. Pričenjamo sejo 17. sejo Mestnega sveta MOL-a. Prisotnih je 34 svetnic in svetnikov, odsotnost so opravičili gospod Minodraš, gospa Zagožen, gospod Jakopovič, gospod Matić, gospa Damij, gospa Žekar. Obveščam vas, da je dvorana prezračena, da so mize, stoli, tipke in mikrofoni razkuženi. Smo sklepčni, lahko pričnemo z delom. Prijazno prosim, da izklopite mobilne telefone, da ne motimo delo in pa glede na epidemiološko situacijo predlagam, da se sejo v skladu s 171. členom Poslovnika Mestnega sveta poteka brez navzočnosti občanov. Ker mora o tem odločati mestni svet, dajem na glasovanje. Ugotavljam navzočnost: 31.

Glasujemo v skladu s 171. členom Poslovnika Mestnega sveta MOL-a: 17. seja Mestnega sveta poteka brez navzočnosti občanov.

Prosim za vaš glas. 33 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Odpiram pri tej točki razpravo o dnevnem redu 17. seje. Kaka razprava od dnevnem redu? Ni. Zaključujem.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet MOL-a sprejme Predlog dnevnega reda 17. seje Mestnega sveta.

Prosim za vaš glas. 29 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa.

Gremo na točko 1 dnevnega reda. AD 1. POTRDITEV ZAPISNIKA 16. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA Gradivo ste prejeli. Odpiram razpravo o zapisniku. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 31.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet MOL-a potrdi Zapisnik 16. seje Mestnega sveta MOL-a z dne 19. 10. 2020.

Prosim za vaš glas. 31 ZA. 0 PROTI. Sprejeto.

Gremo na naslednjo točko, 2. AD 2. VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIC IN SVETNIKOV TER ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIC IN SVETNIKOV Gradivo za to točko ste prejeli po sklicu seje. Pisno vprašanje z zahtevo za ustno predstavitev je poslal Svetniški klub Levica glede pogojev in sredstev za izvedbo šolanj na daljavo. Zdej, odgovor ste dobili pisni, a še vedno hočte ustno vprašanje? Boste, še vedno. Bomo dodal. Vprašanja in pobude so poslali gospa Sever glede asfaltiranje ceste v Šentvidu, gospod Horvat glede postavitve varnostne ograje ob obrežju Ljubljanice na makadamskem delu sprehajalne in kolesarske poti na ulici Ob Ljubljanici na Kodeljevem. Svetniški klub Levica glede prometne ureditve v Savskem naselju, novoletnega ognjemeta, praznične okrasitve Ljubljane. Gospod Stariha glede znižanja hitrosti na Celovški cesti, gospa Vrečko glede sodelovanja krajinskih arhitektov na prirejanju javnega prostora. Svetniški klub SD glede ureditve groba pokojnega ljubljanskega župana Jake Avšiča in Svetniški klub NSi glede prižiga lučk. Prejeli ste tudi odgovore na vprašanja s 16. seje. Besedo za ustno postavitev dajem gospe Urški Honzak, 3 minute.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala za besedo. Najprej naj opravičim tovariša Jakopoviča, ki je sicer bil podpisan pod tole vprašanje, potem naj se zahvalim Oddelku za predšolsko vzgojo in izobraževanje, da so nam že predčasno poslali pisni odgovor na naše vprašanje, ampak se nam zdi pomembno, da se tudi javno vsaj slišimo kej informacij glede stanja v ljubljanskih šolah v času epidemije tko, da bomo zastavil vprašanje še ustno. In sicer v času epidemije Covida 19 in obveznega šolanja na daljavo nas skrbi zagotavljanje enakih možnosti otrok glede informacijske tehnologije za izobraževanje na domu. Zato nas zanima kakšna je opremljenost otrok s primerno računalniško opremo in dostopnostjo do interneta. Sicer ob pomoči donatorjev, nevladnih organizacij in mednarodne solidarnosti je takih otrok, ki nimajo več primerne opreme in dostopa do interneta v drugi izvedbi šole na daljavo verjetno manj, ampak smo vseeno MOL prosili za nekaj podatkov, in sicer kako je z računalniško opremljenostjo otrok v osnovnih šolah na območju MOL? Koliko otrok oziroma družin v primeru večjega števila otrok še nima ustreznega računalnika in računalniške opreme? Koliko otrok nima dostopa do interneta oziroma ga zaradi slabe povezave ne more uporabljati? Kako poteka izobraževanje na daljavo pri teh otrokih, ki nimajo dostopa do interneta? In, ali imate podatek, ali je Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport je usmerjeno zbiralo te podatke, ali so ravnatelji morali sami se ukvarjat s to situacijo? Ob tem smo pa potem zastavili še nekaj vprašanj glede toplih obrokov v ljubljanskih osnovnih šolah in nas je zanimal, koliko toplih obrokov v ljubljanskih osnovnih šolah se pripravi na dan za učence in socialno šibkih družin in na kakšen način je organizirano njihovo razdeljevanje? Ali bo MOL ponovno organizirala dostavo toplih obrokov otrokom, ki ne živijo v bližini šol, kar je izvajala v času prvega vala epidemije ali ne, kot je bilo razvidno iz odzivov občine v medijih? Ali bo torej organizacija razdeljevanja toplih obrokov potekala drugače, kot v času prvega vala epidemije in zakaj? Hvala za odgovore že v naprej.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sicer je večina vprašanj za ministrico ampak Marija, kar izvoli, gospa Fabčič bo podala odgovore.

GOSPA MARIJA FABČIČ Spoštovani, gospodu Jakopiču smo pisno odgovorili takoj, ko smo uspeli na oddelku vzpostaviti organizacijo za tople obroke. Po poročanju šol so učenci po večini opremljeni z računalniško opremo za delo od doma, že spomladi smo pa največjo težavo zaznali pri družinah, kjer je v istem gospodinjstvu več šolajočih otrok, spomladi je bilo to 114 družin. Tako so šole družinam v stiski zagotovile šolske računalnike, ki jih sicer uporabljajo pri pouku računalništva in zanje tudi Mestna občina Ljubljana sofinancira približno četrt milijona letno, to je sicer v pristojnosti ministrstva in pomagali so jim pri vzpostavitvi in zagonu opreme. Tudi sedaj in spomladi, ko učitelji zaznajo težave pri posameznih učencih jim omogočijo pomoč preko telefona in tudi posredovanjem fizičnih gradiv preko pošte ali prevzema. Tudi mestna uprava in javni holding sta dala svoje stare, povsem uporabne računalnike z opremo, zagotovili smo z Telekomom vsaki šoli brezplačno po 10 kod za brezplačni dostop do interneta za učence in tudi Zavod za šolstvo po naših informacijah zagotavlja modeme. Natančni podatki glede donacije zasebnikov ali podjetij, ki so donirali šolam ne razpolagamo, saj jih tudi nismo zbirali, prav tako tudi ne z podatki ministrstva za šolstvo, zato predlagamo, da se zanje obrnete neposredno na ministrstvo. Čeprav smo prvotno predvideli, da tople obroke učenci prevzamejo v vseh šolah, smo šolam omogočili, da se zaradi različnih situacij kot so bolniške v kuhinji ali prijava le nekaj otrok na malico, kar bi vodilo v neracionalnost povežejo s sosednjimi šolami in skupaj organizirajo kuhanje in razdelitev toplega obroka. Tako smo v ponedeljek, ko smo začeli s kuhanjem razdelili 488 toplih obrokov, v petek je bilo teh obrokov že 1850. Le 30 staršev je sporočilo potrebo po prevozu, zlasti za otroke s posebnimi potrebami v specializiranih šolah. Zato jim hrano vozijo s šolskimi kombiji ali pa so se šole medsebojno dogovorile za prevzem hrane v šoli v bližini prebivališča. Zato ugotavljamo, da ni potrebe po enakem pristopu pri zagotavljanju toplih obrokov. Spomladi je bilo potrebno pridobiti tudi posebno odredbo poveljnika Republiške civilne zaščite, da smo sploh lahko odprli eno šolsko kuhinjo in tudi že spomladi smo ob naših izkušnjah opozarjali na izpostavljenost socialno ogroženih družin in na dejstvo, da ni mogoče na hitro in s prostovoljstvom nadomestiti dobre sistemske rešitve v šolah in zajeti prav vseh otrok. Vseh opravičencev bi bilo v Ljubljani samo v osnovnih šolah med 5000 in 6000. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prehajamo na točko 3 današnjega dnevnega reda.

AD 3. POROČILO ŽUPANA Bom poskušu čim hitreje prebrat. Aktualno dogajanje v mestni občini. 22. oktobra smo pri spomeniku v Kozlarjevi gošči udeležili Komemoracije ob Dnevu spomina na mrtve. 26. oktobra smo objavili razpise za sofinanciranje projektov in programov z različnih področij za leto 2021, 9. novembra pa razpis za oddajo umetniških ateljejev in prostorov v brezplačno uporabo za kulturne dejavnosti, poudarjam umetniških ateljejev v brezplačno. Roki za prijavo so različni, informacije so dostopne na naši spletni strani. Konec oktobra je Ljubljana v okviru 2. konference o e-mobilnosti postala naj e-mobilnostno mesto v Sloveniji. Konec oktobra smo prejeli certifikat Mladim prijazna občina do leta 2024. Certifikat smo prvič prejeli leta 2012. Ob 1. novembru – dnevu spomina na mrtve - smo položili vence k spomenikom na različnih lokacijah v Ljubljani - na Žalah na štirih lokacijah, pri Grobnici narodnih herojev, v Gramozni jami in pa na Sv. Urhu. Od novembra dalje v parkirni hiši Kongresni trg na ogled stalna razstava Svobodni, ki so jo pripravili v Pionirskem domu. V začetku novembra smo že tretje leto zapored položili spotikavce, s katerimi obujamo spomin na žrtve holokavsta. V začetku novembra smo posodobili aplikacijo Urbana, ki jo odslej lahko uporabljajo imetniki mobilnih telefonov s sistemom iOS, nadgradili smo jo tudi z mobilnim plačevanjem parkirnine Upark. 8. novembra smo ob zmagi Primoža Rogliča Ljubljanski grad osvetlili v rdečo. 12. novembra je Živalski vrt slavil 30. obletnico svoje izobraževalne službe in so se srečali z več kot milijonom obiskovalcev v tem času. 16. novembra smo ob mednarodnem dnevu strpnosti, na galeriji na prostem na ploščadi pred Slovensko hišo Figovec postavili mednarodno razstavo plakatov na temo strpnosti. Avtor razstave je svetovno znani grafični oblikovalec in ilustrator Mirko Ilić. Do 20. novembra lahko meščanke in meščani preko spleta glasujejo za Drevo leta 2020. Do 26. novembra je na Krakovskem nasipu ogled razstava Plečnik in Praga. Na mednarodnem sodelovanju je 30. oktobra bila izjemno zanimiva virtualna okrogla miza na temo kolesarjenja z gospodom Timmermansom, izvršnim podpredsednikom Evropske komisije. 4. novembra smo se udeležili spletne seje v okviru letne konference EUROCITIES »Mesta prihodnosti – ali imajo mesta prihodnost?« 5. in 6. novembra smo se udeležili virtualnega srečanja Mreže mavričnih mest. 11. novembra je na spletu potekala letna konferenca na temo kaj lahko naredimo več za participacije mladih. 12. novembra smo v okviru evropskega projekta BeePathNet preko spleta pripravili 3. Mednarodni posvet o urbanem čebelarjenju. Gostili smo novo veleposlanico Republike Avstrije. Na mestnem svetu področje bi pa izpostavu naslednje dve točki, izjemno pomembne zame je pa za vse nas je Ustavno sodišče Republike Slovenije v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Pavla Zatlerja in drugih izdalo dva sklepa, s katerim je zavrglo ustavno pritožbo in pobudo glede gradnje povezovalnega kanala C0. Odločitev sodišča pozdravljam, saj nam omogoča nadaljevanje izvajanja projekta gradnje kanalizacije v Ljubljani ter povezovalnega kanala C0, s katerim izvršujemo kakovost bivanja prebivalcev Mestne občine Ljubljana ter občinah Medvode in Vodice. Glede na nove ukrepe vas seznanjam z dosedanjimi aktivnostmi, ki smo jih sprejeli v Ljubljani in smo jih poenotili skupaj tudi z vsemi mestnimi občinami. Zaustavljen javni potniški promet, do 30. novembra so vsa parkirišča brezplačna razen tistih v garažah. Govorim tista parkiriška, ki so v lasti mestne občine. Tisti, ki uporabljajo javne površine za gostinske vrtove in najemnike poslovnih prostorov so oprostili plačila od 19. oktobra do 30. novembra. Uporabnike javnih površin, ki so postavili ute za peko in prodajo kostanja pa smo oprostili 75 plačila, se pravi plačajo le 25% občinske takse. Tržnice v upravljanju našega LPT-ja ostajajo odprte, delujejo v skladu z navodili NIJZ-ja. Najemniki gostinskih lokalov ter prodajalci neživilskih izdelkov so oproščeni plačila najemnine v celoti. Vsem ostalim najemnikom pa plačujejo 50 %, govorimo za stojnice, kjer je seveda sadje in zelenjava. Javni vrtci tudi v prihodnje ostajajo odprti za nujno varstvo otrok. Starši so bili izjemno odgovorni, prvi teden je bilo 8% upravičenih otrok, prejšnji teden 17%. Pripravljamo tople obroke, zdej ste slišal kolk jih je bilo. UKC-u smo za zaposlene ponudili v uporabo Hostel Celica. In tudi, če bi bilo potrebno, pa očitno ni, ker imajo odličnega direktorja Poklukarja Gospodarsko razstavišče in dvorano Stožice. Zavodi s področja kulture so zaprti. Mestna knjižnica omogoča dostavo naročenega gradiva po pošti, oz. brezstični prevzem. Objekti za rekreacijo fitnes, savna, drsanje in podobno so zaprti. Vsa javna igrišča ostajajo odprta, pri njihovi uporabi je potrebno spoštovati navodila Vlade in NIJZ. Od danes je zaprt tudi Živalski vrt. Nadzor, ki smo ga izvajali nad vrtički v Črnučah ustavili do 31. januarja, iščemo rešitev. In pa naši vozniki LPP so se znova izkazali po svoji dobrodelnosti. Kot prostovoljci pomagajo UKC Ljubljana pri logistiki, čiščenju, dezinfekciji postelj in reševalnih vozilih. Hvala lepa vsem, ki pomagate tistim, ki so pomoči potrebni. Gremo na kadrovske zadeve.

AD 4. KADROVSKE ZADEVE Prosim gospoda Čerina, da poda uvodno obrazložitev. Gradivo ste pa prejeli.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala za besedo, gospod župan. Cenjene kolegice in kolegi. Komisija vam v presojo in v sprejem predlaga 5 sklepov in 1 mnenje. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gremo na prvo točko. Predlog Sklepa o imenovanju predstavnikov v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Razprava prosim. Kar izvol, opa, kar izvolijo, lepo prosim. Kar po vrsti ne, gospod Slabe.

GOSPOD GREGOR SLABE Ja, gospod župan, hvala lepa za besedo. Zdej, pred seboj imam sklep, kjer naj bi danes v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu kot predsednika tega sveta imenovali Janeza Stariho. Zdej jaz, kot tudi Svetniška skupina Slovenske demokratske stranke smo proti njegovemu imenovanju. Pa poglejmo zakaj. Gospod župan, vi in gospod Čerin, ki je predsedujoči komisiji za imenovanja in še nekateri svetniki verjetno niste seznanjeni s pisanjem Starihe na socialnih omrežjih. Pa vam bom prebral nekatera njegova sporočila, citiram:»Sinoči smo se policajem pustili namlatiti, naša napaka. Tudi moja osebna napaka, ker sem od nekoga dobil informacijo, da policaji ne bodo nasilni in, da ne bodo provocirali. Prihodnji petek bo »showdown«, ljubezni ni več. No, z moje strani je itak že prej ni bilo.« In zraven še slika bejzbol kija in smrt janžizmu. Naprej: »Policaji so žal sinoči prestopili mejo dopustnega, prihodnji petek ne bomo več tako milostni.« Torej, tukaj je več kot očitno spodbuja k nasilju nad policiste. Pred pričetkom proslave dneva državnosti pa je zapisal sledeče: »Banda domobranska že vadi govejo muziko. Tudi protiprotestniške ograje že čakajo. Tresejo se jim hlače.« Torej glasbenike narodnozabavne muzike imenuje za bando domobransko. Gremo naprej, potem je pod profilom Vlade RS na twitterju, kjer sta se slikala Urška Janša, torej žena predsednika vlade in žena Pompeja, torej državnega sekretarja je napisu pod to sliko »klerofašistki«. Gremo naprej, poslanki državnega zbora Alenka Jeraj je nekomu drugemu na twitterju napisal odgovorila oziroma napisala: »V čem je problem komuniciranja, enemu Kacin ni všeč, drugemu Hojs. To, kar je pa pomembno in govorijo vsi pa so maske, razkuževanje rok in razdalja 1.5 metra. Še narisano imate, kaj bi še radi?« Na kar Stariha odgovori: »Kuzla, tiho, k nogi.« Torej, poslanko državnega zbora imenuje kuzla. Ali bomo to dovolili v mestnem svetu, da ženske imenuje klerofašistke in kuzle? Mestne svetnice, kako bi se vi počutile, če bi vam Stariha kaj takšnega napisal? Gospod župan, vi imate mamo, ki jo imate zelo radi. Pa ne boste dovolili, da mestni svetnik tako piše o ženskah. Ali se vam to zdi normalno? Ker danes glasujemo o njegovem imenovanju. Gremo naprej, potem Borut Pahor je napisal isto na twitterju: »Ob 30. obletnici prve spravne slovesnosti V breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu je napisal: »Sprava je pot, ki se nikoli ne konča. Če se konča, se začne trpljenje.« Nakar mu Stariha odgovarja: »Spravo si zatlači v svojo vagino.« Torej, kot prvo, to je žaljenje vseh žrtev na katerikoli strani. Kot drugo, to ne samo, da žali Boruta Pahorja ampak žali institucijo predsednika republike. Naprej, potem je napisal »Nacifašist Janez«. Torej predsednika vlade označuje za nacifašista. Gospod župan, vi ste s predsednikom vlade verjetno sedaj pogovarjate že zaradi koordinacije zaradi v boju z epidemijo. Pa bi se vi pogovarjali s predsednikom vlade, če bi on bil nacifašist, kot pravi Stariha? Gremo naprej, Stariha je napisal: »Težava partizanov je bila ta, da so bili premalo dosledni in natančni pri likvidaciji izdajalcev. Danes eni ne bi kokodakali.« Torej, tukaj bi Stariha vse, ki se z njim ne strinjajo, torej vsak, ki se z njim ne strinja je avtomatično izdajalec, enostavno likvidiral. Kot Stalin, ni ljudi, ni problema. Vi, gospod župan, pa že vseskozi ponavljate, da je Ljubljana mesto heroj in sprejema vse različnosti. Ne nazadnje je mestni svet na prejšnji seji sprejel nekakšen simbolen sklep, kjer so nacionalistične in paravojaške skupine nezaželjene v mestu. Danes pa glasujemo o Starihi, ki žali vse poprek po družbenih omrežjih, povrh vsega pa še piše, da so jih premalo pobili. Ker ravno tuki naprej je napisal: »Žal so jih pospravili premalo, zato je danes tako, kot je. Fašizem potomcev domogranske svojati je v vzponu. Zanikanje sodelovanja z okupatorjem, zanikanje holokavsta. Stranka SDS vodi fašističen pogrom nad slovenskim narodom. Bomo še kar pridno tiho?« In potem še objavi tuki sliko iz hude jame, kjer so jih na tisoče žive zakopali, od otrok do žensk in se še hvali s tem. Hvali se s tem in v bistvu napoveduje, da je potrebno to v Sloveniji ponoviti. To je bolano in nevarno hkrati. Stariha pa očitno tudi nima dobrega spomina, saj bi lahko vedel, da je SDS že zdavnaj obsodila vse tri totalitarne režime, od fašizma, nacizma do komunizma. Pa še nekaj ne, moj praded je pol leta bil zaprt na Rabu. Preživel je zato, ker so Italijani kapitulirali. Kakšen mesec kasneje pa ga ne bi bilo nazaj. Zato ne bom dovolil, da Stariha žali spomin na mojega pradedka s tem, ko mene kot člana SDS označuje za fašista. Danes živijo v demokraciji in lahko relativno svobodno izražamo svoja mnenja brez, da bi nas kdo preganjal. Ampak ne more Stariha pričakovati, da bo lahko žalil ljudi in zagovarjal ponovni kaos klanja in ubijanja. Mestni svet ga bo pa zato še nagradil z imenovanjem kot predsednika sveta. Ja pa kaj se pa gremo? A boste res to dopustili gospod župan? Ker vi ste župan vseh prebivalcev Ljubljane, ne samo tistih, ki so vas volili. Vsekakor imate že dolgo kariero in življenje, pa ne boste sedaj pri vaših skoraj 68. letih dopustili takšno imenovanje. Lepo vas prosim, pa ne moremo do dopustiti v tej prečudoviti mestni hiši. V kolikor boste mestni svetniki izglasovali njegovo imenovanje potem to pomeni, da se strinjate z vsebino njegovega pisanja po družbenih omrežjih. Dajmo tokrat stopiti skupaj na eni in na drugi strani in glasujmo proti imenovanju Starihe, ker tako bomo dali simbolno gesto ne samo prebivalcem Ljubljane ampak cele države, da poniževanje drugo mislečih in pozivanje h kaosu ter likvidacijam je v mestu nezaželjeno, zavržno in Ljubljana takšnega ravnanja in zapisov ne odobrava. Zato predlagam, da se komisija za imenovanje ponovno sestane in izbere predsednika, ki si zasluži biti predsednik sveta. Toliko.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Moram povedat, res si bom vzel tolk časa jst. Svoje stališče ne menjam in še vedno trdim, da je Ljubljana mesto, kjer živimo skupaj in spoštujemo vse različnosti. In mnogo tega kar ste reku jst soglašam. O twittih imam svoje mnenje, sem tut napisu ga tut predsedniku vlade, da je mnogokrat bolje, da prsti počivajo ne zato tudi jst ne twittam, ne znam, se nočem naučit ne. Če mi gospoda Stariho ne imenujemo, kar bi imelo nek pomen, ga ne mormo izključit kot člana mestnega sveta, ker je bil izvoljen. Izvoljen s svojimi stališči taki, ki je. Je pa dejstvo ne, da jst vse v tej sobi pozivam, da prenehajo z žalitvami. Da, če ne mormo živet skupaj, če se ne mormo pozdravljat lepo, da si ne odmagamo. In taka stališča pa sem jst, moje stališče poznate, na levi opciji, zagovarjam partizane, partizanke, ki so prinesli svobodo, ampak spoštujem tut druga mnenja. Tut povedu sem, da bo zlo jasno in pa zlo spoštljivo, da dokler bom jaz na tem mestu, v Ljubljani ne bo domobranskih spomenikov, ker enostavno pač pašejo k izdajalcem in drugač ne znam rečt ne. In tole, kar ste zdej naštel je za kateregakoli v Ljubljani popolnoma neprimerno. Tko, da jst tut tlele se pridružujem ne k pozivu ne gospodu Starihi ne, tovarišu Starihi, kar mu je ljubše, da v principu s takimi twitti preneha. Njemu in vsem drugim, ki s svojimi twitti druge žalijo. Ampak danes o tem razpravljamo,--

zvok, ki napove potek časa namenjenega razpravi

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ --pa bo mogoče gospod Stariha nekaj svojega povedu. Izvolte, gospod Stariha, vi ste drugi bil prijavljen.

GOSPOD JANEZ STARIHA Hvala lepa. Najprej bi kot predsednika Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v tem mandatu povedal, da smo mandat opravil dobro, večino programa smo izpeljal tako, da zdej kolega, se strinjam ja, nekatere stvari držijo, moji twitti so mestoma zelo kritični, vulgarni tudi, vendar je pa treba vedet, da ti twitti so ponavadi odgovor oziroma nek učinek dejanj vaše stranke ne. Vaša stranka v zadnjem času neobrzdano širi fašizem. To je dejstvo. Jah, to je dejstvo. Moji twitti niso

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ No, zdej. Zdej pa se opravičujem sam še, gospod Stariha, sam prosim ne. Jaz sem bil čist tih ne, pa lepo prosim, da smo tih in poslušamo, mogoče bomo prišli do neke rešitve. Ne prekinjat nobenga, vsak ma pravico do svojga mnenja, jaz sem svoje mnenje povedu zlo jasno ne. Kar.

GOSPOD JANEZ STARIHA Ne, tudi kot predsednik krajevne organizacije Zveze borcev Savsko naselje imam določeno stališče, ki ga moram zagovarjat javno ne, od tega ne bom odstopal kot mestni svetnik in bom to stališče še naprej zagovarjal. Predlagam tut, da pač najprej pred svojim pragom pometete ne. Vaš predsednik in njegovi twitti ne, on nam dela svetovno blamažo ne, politično škodo, da ne govorimo kakšna bo gospodarska škoda ne iz teh twittov iz prejšnjega tedna in 14 dni nazaj ne. O tem razmišljite, ne o nekem Starihi ne, ki sem pa tja napiše kakšen twitt ne. Jaz sem mejhen ne, vaš predsednik dela pa sramoto takšno, da se ne bomo iz tega izkopal par let ven ne. O tem razmišljite. Jaz kot predsednik SPV Ljubljana moram rečt, da delo sem opravu dobro in strokovno in tega se, o tem niste nič povedal, nič ne niste ob to obregnil, ne vem če tut kakšne podatke maste, nimate ne. Tko, da bom poskušam tut mal umirit to mojo komunikacijo na twitterju ne in to bom tut počel, ampak bom pa odgovarjal na takšne zadeve, ki se tičejo vseh državljanov in državljank, meščank in meščanov ne. Žal. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Tut tle se bom oglasu gospod Stariha. Jaz imam častno priznanje zveze borcev, tu imamo predsednico ljubljanskega odbora in zveza borcev nikoli ne uporablja takih besed. Jaz se bom obrnu na očeta naroda pokojnega Janeza Stanovnika, ki je zlo jasno povedu in se opraviču za vsa dejanja. Zdej mešamo dve stvari. Ena stvar je dobro delo, ki ga je opravljeno, to ni debate, druga stvar so pa žalitve. Vsak imam pravico do svojega mnenja ampak na način, ki je primeren. Jaz bi rad, da ta mestni svet te svoje besede res uspodobi, pove kaj je narobe, kaj predlaga, brez osebnih žalitev. Moje mnenje gospod Stariha, da bi se mogu tle vsem opravičit in s tem twitti, takimi twitti te vrste nehate. Imate pravico, da kritizirate, da poveste, kaj je narobe, imate pravico, da poveste svoje mnenje o twittu predsednika vlade, konc koncev predstavlja državo, ampak obstajajo pa neke norme, jst še enkrat pravim ne, jst men, men je res hudo no. Tle sedimo skupaj v tej sejni sobi, razpravljamo o nekih točkah, zdej bomo zgubili pol ure ne al pa eno uro ne na neke twitte, ki jih lohk pobiramo kdor če, kokr če. Jaz predlagam opravičilo pa se neha s tem twitti, pa da nehamo o tem govort, ker je, ja sej. Gospod Horvat, izvolte.

GOSPOD IGOR HORVAT Hvala za besedo, gospod župan. Jaz bi vseen ene par besed reku no. Slišali smo razpravo kolega Slabeta glede twitt zapisov kandidata za predsednika Sveta za varnost in preventivo v cestnem prometu. Torej o neprimernosti in žaljivih zapisih na družabnih omrežjih sem predsednika komisije opozoril že na seji Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki smo ga imeli v sredo. Vendar me je gospod podžupan zavrnil, češ Stariha se v mestnem svetu obnaša dostojno in nimam zadržkov glede njegovega imenovanja. To je njegov citat na seji. Zato vas spoštovani gospod Čerin, ki ste prisoten sprašujem, v kolikor vam mestni svetnik gospod Stariha ne bo do konca mandata zabrusil v mestni hiši ali preko družabnih omrežjih »Pes k nogi«, potem bo lahko imenovan v vse svete in delovna telesa, ki jih imenuje mestni svet in, če se bo gospod Stariha temu vzdržal ga lahko konec koncev predlagate za častnega meščana Ljubljane, saj se je dostojno obnašu. Vsi mestni svetniki in svetnice imamo dolžnost, da se dostojno obnašamo. Zanimivo pa je, da je isti gospod župan imel zadržke glede zapisov na medmrežju pri kandidatki, o kateri smo odločali v začetku mandata. Mislim, da je bila predlagana za Odbor za zdravje in socialno varstvo. Seveda na koncu ni bila imenovana. Prav zaradi twitter zapisov. Dvojna merila torej. Zakaj je temu tako? Zakaj je temu tako gospod Janković? Kdor bo glasoval za takšnega kandidata sigurno ne bo heroj mesta in marsikdo izmed vas to ves čas razglaša. In, če ga boste imenovali, žal vam bo. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Čadež.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Glejte, bom se, bom tako začel. Da se obrnem na besede gospoda župana, ki je danes predstavljal svoje delo v preteklem mesecu oziroma mestnega, Mestne občine Ljubljana. In je med drugim povedal, da smo 16. novembra odprli razstavo o mednarodnem dnevu strpnosti. In se je s tem pohvalu, lepo, pokazal zastave in tako je prav. No, zdej pa vi predlagate za predsednika Sveta za preventivo in vzgojo, dam poudarek še na vzgojo v cestnem prometu, gospoda Stariho. Mislim, če je ta gospod s svojimi twitti in obnašanjem zgled strpnosti, ki ste jo predstavili na uvodnem panoju, pol res ne vem, bi reku, kot ste vi reku na Barju, ko ste mel poplave, da če ljudje nimajo škornjev je to mimo pameti. To je prvo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kaj ma pa to zveze z--

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Poslušte, jaz vas nisem prekinjal.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Čadež, se opravičujem še enkrat. Po vsem poslovniku ne, imam pravico, da vas prekinem, kadar govorite o vsebini, ki ni povezana s točko. In na Barju sem zlo jasno povedu, če gospa prišla pa je rekla ne, da bi škornje prinesel, sem reku, kdo živi na Barju tu normalen ne in ne vem, kaj ma to zveze z danes s Stariho?

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Ravno to, ravno to. Da je to mimo pameti, če predlagate takega človeka za predsednika Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Je mimo pameti, gospod župan.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kdo ga predlaga?

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Ja, kdo? A nimamo nekega sklepa danes, da potrdimo?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kdo ga predlaga?

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Ja, ne vem kdo ga predlaga.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Vsak ima pravico, da predlaga.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Vaš gospod Čerin ma komisijo, k je tko vodu, da je dal na vrh gospoda Stariho. Ne vem kdo je pol to? A to ni z vami gospod Čerin, je kaj nasprotnik vaš al kaj? Mislim, kdo ga predlaga. A lahko nadaljujem prosim?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Če boste se držal točke.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ A res? No, hvala. No, poglejte ja, zdej stvar je taka ne. To je katastrofa, to mormo povedat kot prvo. Druga stvar, on je javno pač napisal ne, da ja, to smo vsi slišal, partizani so slabo opravili svoje delo po vojni, ta belih so premalo počistli, če ne, ne bi imeli teh težav. In zopet smo pri tej vzgoji ne. Zdej, tak človek bo vzgajal in to celo predsednik Sveta za vzgojo, ja, se opravičujem. No, zdej glejte. Moja osebna izkušnja z gospodom Stariho je bila taka. Enkrat sem napisal en twitt o biološkem orožju. Zdej ne, da bi se hvalu ampak moram povedat. Jaz se s tem ukvarjam 27 let v službi in predstavljam Slovenijo na tem področju v Evropski uniji, Natu in Evropski obrambni agenciji. In si mislim, da nekaj vem o tem. Gospod Stariha je na ta moj twitt napisu: »Ni čudno, da se je Slovenija tam kjer je, če pa mamo takega kretena, ki nas predstavlja v tujini.« Pazte, jaz nisem odreagiral na twitt, ker je škoda živcev pa časa, ampak sem na naslednji seji, takrat smo imel na gradu, se dobro spomnim zarad razdalje sem, ko sem vstopu v prostor prišel do gospoda Starihe in ga potrepljal po ramenih, sem reku – hvala gospod Stariha, ki ste me imenoval za kretena. No, čez par minut me je blokiral na twitterju. To je zdej odnos človeka, ki je tlele naš mestni svetnik in bo zdej seveda ne, kokr poznam jst ta mestni svet gladko postal predsednik sveta zavoda. Mislim, vsaka vam čast. Vsi, ki boste dal glas za njega, to je res lep način, če boste to potrdil. Drgač pa, glejte – zadnjič ste vi sam gospod župan, ko smo mel to razpravo, ki je bila zelo kratka, samo uvodna, ta glavne ni bilo in smo se odločil, da ne gremo v to zadevo, da ne prilivamo olja na ogenj, da mamo neko strpnost, ste prišli sem na koncu in ste se zahvalil za to, da se je zadeva umirila. In jaz to spoštujem. To je prav, na tak način bi mogli mi umirjeno argumentirano it naprej, sam ne mormo it naprej, če nam tko dajete rdečo, ne vem barvo kot biku pred, pred pred, pred oči in zdej, mi naj bomo umirjeni, pa ja, sej Stariha je fejst fant, kaj pa, sej se lepo nasmeje, pa še bradico ima, dejmo ga ne. Ja in pol pa tko, ko je reku gospod Horvat, na koncu še mu dejmo kakšno priznanje in mu postavimo spomenik al kaj? Mislim lejte, to je tko dvolično, kako se ta občina predstavlja kakšna je in je prav, da je in naj bo strpna ne, ampak na tak način pa res se ne mormo strinjat, da bi, da bi, da bi, da bi, da bi šli v potrjevanje. Tako, da nenazadnje pravte sami gospod župan ste danes rekli, da mormo bit strpni in, da mormo v tem mestnem svetu vsaj to, da mormo bit sposobni, da si en drugega pozdravmo. Kot naročeno. Ko sem vstopu današnji dan sem na to sejo, sem najprej šel po eno vodo evo tam na pult. V prostoru je bil samo gospod Stariha, jaz sem ga pogledu v oči, sem reku dober dan, gospod Stariha me je pogledal, ampak dober dan pa ni odvrnil. Mislim, če je to zdej način delovanja, to strpnost, ki jo vi želite in je pravilna, potem jst res ne vem tlele, zopet bom uporabu vaš izraz Barja – mimo pameti. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Čerin.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala za besedo. Kolega Horvat je začel z gospo Lucijo Šikovec Ušaj, ki ste jo vi predlagal za Odbor za zdravje in socialno varnost in tudi glasoval zanjo, ampak pač ni bila izglasovana. Zdej pa glede gospoda Starihe. Jaz sem ga tut sam mislim, da ne samo enkrat poklicu in očetovsko nimam pravice, ampak povedu, da se ne strinjam z mnogimi njegovimi žaljivimi twitti. Ampak jaz s twitti oziroma bevski, kokr se reče po slovensko nimam problemov, ker jih ne pišem in niti jih ne berem. Zdej pa glede predloga za to funkcijo. Prvo, za predsednika ga je predlagala njegova stranka. On je edini predstavnik te stranke in je bil tudi edini predlog za predsednika sveta. On je kokr sam reku že v prejšnjem mandatu uspešno in korektno vodu delo sveta. In kot mestnemu svetniku mu jaz nimam kej očitat. In twitti, kakršnikoli že so in delo sveta za varstvo in preventivo nimata nobene zveze, ampak res nobene zveze s tem, kar on piše. Pač, o tem pove največ sam o sebi. Skratka, te stranke, katere predstavnik je on edini v mestnem svetu pripada določena funkcija in je bil tudi edini kandidat za predsednika. In iz tega stališča ne vidim čist nobenga problema, da tega sveta on ne bi vodu naprej v tej novi sestavi in tako je naša svetniška skupina tudi predlagala. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Izvolte, gospa Medved.

GOSPA IDA MEDVED Lejte jst se ne morem strinjat z imenovanjem gospoda Starihe. In to iz enega razloga. Vsi, ki razmišljamo drugače smo za njega izhajamo iz domobranskih familij. Moj oče je bil na Rabu, … /// … nerazumljivo … /// in je preživu. In moj stric je bil prvoborec, noben v familiji ni bil domobranc. In vi ne boste žalu. Tega si ne dovolim. Jaz sem vnukinja dveh bogatih kmetov, k so jim po vojni vaši oblastniki vse pobral, pa nisem sovražna in sem strpna, pa v duši ne maram vaših oblastnikov, res ne.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Preden dam na glasovanje še zaključna beseda. Zdej, v tej sobi ne vem, če je kdo tisti, ki je bil oblastik pa je kaj kaj pobiru. Jaz zase lahko rečem, da sigurno nisem nobenmu nič pobral. Midva sva hodila na isto šolo ne. Tko, da sva iste šolske klopi gulila. Vsak od nas ima pravico do svojega mnenja, ne morte več, je zaključeno, zadnji ne morte, počakte, bom zaključu pa boste dobu besedo ne. Še enkrat bom reku, boste dobu besedo proceduralno. Tisto, kar bi jaz rad sporoču tej sejni sobi, vsak naj še enkrat razmisli kako bo glasoval. Glasuje po svoji vesti. Imamo zdej paradoks, paradoks je v tem, da svoje delo kot na področju varnosti je dobro opravu in piše neprimerne twitte. Jaz bi tut vas javno podpru, če bi se kdaj oglasili tut pri twittih SDS-a, pa ste tam tiho ne. Tut pri Luciji Ušaj ste bili tiho pri twittih, ki so bili tudi namenjeni taki situaciji ne. Ampak na konc koncev bo mestni svet glasoval, kar se bo odloču. Zdej pa izvolte gospod Horvat, proceduralno.

GOSPOD IGOR HORVAT Jaz bi mel sam proceduralno glede na to, da ste to odobril tut pri gospe Ušajevi bi predlagal, da glasujemo ločeno in sicer o predlogu, ko se za predstavnika mestnega sveta mestne občine v ta svet imenujejo Janez Stariha in Emilija Mitrović Miloš in ostali, kjer se v imenovanja imenujemo kot predstavniki organa, organizacij in institucij. Tako, da bi v bistvu bile dve ločeni glasovanji no. Mislim, da bote to lahko zagotovu.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kaj, da bom zlo jasen. Prvi glasujemo skupaj skupaj o Starihi pa Mitrović Miloš, v drugi pa za ostale? Potem boste zgubili, ker kolegica Emilija Mitrović Miloš bo sigurno dobila glasove vseh ne, ker je kar se tega tiče absolutno je primer ampak v redu, jaz sprejmem ta predlog, glasujemo ločeno, brez problemov ne in bomo glasovali. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 34.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se kot predstavnika MOL-a imenujeta--

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ --kaj je napisan? Sej je, ne, ne sej prisotnost je dost ne, zdej glasujete. Se imenujeta Janez Stariha kot predsednik in Emilija Mitrović Miloš kot članica.

Glasovanje poteka, izvolte. Ste? Hvala lepa. 21 ZA. 11 PROTI. Sta izglasovana.

In glasujemo zdej O DRUGEM PREDLOGU: v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se kot predstavniki organov, organizacij in institucij, katerih dejavnost je usmerjena v dejavnost preventive in vzgoje v cestnem prometu, imenujejo Amela Sambolić Beganović, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Rok Gerzevič, Javna agencija RS za varnost prometa, Bogomir Polajnar, Avto moto društvo Zvezda, Branko Legan, Avto-moto zveza Slovenije, Srećko Djukić, Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o, Damir Čugalj, Kpl d.o.o., družba za gradnjo in vzdrževanje cest, zelenih površin ter inženiring, Žiga Leban, Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, d.o.o, Aleksander Vrabič, Policijska uprava Ljubljana, Franc Hočevar, Mestna občina Ljubljana, Oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje in aktiv ravnateljev, Neža Kunej, Mestno redarstvo Mestne občine Ljubljana, Tina Rebernik Kovač, Oddelek za gospodarske dejavnosti Mestne uprave Mestne občine Ljubljana. Mandat imenovanih traja štiri leta in začne teči z dnem konstituiranja sveta. Dosedanji člani sveta opravljajo svoje naloge do konstituiranja novega sveta.

Prosim za vaš glas za navedena imena. 36 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gremo na drugi Predlog Sklepa o imenovanju, ampak res, hvala lepa. Gospod Stariha, nehi twittat take stvari. Govori o partizanih, govori o čem, ampak nehi tak, ne žalte ljudi, jaz mislim, da je to res nepotrebno ampak tok sem star, da lohk to rečem ne. Drugič, Predlog sklepa o imenovanju štirih članov MOL-a v Svet javnega zavoda Mestno gledališče ljubljansko. Razprava prosim. Ni.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: V Svet javnega zavoda Mestno gledališče ljubljansko se imenujejo mag. Mojca Jan Zoran, Špela Knol, Kim Komljanec, Ksenija Sever. Mandat imenovanih traja štiri leta.

Prosim za vaš. 33 ZA. 0 PROTI.

Gremo na tretji Predlog Sklepa o predlogu za imenovanje predstavnika MOL-a v Razvojni svet Ljubljanske urbane regije. Razprav prosim. Ni razprave. Glasovanje poteka o predlogu sklepa--

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ --ne znam tipkat, ne znam twittat, tko sem vesel ne tko, da sam opozorte.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana predlaga, da se v Razvojni svet Ljubljanske urbane regije imenuje Zoran Janković.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kaj? Še enkrat. Okej, glasovanje poteka, kjer predlagam sebe za svet, Razvojni svet Ljubljanske urbane regije.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Pa vidim, jaz sem tlele kličem berem no, sej je v redu ne, sej, sej komisija je vse skup predlagala.

Prosim za vaš. 25 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa za prijaznost.

Četrtič Predlog Sklepa o imenovanju predstavnika MOL v Svet Gimnazije Poljane. Razprava. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: V Svet Gimnazije Poljane se za predstavnika MOL-a imenuje Janez Cimperman. Mandat imenovanega traja štiri leta.

34 ZA. 0 PROTI.

Gremo na peti Predlog Sklepa mnenja h kandidaturi za ravnateljico Gimnazije Bežigrad. Razprava? Ni.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: mag. Alenki Budihna se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico Gimnazije Bežigrad.

34 ZA. 0 PROTI.

Gremo na šesti Predlog Sklepa o soglasju k razrešitvi direktorja javnega zavoda Zdravstveni doma Ljubljana. Razprava prosim. Ni.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana daje soglasje k razrešitvi Rudija Dolška s položaja direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Ljubljana. In s tem zaključujemo.

35 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa.

Gremo na točko 5. AD 5. PREDLOG ODLOKA O PODELITVI KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE V OSNOVNI ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI V MESTNI OBČINI LJUBLJANA S PREDLOGOM ZA HITRI POSTOPEK Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Klančar, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA TILKA KLANČAR Hvala lepa za besedo. Spoštovani župan, spoštovani svetniki, spoštovane svetnice. Kot predpisuje Zakon o zdravstveni dejavnosti vam dajemo v sprejem odlok, koncesijski akt za podelitev koncesije v osnovni zdravstveni dejavnosti. Gre za 1 program fizioterapije, ki nam je bil dodeljen pred kratkim in, ker bi radi čim prej skrajšali čakalne dobe predlagamo, da se predloženi akt sprejme po hitrem postopku. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prosim gospo Škrinjar za stališče odbora.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Odbor je razpravljal o predloženem odloku ter podprl hitri postopek pri sprejemu tega odloka. Odbor je tudi soglašal s tem sklepom o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Mestni občini Ljubljana.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem. Statutarno pravna komisija je mnenja, da so izpolnjeni pogoji za hitri postopek, kot jih določa prva alineja tretjega odstavka 122. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, se pravi težko popravljive posledice oziroma zagotavljanje čim hitrejšega dostopa do javnih zdravstvenih storitev. Sklep je bil sprejet s 4 glasovi od 4 navzočih. Komisija k samemu predlogu ni imela pripomb pravne narave. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Odpiram najprej razpravo o hitrem postopku. Samo hitri postopek. Ni. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 30.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog, da se Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Mestni občini Ljubljana sprejme po hitrem postopku.

Prosim za vaš glas. 32 ZA. 0 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zdej mam pa o sami vsebini, gospa Škrinjar, izvolte.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa. Priče smo ponovnemu odloku o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe. Menim, da je to dobra poteza, to pa zato, ker zagotavlja več možnosti za naše občane, da je dostopnost, da je pač odlična dostopnost do zdravstvenih storitev. Ob tej priliki tudi pozivam občino, da v največji možni meri podeljuje koncesije ravno v tem času, ki ga sedaj živimo vidimo, kako zelo pomembno je, da imamo dovolj veliko mrežo zdravstvenih storitev. Menim tudi, da je prav, da so tudi krajevno porazdeljene določene storitve, saj imate tudi starejši ljudje, ki težko hodijo iz enega konca mesta na drugega, da bi dobili določeno zdravstveno storitev, ki je pri njih ni. Zato je moj poziv, da dejansko popolnimo ta mesta, kjerkoli je pač to možno. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Horvat Jože, izvolijo.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala lepa za besedo. Lepo vsi pozdravljeni. Želel bi se oglasiti na tem mestu, ker kar naprej sprejemamo koncesije kljub zatrjevanju župana kako je zdravstvo, javno zdravstvo zelo dobro. Gospod Dolšak ne vem potrdil smo njegov odstop, a je še vedno kje po Srbiji, da išče zdravnike in tko naprej. Jaz se ne strinjam z to oceno, da je dobro. Je precej gnjilo, kar je razgalila tudi ta kriza. In tko kot gospa Škrinjar tudi jaz pritrjujem temu mnenju, čim več koncesij, koncesionarjem ne zdravstvenim domovom, ker enostavno od tukaj se beži. Ampak opozoru bi pa na neko zelo nevarno zadevo, ker nekatere koncesije so se pa pripravljale za določene ljudi. Tudi na področju fizioterapije tako, kot tukaj, ker nekateri so se želeli prijaviti, pa tega ni bilo mogoče, ker jim je bilo zelo diskretno dano vedeti, da je to že rezervirano. In podpiram saj razpršenost teh koncesij, sej to predvideva zakon oziroma tudi nacionalna v bistvu, ampak tukaj mene bolj moti to, da ko bomo spet koncesije sprejemal za to osnovno dejavnost, se prav za družinske zdravnike naslednjič, se nam bo zgodilo, da kar nas zdej seveda že vsi opozarjajo, da ni mogoče do zdravnika dobit in tudi za fizioterapijo čakaš ne vem nerazumno dolgo, po pol leta in tko naprej. Kolega enostavno ni mel dobit in tukaj bo moral pač tudi oddelek za zdravstvo pri mestni občini rečt aha, tukaj se zadeve zapletajo, dejmo nekak skupaj z državo čim prej sprejet program, potem pa tudi koncesije, da ljudje ne ostanejo brez zdravstvene oskrbe. In tukaj jaz nimam nobenih plašnic, zasebno, javno koncesionarji tako in drugač, ampak rečt, vsi, ki imajo izobrazbo, ki imajo opremo naj k javnemu zdravstvu pripomorejo. In dejmo čim prej to naredit. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Babnik.

GOSPA MARUŠA BABNIK No, pozdravljeni vsi skupaj. Hvala za besedo. Mogoče bi jaz tule osvetlila en primer, kaj se je zgodilo v naši četrtni skupnosti. 14 let smo imeli krasno zobozdravnico koncesionarko, dr. Zdolšek Oblak, ki pa je seveda po naravi tega, da ima čim manjše stroške nam ušla na Vilharjevo tako, da sedaj v bistvu Četrtna skupnost Sostro s približno 7000 prebivalci nima niti ene ustrezne zdravstvene oskrbe. Tega smo bili pred 14. leti zelo veseli. Sedaj sicer se je v njene prostore oziroma prostore najemo dajalca prišel, sta prišla dva mlada zdravnika, zobozdravnika, ki bosta sicer to zdravstveno dejavnost nudila zobozdravstveno, vendar bo pač ta zadeva plačljiva. Kot je gospod Horvat reku je zelo pomembno, da imajo ljudje na obronku, na obronkih Mestne občine Ljubljana možnost takih zdravstvenih storitev čim večjo mislim, čim bližje. Vemo, da je tam, kjer sedaj pač sta te dva nova zobozdravnika in, kjer je bila dr. Zdolšek Oblakova je zraven tudi šola. Šola z več kot 700 otroki in mislim, da bi lahko tudi s pomočjo zakona o zdravstvu in pa na državni ravni in občinski ravni povezali, da imajo tudi osnovnošolci Osnovne šole Sostro zobozdravstveno oskrbo čim bližje. Pomembno je, da mogoče pri razpisu upoštevate tudi to, da ne bo vse skoncentirano na center, jaz verjamem, da je v centru oziroma center bom rekla v ožji del Ljubljane, da se podeli koncesija ob naslednji naslednjem razpisu pač tudi ljudem oziroma koncesionarjem izven centra. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem razpravo in še obrazložitev, to kar mi po poslovniku pripada. Prvič, Zdravstveni dom Ljubljana je odličen zdravstveni dom in sam preberte si pohvalo direktorja UKC-ja Poklukarja, kaj vse pomagamo, da ne rečemo, da je bil Zdravstveni dom Ljubljana v tej krizi prvi, ki je uvedu drive-in testiranje. Rudi Dolšak je odličen direktor, se je odloču, da bo prenehu mandat glede starosti, iz osebnih razlogov in drugi teden ima komisija oziroma svet zavoda izbira novega direktorja in tut strokovno direktorico. Tretjič, jaz sam bom zagovarjal Zdravstveni dom Ljubljana in tolk časa dokler bomo imel zadosti kapacitet bomo ne dajal koncesije. Kot primer, to kar ste ga navedli ne, ko oba govorita ne, se vidi razlika ne. Zdravstveni dom Ljubljana je v fazi čakanja urejanja uredbe, da na novo zgradi zdravstveni dom v Jaršah. Tam, ki je bil kajti mi ne zmanjšujemo ne oskrbe po krajih, ki so bili ampak gradimo na novo. V planu je še dogradnja Metelkove, nasproti, kjer bomo preselil metadonsko ambulanto in prenova Zdravstvenega doma Rakovnik, se pravi posejani smo po vseh krajih Ljubljane. Vaš primer iz Sostrega je znan primer, ampak to točno govori proti tistem, kar predlagate. Pač privatnik se je odloču, da bo šel drugam in je šel drugam. In ni in gospod Horvat, vas pa izzivam in pozivam, vsi tisti, ki razlagajo, da se niso javil, k so bili diskretno so dobil namig, da je vse urejeno, naj kar h men pridejo. Ampak takih v tej mestu ne boste našli, jaz garantiram zase in za gospo Tilko Klančar, da noben ni dobu diskretno. Vsak, ko je javni razpis se lahko javi in mamo drugo prakso kot kje drugje, to kar ste vi navajeni. Lohk bi zdej omenju pa nočem spet burkat koalicijo ne pa opozicijo ne tko, da je tok.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet MOL-a sprejme Predlog Odloka o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Mestni občini Ljubljana.

Prosim za vaš glas. 33 ZA. 0 PROTI.

Gremo na točko 6. AD 6. PREDLOG REBALANSA FINANČNEGA NAČRTA JAVNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA LETO 2020 Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospoda Rinka, za uvodno obrazložitev.

GOSPOD SAŠO RINK Hvala lepa. Spoštovani župan, podžupanja, podžupani. Spoštovane svetnice in svetniki. Predmetni rebalans finančnega načrta javnega stanovanjskega sklada je bil pripravljen v okvirni vsebini že sredi leta, ko ste sprejeli rebalans proračuna Mestne občine Ljubljana. Iz razloga, ker smo pričakovali, da bo konec leta v obravnavi še en rebalans proračuna občine smo počakali s sprejetjem rebalansa finančnega načrta javnega stanovanjskega sklada, ker pa tega rebalansa občina--

KONEC POSNETKA ŠT. 20201116_160504

GOSPOD SAŠO RINK --ni, imate na mizi danes gradivo, s katerim usklajujemo proračunske postavke mestnega proračuna z proračunskimi postavkami javnega stanovanjskega sklada, to pa predvsem na delu povečanja namenskega premoženja javnega stanovanjskega sklada, gospodarjenja in prenove z stanovanji MOL oziroma zagotavljanja najemnih stanovanj in pa del, ki se tiče socialnega varstva materialno ogroženih. V grobem se prilagajamo seveda tudi teku investicij. Prihodki se zmanjšujejo na 18.4 milijona, odhodki pa na 24.6. V skladu s tem pa so tudi odhodki presežek odhodkov nad prihodki zmanjšuje za 2 milijona na 6.1 milijon. Končni izid leta pa iz predvidene ničle na nekoliko višje 73.800 evrov. Tolk na kratko.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Lozej, stališče odbora.

GOSPA MAG. MOJCA LOZEJ Dober dan, hvala lepa za besedo. Odbor za finance je Predlog Rebalansa finančnega načrta Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana za leto 2020 podprl. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Za besedo. Komisija ni imela pripomb pravnega značaja. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava. Izvolte, gospa Honzak.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala za besedo. Najprej imam eno vprašanje, glede na to, da smo imel mi Odbor za finance korespondenčno pa nisem mogla tam vprašat. In sicer v uvodu stanovanjski sklad pojasnjuje, da je MOL predvsem zaradi ekonomičnosti in enotnosti poslovanja posameznih subjektov pretežni del svojih stanovanj in zemljišč namenjenih stanovanjski gradnji že prenesla v namensko stanovanje JSS MOL, po potrebi pa bo tovrstne prenose izvajala tudi v prihodnje. Zdej me sam zanima, a ma MOL še v lasti kakšna stanovanja in za kakšne namene jih uporablja? Potem bom šla pa na svojo standardno zadevo o stanovanjski problematiki v Ljubljani, ker vem, da ste to že vsi slišal od mene, ampak ni pa se še nič v resnici zgodilo v zvezi s tem. In sicer sklad trenutno še vedno dodeljuje stanovanja uspelim upravičencem na 17. javnem razpisu, ki se je, ki se je odvil leta 2017 in je še vedno nerešenih nekih 15 upravičencev. Stanovanjski sklad zaključuje z dodeljevanjem stanovanj uspelim na prvem razpisu za dodelitev stanovanj mladih do 29. leta, ki je bil prav tako objavljen v letu 2017, zdej kdaj se bo dejansko začelo dodeljevanje stanovanj upravičencem oziroma tistim, ki so dobili stanovanja iz 18. javnega razpisa od lani, to je, to so 303 nerešeni upravičenci, je veliko vprašanje? In na drugem javnem razpisu za dodelitev stanovanj za mlade, ki je bil pa zaključen ravno pred kratkim je za razpisanih 30 stanovanj prispelo 482 vlog. A bomo zdej spet, se bodo ta stanovanja mladim, 482 očitno se bodo spet delila z žrebom? A smo prepričani, da je to najboljša rešitev za mlade, ki poskušajo živet v Ljubljani? In še eno številko, ki sem jo tut že letos večkrat povedala. Javni stanovanjski sklad MOL bo letos na novo pridobil oziroma bo prenovil in tko naprej celih 9 stanovanj, 9. In zdej vem, spet bom slišala kako ni kriv stanovanjski sklad in ni kriva MOL, kako stanovanjski sklad dela vse kar je njegovi moči, to verjamem. Se pa ne strinjam, da MOL ne bi mogla kej več narest v zvezi s tem. Sej tut v Levici smo že predlagal pri vsakem proračunu predlagamo vsaj kakšen rebalans, da bi se povi po kakšen amandma, da bi se povečala namenska sredstva javnemu stanovanjskemu skladu, pa se potem naši amandmaji niso sprejeti, da bi se vsaj za ne vem za neke nujne zadeve kakšna najemna, kakšna stanovanja kupil na trgu, če ni, če že ni nekih drugih projektov v teku in tko naprej. Tko, da se nam zdi, da bi mogla tut MOL v bistvu aktivneje pristopit k reševanju stanovanjske problematike v Ljubljani, ne pa, da se čaka na državo, da bo končno mogoče sprejela tiste tisto večje zadolževanje stanovanjskih skladov, k smo ga tut mi pa tut MOL v bistvu že podprl v zdržavnem zboru več kot enkrat. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Sever.

GOSPA KSENIJA SEVER Spoštovani gospod župan, hvala za besedo. Pozdrav vsem v dvorani. Mislim, da se tukaj moram vključit v razpravo, kajti poznam delovanje javnega stanovanjskega sklada, tako s področja izgradnje stanovanj, kakor tudi s področja financ. Naj povem, da javni stanovanjski sklad sledi razmeram na trgu stanovanj. V zadnjem razpisu je bilo nekaj več kot 3000 prosilcev. Tukaj pa povem, da je neprofitna najemnina za 60 m2 okoli 150 evrov mesečno. Cenzus dohodka na osebo pa okoli 2000 evrov. Pa kljub temu bo v letih 2019 do 2022 zgrajenih okoli 470 stanovanj, 174 stanovanj na soseski Novo Brdo, leta 2021 vseljivih, to je drugo leto. 156 stanovanj Rakova Jelša. 87 stanovanj Zvezna ulica, 44 stanovanj Jesihov štradon in še nekaj posameznih obnov na različnih lokacijah. Do leta 2025 pa je predvideno še 730 stanovanj. 400 stanovanj Povšetova, 110 stanovanj Rakova Jelša 1, 95 stanovanj Litijska Pesarska. 88 stanovanj Zelena jama, 37 stanovanj Tomačevo. Skupno se torej v nekaj letih načrtuje več kot 1200 stanovanj. Pri vsem tem pa je potrebno poudarit, da je naloga javnega stanovanjskega sklada poleg izgradnje novih stanovanj še pridobitev oskrbovanih stanovanj za starejše občane, saj tako tudi razbremenjuje kapacitete v domovih, obnova, investicijska vzdrževanja obstoječih stanovanj, za kar je tudi potreben denar in pridobitev bivalnih enot za najbolj socialno ogrožene. Pri vsem tem pa se stanovanjski sklad sooča še z neplačevanjem najemnin in tekočih stroškov, elektrika, voda, ogrevanje, ki jih mora mesečno poravnati ter posledično tudi z odpisi terjatev zaradi osebnih stečajev. Ob dejstvu, da so potrebe po stanovanjih velike, pa se pozablja, da imamo zakonodajo, kjer so postopki od idejnega projekta do začetke gradnje zelo dolgi, nekaj let. Pridobiti je potrebno zemljišča, sprememba OPN, projektna dokumentacija, gradbeno dovoljenje, morebitne pritožbe raznih civilnih iniciativ in tako dalje. Tudi, če bi bila velika finančna sredstva, ni možno v letu ali dveh zgraditi stanovanj. Bo pa do leta 2025 samo v Ljubljani od okoli 3000 prosilcev rešenih več kot polovica le teh. Naj omenim pa še, da bo Republiški stanovanjski sklad dal na Brdu na trg tudi 470 stanovanj.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ 492, edin popravk.

GOSPA KSENIJA SEVER Hvala. Rebalans proračuna bom podprla glede na navedena dejstva, kajti sledi razvojnim smernicam javnega stanovanjskega sklada. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem razpravo. Preden dam na glasovanje, gospa Sever, res hvala. Sem si pisu seznam, to kar ste rekl ne, pred tem napisu, sem mislu, da moram povedat gospe Honzak ampak ni treba. Odgovor MOL za stanovanjski sklad skrbi tako, da usklajuje njegovo tekočo gradnjo s sredstvi. Ne dajemo mu sredstva, da bi mel na zalogi, ampak to kar gradi dobi sredstva in točno to, kar je bilo zdej naštet se dogaja. Ugotavljam navzočnost po tej točki. Rezultat navzočnosti: 35.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet MOL-a sprejme Predlog Rebalansa finančnega načrta Javnega Stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana za leto 2020.

Prosim za vaš glas. 31 ZA. 0 PROTI. Lepa hvala. Tut v tvojem imenu Sašo, hvala.

AD 7. PREDLOG SKLEPA O POZITIVNEM PREDHODNEM MNENJU K STRATEGIJI JAVNEGA ZAVODA KINODVOR 2021-2025 Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo direktorico Metko Dariš, zdej že ni več nova ne, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA METKA DARIŠ Dober dan vsi. Spoštovani župan, spoštovane svetnice, spoštovani svetniki. Zelo sem vesela za priložnost, da vam lahko na kratko predstavim našo precej obširno in podrobno strategijo za naslednje obdobje, obdobje 2021-2025. Pripravljal smo jo po obdobju, ko je Kinodvor iz leta v leto dosegal boljše rezultate in odlične uspehe. Tudi v letu dvatisoč, tudi leto 2019, ko sem od svoje predhodnice, res izredne Nine Peče Grilc prevzela vodenje zavoda je bilo v mnogo čem izjemno. Prvič v 11. letih delovanja smo presegli mejo 130.000 obiskovalcev. Prejeli smo res prestižno nagrado mednarodnega združenja Evropa Cinemas, ki združuje preko 1000 kin v 43. državah, v 724 mestih in letno izda 85 milijonov vstopnic, res lepa družba. In zaključili smo leto z objavljenim arhitekturnim natečajem za nov nov minipleks mestnega kina. Odlična podlaga za pripravo na naslednje obdobje. Potem je prišlo leto 2020, ki bo že - zdaj vemo - najslabše leto v zgodovini obstoja našega mestnega kina.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kulture, cele.

GOSPA METKA DARIŠ V Kinodvoru smo leto 2020 vzeli kot test pripravljenosti. Na letu 2020 smo preizkusili kako smo pripravljeni, kako smo motivirani, kaj zmoremo in predvsem kako se pripravit na naslednje obdobje, kjer na nek način spet začenjamo od začetka. Ampak naj spomnim: v letu 2008, ko je Mestna občina Ljubljana ustanovila javni zavod Kinodvor, je ta nastajal, v ne bom rekla podobnih okoliščinah ampak v eni od zadnjih ekonomskih gospodarskih kriz, v okoliščinah, ki so bile ravno tako izredno neprijazne do našega filmskega področja. Skratka, vsa znanja, izkušnje, ki smo jih pridobil v letošnjem letu smo vključili v pripravo te strategije, ki bi jo zdej, iz nje bi izpostavila res samo 4 točke. Ta prva stvar, ki nas čaka v tem naslednjem obdobju, je vzpostavitev stanja pred koronavirusom, kar pomeni, da bomo najprej poskrbel za utrditev zaupanja vseh naših obiskovalcev, partnerjev in sploh vseh, s katerimi delamo pri pripravah vsebih našega mestnega kina. S tem se bomo seveda v celoti posvetil odpravljanju vseh posledic koronavirusa. Medtem bomo delovali pač v okoliščinah, ki jih bo ta epidemija omogočala. Pripravljali se bomo seveda tudi že na Minipleks mestnega kina, ki seveda predstavlja zares obširno poglobitev in povečanje delovanja našega zavoda, ki bo zdej deloval na dveh lokacijah z večimi kinodvoranami. V letu 2023 bomo praznoval 100-letnico neprekinjenega delovanja Kinodvora oziroma kina na Kolodvorski ulici. To je najdlje neprekinjeno delujoč mestni kino. S projektom Leto kina bomo tko praznoval in obnavljal našo kulturo obiskovanja kina in filmsko kulturo v mestu. Kot koordinator programov na področju filmske kulture pa bomo seveda z Mestno občino Ljubljana sodeloval pri evrops, pri projektu Evropska prestolnica kulture leta 2025. Kakšne so naše podlage, da tko samozavestno in optimistično pripravljamo tako precej bom rekla obširno in bogato strategijo. Prvo je to, da Kinodvor izvrstno, kar dokazujejo vsi rezultati preteklih let pozna svoje področje delovanja. Drugo je, da ima Kinodvor res odlično, predano ekipo zaposlenih in sodelavcev in pa mogoče za, za obstoj najbolj ključna stvar – Kinodvor uživa zaupanje svojih obiskovalcev, ki nas ne zapustijo tudi v takih okoliščinah kot je recimo zdejšnja epidemija. Ker so, ker nas čakajo, da odpremo oziroma, ko smo se lahko odprli, so prišli v številkah tako velikih, kot je to le bilo mogoče in smo bili pogosto razprodani. Razprodani seveda zdej sicer pomeni 60 obiskovalcev, pa vendar. In ne absolutno ne zadnje – Kinodvor ima stalno in trdno podporo ustanoviteljice. To so podlage na podlagi katerih trdimo, da Kinodvor lahko izmore izpolnit strategijo, ki smo si jo zadal. Za konec, če dovolite bi vam prebrala samo še eno izjavo, ki smo jo dobil od ene naše obiskovalke, ko smo jih pozival, da nam napišejo zakaj pogrešajo kino, in sicer Uma je napisala: »Mika me, da bi rekla, da sem pri kinu najbolj pogrešala druženje, socialno življenje, a v resnici se za tem socialnim stikom skriva nekaj večjega. Ko se usedem v kino dvorano na svoj rdeč stol opazujem ljudi, mlade, stare, pare, vse takšne in drugačne. V tistem trenutku, preden se začne katerikoli film se počutim povezano, kot del neke skupnosti. To sem pogrešala najbolj. Biti del neke skupnosti, pa tudi, če le za kratek čas, ko sedim v kinodvorani in v tišini opazujem množico.« Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Se vidimo v Kinodvoru.

GOSPA METKA DARIŠ Počakam na kakšno vprašanje?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Lahko, mirno. Prosim gospo Mitrović Miloš za stališče odbora.

GOSPA EMILIJA MITROVIĆ MILOŠ Spoštovani vsi navzoči. Odbor za kulturo in raziskovalno dejavnost je na drugi korespondenčni seji obravnaval gradivo in sprejel naslednji sklep. Odbor za kulturo in raziskovalno dejavnost je obravnaval Predlog sklepa o pozitivnem predhodnem mnenju k Strategiji javnega zavoda Kinodvor 2021-2025 in ga predlaga Mestnemu svetu MOL v sprejem. Sklep je bil sprejet s 6 glasovi za, 0 glasovi proti od 6 navzočih. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala za besedo. Komisija ni imela pripomb pravne narave. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava. Gospa Škrinjar.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa. Primerna strategija. Pozorna sem bila na stavek, da je potrebno temeljito, da so ta čas, ki je bil čas epidemije izkoristili za temeljni razmislek, za temeljit razmislek o tem, kako premostiti take težave. V resnici je ta čas za temeljit razmislek tukej, zdaj vidimo kako je velik problem s šolanjem na daljavo, pa ni zgolj vprašanje računalnikov temveč tudi poenotenja, kako vsebinsko in pa torej predstaviti snov ali pa spremeniti načine poučevanja. Kaj želim reči? Nihče si ni mislil, da nas bo v tem stoletju lahko zadela takšna groza, kot je ta epidemija in pravzaprav si nismo mislili, da lahko pride tudi do drugega vala na tak način, pa je tukej pred nami, v celi Evropi in v celem svetu. Mislim, da bo treba razmisliti tudi o storitvenih dejavnostih, če bodo tisti, ki ponujajo material, predmete lažje preživeli, bodo storitvene dejavnosti težje. Kdorkoli je hotel kupiti glasbeni zvočnik sedaj GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Škrinjar, se opravičujem. Dejmo o Kinodvoru. Povedal je drugi val, o epidemiji, lepo prosim dejte se držat Kinodvora.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hočem reči, hočem reči, da storitvena dejavnost ne bo mogla nadomestiti kar je tudi kultura, kulturna dejavnost, ne bo mogla nadomestiti tega, kar je izgubila v času epidemije. Videti je seveda toliko manj obiskovalcev. Jaz v tem programu ne zaznam nobenih ukrepov, nobenih razmislekov kako pa pravzaprav ravnati, če se nam take, taki valovi lahko ponovijo. Morda še enkrat, kaj bodo takrat storili? Minipleks je krasna ideja, vprašanje pa je, ali so razmišljali tudi kako priti do gledalcev na daljavo? Če to zmore šolstvo, bi morda na nek način tudi zmogla kultura. Tudi Kinodvor. V tem programu sicer prijetnem, lepem to pogrešam.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Sojar.

GOSPA MOJCA SOJAR Hvala lepa za besedo. Če si navdušenec nad filmom potem z veseljem tole tudi prebiraš gradivo, ki smo ga prejeli in jaz sem to prebirala z veseljem. In me je veselil recimo podatek, da se ta javni zavod, če ga primerjamo z drugimi, ko ni to vedno tako financira z lastnimi sredstvi v višini 50%, plus minus 50%. Vse to, kar je gospa Dariš že povedala, kako je dosegel svoj največji vzpon do leta 2019 in tut jst poznam kar nekaj ljudi, ki se jim to zdi prov kultna zadeva it v Kinodvor na ogled predstave. In si želim, da bi to tako ostalo. Ampak v letošnjem letu se je to vse skupaj spremenilo. In jst si predstavljam, da se bodo tudi oni počasi prilagodili, ker tudi ponujajo veliko prizorišč kina na prostem, kar bo v poletnih mesecih al pa ogleda iz avtomobila verjetno možno, je pa ponudba kino predstav v Ljubljani vseeno kar velika. Seveda temu delajo konkurenco tudi možnost izposoje filmov na dom, tudi možnost piratskega kot se temu reče loudanja filmov tako, da ima Kinodvor hudo, hudo konkurenco, če hoče svoje programe res uresničevat tako kot bi si jih želel. Ampak, kot sem rekla me to pravzaprav ne skrbi, ker kot neka neko dejstvo, Ljubljana tak Kinodvor nujno potrebuje, me pa skrbi ta druga stvar, ki jo je tudi izpostavila gospa Dariš in sicer gradnja Minipleksa. To pa ne vem, če bo v tem času tut v tem obdobju, ki je predviden za gradnjo Minipleksa, če je to pametna poteza, ker zdejle pa res ne vemo kako bo z kulturnim življenjem v Ljubljani še kar nekaj časa. Poleg tega Kinodvor, mogoče gospa Dariš ni prav načrtno tega izpostavila ampak kadarkoli sem ga jaz obiskala, tam vemo kaj je največja težava in to so parkirni prostori. Pridet do Kinadvor pač morš nekje parkirat. Ravno tako se mi zdi, da bo z Minipleksom. Prav nič boljše v podhodu Ajdovščine. Nisem želela kritizirat, želela sem pohvalit in želela sem rečt, da si želim, da Kinodvor v Ljubljani vztraja, ker dela kar velike stvari tudi za otroke in za vso ljubljansko populacijo na področju kina. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Vuk.

GOSPA MARTINA VUK Hvala lepa. Jaz sem želela pravzaprav izrečt eno veliko pohvalo direktorici in celi ekipi za vso prehojeno pot do zdej zato, ker ni jih bilo malo skeptikov takrat, ko se je vzpostavljal ta nov koncept delovanja Kinadvor, ki so rekli ah, kdo pa rabi take filme, ki so nekoliko posebni, ki so drugačni, ki niso komercialno zanimivi, kdo bo šel to gledat a ne, pa se je prispevalo za to, da je vsak dobil tablico na stolu, da se je lahko vzpostavu kino, pa so naredil načrt, pa je bil kino poln. Zato, ker urbani kino al pa urbano, urbani ljudje potrebujemo tudi to. Da ne greš z ogromnim kupom kokic sedet nekam in, da je to dogodek, ampak je dogodek, da srečaš ljudi, ki imamo radi nekoliko drugačne filme, zato, da greš lahko v središču mesta v kino, zato, da lahko pripelješ otroka. Prvi so mel une dodatne podloge za otroke, da so lahko gledal a ne in tko naprej in jaz mislim, da je to ogromna prehojena pot in rezultati vključno z letom 2019 kažejo svoje. Kažejo na to, da je bila, da je bil to pravi pristop. Leto 2020 je anomalija, pa karkol kdo reku. Ne mormo leta 2020 sodit kam bo šlo naprej, kako je bilo nazaj, ker je pač to neki popolnoma nepričakovanega in naj se javi tisti, ki je napovedal kakšni bodo rezultati na keremkoli področju, v katerikoli dejavnosti v letu 2020. Ni ga junaka, niti junakinje. In zato ta smeli in pogumni načrt za prihodnjih 5 let, 4 leta pravzaprav kaže na to, da so bili opravljeni razmisleki v temu času ampak, da s tem optimizmom sporočate, da a ne ni nobenih razlogov, da bi zdej rekli, zdej pa v prihodnosti pa ne bomo več potreboval tovrstnih kinodvoran, tovrstnih storitev, tovrstnih programov. Absolutno jih bomo potreboval. In jaz, ki ne maram govorit o besedi normalnost ampak si res želim in verjetno si nas velika večina želi se vrnit v to normalnost. In prej al pa slej se bomo vrnil v to. In takrat bomo rabil vse te storitve, ki jih tko zlo zdej pogrešamo. Odzivi na aktualno situacijo so se pa pač pokazal poleti, ko je bilo ne vem po številu a ne, a je bilo to največ, največje število predstav na prostem, ampak jaz vem, da je bilo res veliko jih a ne različnih, tko na gradu na dvorišču in tko naprej in mislim, da pač je treba it sproti, ko se pojavijo nenapovedane situacije in se odzivat na njih kar se da kreativno zato, da pač svoje poslanstvo lahko pač v pogojih kakršnih takrat so opravljaš. Načrte je pa treba delat take, da se ve, da se jih trudiš, kar se da v celoti uresničit, ampak te načrti borjo bit pogumni, ker drugače se nobena sprememba ne zgodi in ne gremo na bolje. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz zaključujem razpravo. Pa tale razprava ne vseh treh, posebej zadnjih dveh me spodbuja, da vam vsaj nekaj povem o tem Kinodvoru, ki so ga mnogi poznal kot Kinosloga. In to, kar je naredila Nina Peče Grilc v prvih letih je nekaj neverjetnega tko, da ma Metka izjemen izziv. Ampak, vi morte vedet, da v Ljubljani kultura ni strošek, je investicija. Ko ste pohvalil, da 50% ma prihodkov ne bilanc iz tržne dejavnosti je treba še povedat, da podhod Ajdovščina Minipleks dela mestna občina. In, če se vrnem prej na tisto vprašanje gospe Honzak neprofitnih stanovanjih, mi imamo v tem trenutku v Ljubljani 158 projektov. Poudarjam 158 projektov v različnih fazah delovanja. In ta usklajenost sem trdno prepričan, da gre dobro. Zdej, v teh nenormalnih časih smo izkoristil in zdej bomo odprli čez en teden oziroma 10 dni prenovljeno, dograjeno šolo Nove Fužine. Dvignil smo jo za eno nadstropje, imamo učilnic in ta bo za naslednjih 20 let rešila tam probleme. Se pravi v fazi zapore življenja je gradbeništvo napredovalo, je splet napredoval tako, da jst bi reku ne ta Kinodvor, ne pozabte kaj je bilo v podhodu Ajdovšina. Ko smo delal Slovensko cesto smo ga mi pripravil, da bo spodi vsebina. Vsi prostori so naši razen ključavničarja, ki bo mogoče sicer svojih 20 kvadratih tut ostal del tega projekta, mogoče paše. Naslednji, k bomo mel zdej naslednjo točko. Mi imamo v planu zaključit Baragovo semenišče. Tam je narejeno po Plečniku samo polovica, polovico dogradit tako, da bodo imeli prostore tako Pionirski dom kot Slovensko mladinsko gledališče. In poudarjam na tem, nisem govoru o Cukrarni ampak vsak od vas reče nekaj, ja več stanovanj. Gospa Sever je podala vrhunsko razlago. Sej dans bi lahko dali več stanovanj, če bi mel gradbenih dovoljenj. Pa mamo zadost zemljišč, ampak so postopki Litijska Pesarska, se nam je sosed pritožu. Pač neki časa bo vzeli, sej bomo dobil ampak šlo bo pol leta mim. In zato pravim ne tut na tem področju je naša kultura in jaz bom reku ljubljanski zavodi so vodilni v državi. Prej smo potrdili razpis za kulturne ateljeje v Šiški. Šiška ha bo prišla tut v prenovo, pa ji bomo dal novih ne vem 12 al 13. V tem času, ko praktično kultura ne odmira, mi nobenmu nismo odtegnil nobenga dnarja, tudi nevladnikom ne. In komu prav al pa ni prov, jaz mislim, da smo lahko veseli, da ste v tem mestnem svetu, ki daje tako podporo kulturi. V to sem trdno preprično, v imenu vseh govorim. Pa lejte jaz o ministru za kulturo imam svoje mnenje, sem ga tut javno napisu kakšno mam ne. Ampak ljubljanska kultura, naši direktorji, direktorice zavodov so izvrstni, boljših ni. In na tem bi jaz tut zaključu. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 34.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o pozitivnem predhodnem mnenju k Strategiji Javnega zavoda Kinodvor 2021-2025.

Ta čas, ko glasujete, gradbeno dovoljenje naj bi bilo leta 2021, začetek gradnje pa 2022, če bo vse posreč. 35 ZA. 0 PROTI. Metka, čestitke, pejt delat.

AD 8. PREDLOG SKLEPA O POZITIVNEM PREDHODNEM MNENJU K STRATEŠKEMU NAČRTU ZAVODA PIONIRSKI DOM – CENTER ZA KULTURO MLADIH 2021-2025 Gradivo ste prejeli s sklicem seje, prejeli ste tudi poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Potočnik za uvodno obrazložitev. Vika, izvoli. A se jst umaknem tle? Sam vprašam.

GOSPA VIKTORIJA POTOČNIK Ne, sem imela dovolj. Spoštovani gospod župan, Zoran Janković, spoštovane svetnice in svetniki. Spoštovana vodja Oddelka za kulturo, cenjeni vsi v mestni hiši. Pionirski dom - Center za kulturo mladih je nastal je gradivo, ki je pred vami nastalo na osnovi agende evropske komisije na področju kulture, unescovih dokumentov, na osnovi strategije Mestne občine Ljubljana, ki ste jo sprejeli na prejšnji seji. Na žalost državne strategije nimamo in seveda utemeljitem prepričanju tako mojih vseh sodelavcev in sodelavk in vse več tudi evropskih agend, da je kulturno umetniška vzgoja in zgodnje vključevanje otrok v kulturo in izobraževanje za kulturo temelj za kakovosten razvoj posameznika, njegovo kritično mišljenje tako o sebi kot seveda tudi o času in prostoru v katerem živi. In v tem prepričanju in tem poslanstvu deluje celotna ekipa seveda z vsemi sodelavkami in sodelavci v zavodu. Program bomo razvijali v naslednjih letih v naslednjih smereh. V prvi vrsti dograjevanju programov, namreč 24 različnih kulturno umetniških programov ponujamo, učimo 13 tujih jezikov, organiziramo 8 festivalov, ki so že vsi mednarodni festivali bojo predvsem usmerjeni v dograjevanje programov s podporo seveda strokovnih ugotovitev, v interdisciplinarno povezovanje in seveda tudi dopolnjevanje s tistimi programi, ki ohranjajo tako kulturno tradicijo našega naroda, kot tudi se dopolnjujemo, se dopolnjujejo s številnimi novimi tehnološkimi dopolnitvami. Na področju financ naj povem, da zavod ustvarja že vrsto let med 52 in 54% iz tržne dejavnosti, iz lastnih sredstev, kar je bil kot najverjetneje vsi veste, danes ste govorili tudi že o tem poseben izziv v tem času, ko so se zaprla tudi za nekaj časa vrata pionirskega doma. Zato že na tem mestu, gospod župan hvala za pomoč, da bomo to leto najverjetneje zaključili finančno uspešno in si seveda tudi tako, kot sedaj tudi v prihodnje prizadevali, da so naše finance pregledne, transparentne, varčne in seveda v skladu z dobrimi gospodarji. Investicije, ki so pred nami, hvala mestnemu svetu, da je odobril in vabim vas tisti, ki še niste videli prelepo obnovljeno stavbo na Komenskega 9, kjer je nastala edinstvena institucija največje razstavišče otrok mladih, ne samo v Ljubljani temveč tudi v Sloveniji in širše v Evropi, in kjer bomo dopolnjevali programe in tukaj se nam kažejo usmeritve, da lahko delamo večgeneracijske programe, predvsem na področju likovne ustvarjalnosti, filma in lutkovnega gledališča. Investicija, katero je že gospod župan omenu, ki pomeni ne samo velik finančni zalog ampak zavod tudi pomeni, saj bo potrebno, v kolikor bo šlo v enkratno obnovo že danes razmišljat kam preselimo večino dejavnosti na druge lokacije, kajti tudi ob prenovi stavbe na Komenskega 2, 9 nobena dejavnost ni ushnila ampak smo jo delali naprej. Kar želim povedat, da je to moč naredit z ekipo v klimi pozitivni, ki seveda je bila tudi v tem času izjemna preizkušnja za nas. Naj povem, da smo po prvem valu in po prvem zaprtju pionirskega doma se nam je v mesecih, ko so se odprli vrnilo 90% otrok, naše celoletne dejavnosti obiskuje 1200 otrok in danes moje sodelavke in sodelavci, čeravno je bil velik tudi tehnični izziv se 60% naših dejavnosti odvija na na daljavo. Pozitivna klima z podporo mestne občine in seveda z vztrajnim izobraževanjem sodelavk in sodelavcev je tisti temelj in tista paradigma, ki jo želim tudi prenest, da bomo jutri v naše izobraževalne sisteme vključili čim več vsebin kulturno umetniške vzgoje. Naj povem, da se usmerjamo tudi v izobraževanje mentorjev ne samo v Ljubljani ampak tudi v Sloveniji. Naši programi so cenjeni in odlično izvajani. In hkrati naj povem, da se usmerjamo tudi v Evropsko unijo. Pionirski dom je ena od tistih 40 zavodov v Sloveniji, kjer smo tudi nosilci evropskih programov in smo vključeni v številne projekte kot partnerji in postajamo vidni in zelo cenjeni strokovnjaki, ki nas vabijo tudi ugledne univerze v Evropi, da jim predstavljamo sistem pionirskega doma, ki širi kulturo ne samo s srcem, znanjem ampak tudi s svojo prepričanjem, da je to prava pot za razvoj tudi Evrope kot takšne. Hvala gospod župan.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Pa hvala za lepe slike o Kongresnem trgu, o garaži. Gospa Mitrović Miloš, stališče odbora.

GOSPA EMILIJA MITROVIĆ MILOŠ Odbor za kulturo in raziskovalno dejavnost je na drugi korespondenčni seji sprejel tudi naslednji sklep. Odbor za kulturo in raziskovalno dejavnost je obravnaval Predlog sklepa o pozitivnem predhodnem mnenju k Strateškemu načrtu zavoda Pionirski dom – Center za kulturo mladih 2021-2025 in ga predlaga Mestnemu svetu MOL v sprejem. Sklep je bil sprejet s 6 glasovi za, 0 glasovi proti od 6 navzočih. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Za besedo. Komisija ni imela pripomb pravnega značaja. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala. Razprava. Gospa Škrinjar.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala lepa. Spet se bom vrnila k tistemu, pri čemer ste me prej prekinu. Ker gre za podobno zadevo. Tukaj pa gre pohvaliti, da je pionirski dom dobro odreagiral na težavo in pravi 60%, 60% njihovega dela se je v času Covida preselilo na daljavo. To je potrebno pohvaliti. Ravno tako je dober je dober znak zaupanja njihovih uporabnikov to, da se je po pomladanskem zaprtju vrnilo 90% uporabnikov k njihovim programom. Jaz jim seveda želim, da bi s takim delom nadaljevali. Očitno se zelo dobro spopadajo tudi s problemi, ne samo z lepimi stvarmi, všeč mi je, da posvečajo veliko pozornosti tujim jezikom in celo zgodnjemu učenju tujih jezikov, to je zelo dobro in lepo je, da imajo tudi gledališče v angleščini, seveda pa tudi v slovenščini. Tukaj bi dodala, da nekoliko pogrešam poleg vzgoje medkulturne vzgoje nekoliko pogrešam poudarek na uporabi lepega slovenskega jezika in pa bralne pismenosti. Prepričana sem, da to tudi sicer izvajajo, v dokumente pa morda bi bilo dobro drugo leto še to bolj še še, še več o tem napisati. Želim vam dobro delo v naprej in pa veliko uspehov pri ljubezni do slovenskega jezika in kulture. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ A vidite, da vas nisem nič prekinjal, k ste govorila o tej točki. Prej ste govorila o čist drugem. Gospa Sojar, izvolte.

GOSPA MOJCA SOJAR Hvala lepa. No, tudi to gradivo je tako prijetno za branje, ker so stvari v njem, ki jih poznamo, ker je pač pionirski dom že dolgo prepoznaven, ne samo v Ljubljani, pač pa tudi v Sloveniji s svojimi mnogoterimi dejavnostmi. Mislim, da imajo veliko srečo in prednost tudi to, da lahko oddajajo festivalno dvorano, ker potem ta tržna dejavnost to se prav zneski na tržni dejavnosti se tudi zaradi tega lepo povečujejo. Kljub temu sem pa potem na strani 23 pod točko 6, poslovno finančni plan je tukaj ena tabela, številka 3, kjer pa so pa ene številke, ki so me pa mejčken začudile, recimo število vpisanih v dejavnosti, kljub temu, da vse številke kar dobr lepo rastejo, število vpisanih v dejavnosti pa je bilo recimo v letu 2019 nižje kot pa v prejšnjih letih. Tudi to število vpisanih v kulturno vzgojne programe nič kej zlo ne raste oziroma je tudi nižje od pretekih preteklih let. Jaz sicer osebno mislim, da se jim to ne pozna veliko ampak številke pa pač tako govorijo. Na žalost se tudi zelo zmanjšujejo tko kot povsod bi rekla sredstva sponzorjev. Tko, da me zanima, če lahko dobim kakšen kakšno pojasnilo na te številke zniževanja vpisa v pionirskem domu? Sicer pa pohvale za tale program in jaz tut želim dobro, dobro delo še naprej. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Vrečko.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Jaz mam v bistvu proceduralno. Podpiram točko. Sem že prej se javila. Prosim župan, če opozorite nekatere vaše svetnike, da imajo ves čas maske gor, če smo že vsi tuki v tej dvorani. Pa že v ponedeljek smo mel, ne vi, ne mislim vas, nisem vas mislila, vaše svetnike, ker že v ponedeljek je bil problem na odboru in, če smo že vsi tu je fino, če se vzdržimo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kdo pa nima, sam povejte mi.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Ja, zdej jo majo vsi ampak.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Okej, hvala lepa. Lepo prosim, držte maske gor, za vse vela ne. Ugotavljam navzočnost po celi točki. Lepo prosim. Rezultat navzočnosti: 23.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o pozitivnem predhodnem mnenju k Strateškemu načrtu zavoda Pionirski dom – Center za kulturo mladih 2021-2025.

Lepo prosim za vaš glas. 36 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa. Tudi jaz želim lepo delo z dobro popotnico imaš Vika z ekipo. No zdej pa.

AD 9. PREDLOG SKLEPA O SOGLASJU K DODELITVI DELA PLAČE ZA DELOVNO USPEŠNOST DIREKTORICI JAVNEGA ZAVODA MALA ULICA – CENTRA ZA OTROKE IN DRUŽINE V LJUBLJANI ZA LETO 2019 IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Fabčič, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA MARIJA FABČIČ Hvala lepa za besedo. Spoštovani, bom zelo kratka. Za direktorico javnega zavoda Male ulice – Centra za otroke in družine, ki je med drugim tudi nosilec nacionalnega programa Neverjetna leta, predlagamo, da mestni svet poda soglasje k dodelitvi plače za delovno uspešnost za lansko leto iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v višini 2.395 evrov. Pravna podlaga je podana tako v Zakonu o sistemu plač kot v Uredbi o delovni uspešnosti, ki določa 5 pogojev za dodelitev dodatka, za katere je svet zavoda ugotovil, da so izpolnjeni vsi enako, seveda smo tudi mnenja v strokovni službi. Zato je sprejel sklep o izplačilu delovne uspešnosti za izvršitev katerega pa je potrebno soglasje mestnega sveta. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Trobec, stališče odbora.

GOSPA FRANCKA TROBEC Odbor za predšolsko vzgojo in izobraževanje je na prvi korespondenčni seji sprejel Predlog Sklepa o soglasju k dodelitvi dela plače za delovno uspešnost direktorice javnega zavoda Mala ulica – Centra za otroke in družine v Ljubljani za leto 2019 iz naslova prodaje blaga in storitev. Sklep je bil sprejet s 7 glasovi za, 3 proti od 11 oddanih glasov.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala za besedo. Komisija ni imela pripomb pravnega značaja.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala, razprava prosim. Gospod Horvat, izvolte.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Spoštovani. Ponavljam znano stališče. Kdor je slab gospodar ne vidi enega leta naprej, ne pa tudi letošnjega. Če poslušate strokovnjake, kaj se bo dogajalo drugo leto … ///… nerazumljivo … /// med drugim bo še tole zelo trajalo. Epidemija. In vsako odvajanje sredstev, ki jih bo mogla seveda ob normalnem poslovanju dat občina ni higienično in zato temu res nasprotujem. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 33.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o soglasju k dodelitvi dela plače za delovno uspešnost direktorici Javnega zavoda Mala ulica – Centra za otroke in družine v Ljubljani za leto 2019 iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

Prosim za vaš glas. 26 ZA. 1 PROTI. Sprejeto, gremo na 10. točko dnevnega reda.

AD 10. A) PREDLOG SKLEPA O DOPOLNITVAH SKLEPA O NAČRTU RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM MESTNE OBČINE LJUBLJANA V VREDNOSTI NAD 200.000 EUROV ZA LETO 2020 B) PREDLOG SKLEPA O SPREMEMBI SKLEPA O DOLOČITVI SKUPNE VREDNOSTI PRAVNIH POSLOV NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA, KI JIH LAHKO SKLEPA MESTNA OBČINA LJUBLJANA V LETU 2020 Gradivo ste prejeli, po sklicu ste prejeli poročilo pristojnega odbora. Predlagam, da se uvodno obrazložitev in razpravo opravi za obe točki skupaj, glasovanje pa bo potekalo o vsakem delu posebej. Prosim gospo Damjano Popović Ljubi, da poda uvodno obrazložitev za obe točki.

GOSPA DAMJANA POPOVIĆ LJUBI Hvala lepa za besedo. Spoštovane svetnice, spoštovani svetniki lepo pozdravljeni. Pri točki 10 a) gre za Predlog Sklepa o dopolnitvah Sklepa o Načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Ljubljana v vrednosti nad 200.000 evrov za leto 2020. Predlog je podan, ker smo za zemljišče s parcelno številko 1030/40 k.o. Zadobrova prejeli vlogo z izkazanim interesom po nakupu in, ker Mestna občina Ljubljana navedenega zemljišča ne potrebuje za izvedbo občinskih projektov je iz gospodarnega vidika smiselna čimprejšnja prodaja. Mestna občina Ljubljana lahko z nepremičninami, katerih posamezna vrednost presega 200.000 evrov razpolaga le, v kolikor so nepremičnine vključene v letni načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem v vrednosti nad 200.000 evrov za tekoče leto. Zemljišče, ki je predmet dopolnitve letnega načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Ljubljana ni uvrščena v trenutno veljavni letni načrt iz razloga, ker je last Mestne občine Ljubljana postalo šele v drugi polovici leta 2020, ko je bil na podlagi Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov realiziran prenos iz Republike Slovenije na Mestno občino Ljubljana. Ocenjena vrednost prodaje zemljišč se glede na predhodno sprejet sklep povečuje za 345.300 evrov. Vezano na točko 10 a) se spremeni tudi skupna vrednost pravnih poslov nepremičnega premoženja, ki jih lahko Mestna občina Ljubljana sklepa v letu 2020, zato je pod točko 10 b) podan Predlog Sklepa o spremembi Sklepa o določitvi skupne vrednosti pravnih poslov nepremičnega premoženja, ki jih lahko sklepa Mestna občina Ljubljana v letu 2020. S predlogom pod točko 10 b) se v trenutno veljavnem sklepu številka 20.520.098,28 evrov nadomesti s številko 20.589.158,28 evrov. Mestnemu svetu predlagamo, da v skladu z načelom gospodarnosti sprejme oba sklepa. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Trobec, stališče odbora prosim.

GOSPA FRANCKA TROBEC Odbor za ravnanje z nepremičninami podpira sprejem Predlog Sklepa o dopolnitvah Sklepa o Načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Ljubljana v vrednosti nad 200.000 evrov za leto 2020 in predlaga Mestnemu svetu MOL, da predlog sklepa sprejme. Sklep je bil sprejet s 4 glasovi za in 2 proti od 6 navzočih. To je za točko a). Še za b): Ravno tako odbor predlaga sprejem tega sklepa. Glasovan pa je bil s 4 glasovi za in 0 proti od 6 navzočih.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala za besedo. Statutarno pravna komisija ni imela pripomb pravnega značaja. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava. Gospa Medved.

GOSPA IDA MEDVED Hvala za besedo, gospod župan. Lepo pozdravljeni vsi prisotni. Veste kaj, zanima me, tam navajate, da je prišlo po zakonu iz države prenos bil na občino. Je to recipročni prenos? To je moje vprašanje. Ali je bilo to je mogla mestna občina plačat za to, za ta prenos? Pa zanima me to, da nekdo je pišete izkazal interes o nakupu. A je to že izbrani človek al gre ta parcela s to parcelno številko še na licitacijo? Hvala za odgovore.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Odgovor je zlo preprost. Na podlagi zakonodaje se tista zemljišča, ki so bila pred 30. leti stavbna zemljišča prenašajo na mestno občino in obratno tista, ki so bila kmetijska na kmetijski, se prav brezplačni prenos na mestno občino. Traja pa dolgo, usklajujemo že 14 let kar sem tu ne, pa še vedno nismo končali. In drugo izkazalo, če prav vem za katero zemljišče gre je interes izkazala tista, to je gor Cesta na prod, če greste proti naši čistilni napravi ne, tako da boste vedel, kje se nahaja ta ta zemljišče, to je tam nova zraven ceste in absolutno gre na dražbo. In, če se bo še kakšen pojavu ne, bo sam več, ne pa manj. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti: 30.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA pod točko A): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o dopolnitvah Sklepa o Načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Ljubljana v vrednosti nad 200.000 eurov za leto 2020.

Prosim za vaš glas. 26 ZA. 8 PROTI. Sej prov vprašu zakaj ste proti. Zdej me pa res, ampak ne smem to vprašat ne? Sprejeto.

In drugi del sklepa pod točko B): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o spremembi Sklepa o določitvi skupne vrednosti pravnih poslov nepremičnega premoženja, ki jih lahko sklepa Mestna občina Ljubljana v letu 2020.

Prosim za vaš glas. 22 ZA. 0 PROTI. Sprejeto. Gremo na 11. točko.

AD 11. PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O AVTOTAKSI PREVOZIH S PREDLOGOM ZA HITRI POSTOPEK Gradivo ste prejeli s sklicem seje, po sklicu seje ste prejeli poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Tušar Jasno, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA MAG. JASNA TUŠAR Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni. Pravna temelja za sprejem Predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o avtotaksi prevozih sta Zakon o prevozih v cestnem prometu in pa Statut Mestne občine Ljubljana. Poglavitni razlog za pripravo odloka je ta, da je potrebno spremeniti način izdaje dovoljenja za izvajanje avtotaksi prevozov na območju MOL. Na podlagi veljavnega odloka se dovoljenja izdajajo na osnovi predhodno izdane odločbe v upravnem postopku. S predlogom odloka pa se predpisujejo obrazci, dovoljenja z namenom, da se bodo dovoljenja izdajala na predpisanih obrazcih. Z vzpostavitvijo informacijskega sistema za vzpostavitev elektronske evidence izdanih dovoljenj se bo po predlogu odloka uveljavil obrazec dovoljenja, ki ga bo moral avtotaksi prevoznik nalepiti v vozilo in sicer na notranjo stran vetrobranskega stekla, v spodnji desni kot. Navedeni obrazec meri po predlogu odloka 50x80 mm in bo na njem bo uporabljena QR koda. Vsi podatki o izdanem dovoljenju bodo razvidni v informacijskem sistemu, elektronske evidence izdanih dovoljenj, to pomeni preko QR kode, kar bo pomenilo, da bo mestnemu redarstvu in inšpektoratu MOL omogočen vpogled v te podatke, in sicer ali je določenemu avtotaksi prevozniku izdano dovoljenje ali ne. Do vzpostavitve prej omenjenega informacijskega sistema se bodo dovoljenja izdajala na obrazcu, ki po predlogu odloka meri 88x148 mm, to je ista velikost kot so dovolilnice za parkiranje in ta obra v ta obrazec se bodo podatki vpisali mehanografsko s pomočjo tiskalnika računalnika. Navedena rešitev bo pomenila, da se bo upravni postopek za izdaje tovrstnih dovoljenj lahko vodil hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke. S tem bomo zasledovali načelo ekonomičnosti upravnega postopka. Druga poglavitna rešitev predloga odloka je pa ukinitev obeh nalepk, torej nalepke z grbom MOL in oznakom leta, ki po veljavnem odloku potrjuje plačilo takse za uporabo avtotaksi postajališč in pa nalepke z napisom taksi LJ in pa zaporedno številko, ki jo to nalepko je dolžan avtotaksi prevoznik nalepiti na sprednja desna in leva vrata vozila. Odlok bo v veljavi od 1. 1. 2021 dalje, kar pomeni, da bo od tega datuma bomo začeli izdajati dovoljenja na predpisanem obrazcu, ob enem pa se bosta ukinile obe nalepki, ki sem jih prej omenila. Naj omenim še to, da je javnost k predlogu odloka bi lahko podala pripombe oziroma predloge, vendar v roku, ki je bil na voljo za to nismo prejeli nobene pripombe oziroma predloga. Sprejem predmetnega odloka za proračun ne prinaša finančnih posledic. Glede na to, da predlagane spremembe in dopolnitve v manjši meri posegajo v odlok predlagamo, da ga sprejmete po hitrem postopku. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jasna, hvala lepa. Gospa Žibert, stališče odbora.

GOSPA JULKA ŽIBERT Odbor za gospodarske javne službe in promet je na svoji 10. redni seji razpravljal o dopolnitvi Odloka o avtotaksi prevozih s predlogom za hitri postopek in je sprejel predlog, da se sprejme odlok po hitrem postopku z 6 glasovi za od 6 prisotnih. Prav tako predlaga, da se predlog odloka sprejme in ga na današnji seji.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Statutarno pravna komisija je sprejela naslednji sklep: Statutarno pravna komisija ocenjuje, da so izpolnjeni pogoji za hitri postopek, kot jih določa četrta alineja tretjega odstavka, 122. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana. Gre za majhen poseg v odlok, to je za manj zahtevne spremembe in dopolnitve. Sklep je bil sprejet s 4 glasovi od 4 navzočih članov. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava o hitrem postopku. Ugotavljam navzočnost po celi točki: 31.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet MOL-a sprejme predlog, da Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o avtotaksi prevozih sprejme po hitrem postopku.

Prosim za vaš glas. 32 ZA. 1 PROTI. Sprejeto.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gremo zdej o sami vsebini. Gospod Horvat, izvolte.

GOSPOD IGOR HORVAT Hvala za besedo, gospod župan. Na Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o avtotaksi prevozih s predlogim za hitri postopek načeloma nimam pripomb. Veseli me, da bo upravni postopek izdaje dovoljenja za izvajanje taksi prevozov potekal hitreje in brez dodatnih administrativnih zadev. Na podlagi tega bo ekonomičnost upravnega postopka zagotovo boljša. Nenazadnje bo ob predložitvi prometnega dovoljenja, potrdila o skladnosti vozila in dokazila o okolju prijaznem vozilu taksi služba operativna z bistveno novejšimi ter okolji prijaznimi vozili, kar je za Ljubljano zelo dobro. Pri vsem tem je zelo pomembno, da inšpektorat mestne uprave MOL izvaja učinkovit nadzor nad izvajanjem in opravljanjem taksi prevozov. Splošno znano je, da mnogo voznikov nima potrebne licence za izvajanje taksi prevozov v Ljubljani, da v zadostni meri ne poznajo Ljubljane, ne izdajajo računov potnikom v vozilih in podobno. S tem se ustvarja nelojalna konkurenca vestnim upraviteljem in voznikov taksi prevozov in naloga MOL-a je, da bo takšnih kršitev čim manj. Ljubljana mora imeti maksimalno učinkovit in urejen taksi prevoz in, da bo temu tako morajo skrbeti inšpekcijske službe. Toliko z moje strani. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Vrečko.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Hvala za besedo. V tem predlogu odloka

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Vrečko

GOSPA DR. ASTA VREČKO A se sliš?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Prepotihem ja.

GOSPA DR. ASTA VREČKO Okej, v tem predlogu odloka se črta tudi pogoj, da voznik, ki nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi ne sme opravljati dejavnosti prevozov.

KONEC POSNETKA ŠT. 20201116_170505

GOSPA DR. ASTA VREČKO V Svetniškem klubu Levica se nam zdi to problematično zaradi tega, ker taksi služba je že tako ali tako eden izmed bolj prekariziranih poklicov na trgu dela, kjer je veliko taksistov s.p.-jev, samostojnih podjetnikov in potem delajo pod krovnim podjetjem, hkrati pa se tudi sprašujemo, če se s črtanjem tega pogoja odpira možnost vpeljave Uberja na slovenski trg, kateremu se je že nasprotovalo, čeprav morda nadzora nad tem Inšpektorat MOL nima, ga pa ima Inšpektorat za delo tako, da nas zanimajo v bistvu razlogi zakaj se črta ta člen, ki je pravzaprav zelo dober? Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Vede.

GOSPOD MATJAŽ VEDE Tudi z moje strani se ta predlog zdi dober, predvsem, da bojo občani bolje obveščeni in dejansko z neko večjo transparentnost taksi storitev tako, da z moje strani tudi dober predlog.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem razpravo no in preden dam na glasovanje bi rad vsaj eno stvar pojasnu. Tam je kolega Polutnik pa Jasna. To je ta predlog današnji izhod v sili za reševanje trenutne situacije. To pa ni rešitev taksi služb v Ljubljani, ki je slaba. In mi smo že predlagal pred leti naj sami taksisti napišejo odlok in zdej čakamo, če bo Ministrstvo za infrastrukturo in potem vlada dovolilo prenos te pristojnosti na lokalno skupnost. Problem taksi prevozov je praktično samo v Ljubljani. Ocena samih taksistov, da je poleg 500 taksistov, ki so registrirani še 500 na črno. In ga ni inšpektorja, ki bi to ugotovu. Če se spomnete pred slonom, zakaj ne morjo vozit. Pred slonom, pred leti nazaj je bilo to glavno leglo prekupčevanja z mamili. Po ugotovitvi policije pa noben ni tega uredil. Zdej pač mamo tam mir. Pravim, to je izhod v sili in jaz srčno upam ne, da bo v tem usklajevanju koalicijskem zdej vlada upoštevala naše pripombe, ki smo dal ministru Vrtovcu ne in prenesla to na lokalno skupnost. Potem boste pa v dveh letih imel res popolnoma urejeno taksi službo s takimi vozili, ki je bilo prej rečeno in prepoznavnimi ne. Ker, da ne bom razlagu kaj so delal z nalepkam ne.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o avtotaksi prevozih.

Prosim za vaš glas. 34 ZA. 2 PROTI. Sprejeto.

Gremo na točko 12. AD 12. PREDLOG ODREDBE O DOPOLNITVAH ODREDBE O DOLOČITVI JAVNIH PARKIRNIH POVRŠIN, KJER SE PLAČUJE PARKIRNINA Gradivo ste prejeli, po sklicu ste prejeli poročilo pristojnega odbora. Jasna, izvoli. Pa še eno kratko poročilo za eno parkirišče.

GOSPA MAG. JASNA TUŠAR Hvala za besedo. Pravna temelja za pripravo Predloga Odredbe o dopolnitvah Odredbe o določitvi javnih parkirnih površin, kjer se plačuje parkirnina sta Statut Mestne občine Ljubljana in pa Odlok o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana. Poglavitna rešitev predlagane odredbe je dopolnitev z novo javno parkirno površino in sicer Komanova ulica, parkirišče za osebna vozila z namenom, da se določi tarifni razred in čas, v katerem se plačuje parkirnina. Po predlogu odredbe je obratovalni čas navedenega parkirišča od ponedeljka do nedelje, dnevna tarifa je v višini 0,60 evrov za prvi dve uri in 0,60 evra za vsako naslednjo uro, nočna tarifa pa je enotna in je v višini 1,80 evrov. Predlagana je tudi tarifa za abonente, fizične osebe z višino parkirnine 25 evrov na mesec. Po sprejetju predloga odredbe bo potrebno navedeno javno površino oddati v poslovni najem javnemu podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice, ki je izvajalec gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih parkirišč, kar pomeni dodatne prihodke, ki bodo prispeli v proračun. Za omenjeno javno površino bo javno podjetje pobiralo parkirnino. Po trenutni oceni javnega podjetja bo znašala ta višina parkirnine 750 evrov na mesec. Predlagam, da sprejmete predlagano odredbo. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Žibert, stališče odbora.

GOSPA JULKA ŽIBERT Odbor za gospodarske javne službe in promet podpira sprejem Predloga Odredbe o spremembah in dopolnitvah Odredbe o določitvi javnih parkirnih površin, kjer se plačuje parkirnina. Sklep je bil sprejet s 6 glasovi za, nihče proti od 6 prisotnih.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala za besedo. Statutarno pravna komisija ni imela pripomb pravne narave. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava. Gospod Horvat.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala lepa za besedo. Zdej sicer jaz bi mal pogrešal zemljevid, da bi bil gor predstavljen.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Tuš, 7. september.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Vem, vem, vem, vem, ampak, da tut ostali vidjo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ja pa, sej vsi morjo, sej vsi lahko pogledajo na dofu, to pa res ne, to je pa najmanj kar je no.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Okej. Plastično bi ponazoril. Ta zemljišča oziroma to parkirišče je bilo narejeno v času izgradnje vrtca in šole ne, Danila Kumar je tam zraven. Bilo je prvotno namenjeno staršem za dovoz otrok, pa seveda potem so to zasedli stanovalci blokov tako, da je stalno zapolnjeno, poznam to zadevo, sej pravim mogoče bodo tukej v hendikepu starši otrok, ki jih pripeljejo, ker res tam težko kje oddat varno otroka in se pa strinjam pač, da nekak je pa treba ampak prestavil bomo pa sam problem teh stanovalcev, ki sedaj tam parkirajo nekam drugam, ker vsak išče neko zastonjsko parkiranje. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ugotavljam navzočnost. Predvsem so bili tut tam trgovci, k grejo v službo no. Rezultat navzočnosti: 35.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet MOL-a sprejme Predlog Odredbe o dopolnitvah Odredbe o določitvi javnih parkirnih površin, kjer se plačuje parkirnina.

Prosim za vaš glas. 33 ZA. 0 PROTI.

Gremo na točko 13. AD 13. PREDLOG ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU 251 STANOVANJSKA CONA ZADOBROVA – DEL Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospoda Gajška za uvodno obrazložitev.

GOSPOD MAG. MIRAN GAJŠEK Spoštovani župan, spoštovana podžupanja, podžupani, mestne svetnice in mestni svetniki. Predstavil bi vam, predstavil vam bom Občinski podrobni prostorski načrt 251 Stanovanjska cona Zadobrova – del.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Miran, v mikrofon dej, se te ne sliš.

GOSPOD MAG. MIRAN GAJŠEK Ja, se opravičujem. Se pravi tukaj gre na območju preko avtoceste za stanovanjsko območje enodružinskih hiš, ki so narejene v bistvu kot vrstne hiše, kot prosto stoječe in kot neki dvojčkov. Zdej to je lastniška struktura, moram povedat, da tuki, da so zasebni lastniki, ki so se združil v neke, neko vrsto združenje in da je bila tukaj narejena tut komasacija, kar je en velik plus, to pomeni, da se iz lastniških parcel dobijo primerne gradbene parcele.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kar je zlo redko v Ljubljani.

GOSPOD MAG. MIRAN GAJŠEK Kar je zlo redko in tut redkost je neka stanovanjska gradnja tko, da mormo nekak v bistvu zlo pozitivno jemat ta primer. Kot vidite zdej na sliki, dobr se vid, to je zdej zasnova, imamo nekaj vrstnih hiš, ki so nekak najbolj primerne in imamo v bistvu neki dvojčkov. Zdej pa še pomembna stvar je ta, da je notr speljan promet. Mi smo imeli vprašanje na odboru ali bo to zaprto? To seveda je zasebno zemljišče ampak kljub vsemu bo veljal nek režim, da se bo lahko pripeljal vsak do svoje hiše do območja, kjer bo lahko parkiral. To je nekak en dober kompromis, kar se tega prometa tiče. Pri prometu so vedno kompromisi. Tukaj seveda vidmo svetlo rjavo so hiše, temno rjavo so pa te, ta območja za parkiranje. Še ena stvar je pomembna tuki na sredi vidite zeleno površino, to je površina za igro otrok, otroško igrišče, ki je namenjeno pač vsem prebivalcem, ki bodo tukaj. Kar se tiče višin, višina je pritličje plus ena etaža kot vidite. Zdej, to je predlog ne, pripombe, ki so bile dane ob obravnavi dopolnjenega osnutka so bile predvsem glede ureditve prometa, tudi glede same razporeditve glede zelenice oziroma prostorov namenjenih igri otrok in predvsem tut kar se tiče Četrtne skupnosti Polje zdej kar sem že povedu, največji problem je bilo iz teh lastniških parcel naredit primerne gradbene parcele ampak mislim, da je koncu bil en dober, dober kompromis narejen, se pravi otroško igrišče recimo na primer je na skupnih površinah, vsi bodo lastniki in potem bojo tudi vzdrževali to območje. Prilagojeni so bili tlorisni gabariti, tut vse hiše so malo večje, kot so bile prej, etapnost gradnje ne, tut ni zdej vezano, da bi se moralo vse naenkrat, je pa dobro ne in pa seveda glede komunalne opreme. To so še območja prostorskih enot, ki so notr. Vidte zdej kako je zdej zeleni pas načrtovan, to so še številke glede dimenzij, ki si jih lahko preberete, 3D pogled, da vidte da nekak to sodi v ta del mesta preko avtoceste. Še enkrat 3D model, to je pa zdej tko, kot more bit narejeno v samem urbanizmu. Predlagamo, da tudi sprejmete predlog občinskega podrobnega prostorskega načrta 251 Stanovanjska cona Zadobrova.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Koželj, stališče odbora.

GOSPOD PROF. JANEZ KOŽELJ Ja, spoštovani župan, spoštovane kolegice svetnice in kolegi svetniki. Kot ste videl iz poročila pa Odbor za urejanje prostora Predlog Odloka o občinskega podrobnega prostorskega načrta 251 Stanovanjska cona Zadobrova – del sprejema, ker smo ugotovil, da od osnutka pa do predloga se ni poslabšala recimo z novimi seveda predlogi, novimi ureditvami, niti celovitost ureditve, niti kakovost bivanja območja. To je bilo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak, stališče odbora.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Statutarno pravna komisija ni imela pripomb pravne narave. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ker k predlogu odloka ni bil vložen noben amandma ni razprave zato prehajamo na glasovanje. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 34.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet MOL-a sprejme Predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 251 Stanovanjska cona Zadobrova – del.

Prosim za vaš glas. 34 ZA. 0 PROTI. Hvala, sprejeto.

Gremo na 14. točko dnevnega reda. AD 14. DOPOLNJENI OSNUTEK ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU 385 ZVEZNA ULICA Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospoda Gajška, da poda uvodno obrazložitev. Tokra pa gre za Stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana.

GOSPOD MAG. MIRAN GAJŠEK Še enkrat spoštovani župan, podžupanja, podžupani, mestne svetnice in svetniki. Kot je že povedal župan je naročnik Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana. Lokacija je ob Šmartinski cesti. Tukaj vidite Šmartinsko cesto oziroma tule bo boljše, se pravi. Se opravičujem, se pravi gre za območje ob Šmartinski cesti, na severu je park so Žale in pa tista tale, tale bencinska črpalka Petrolova. Zdej to območje vidimo zdej kakšno je obstoječe v bistvu poanta je v tem, da bi se nadaljevala neka sorazmerno gosta stanovanjska gradnja na tem območju, kot sem že reku gre za dopolnjen osnutek, se prav, da še je čas, da se to ko bomo lahko šli v javno razgrnitev, zdej v teh razmerah pa v javno razpravo, da to speljemo in potem, da tut predlagamo. Kot vidite gre za štiri stolpiče in na zraven en večji park, ki je zelo pomembno, da ta park v resnici tukej tut, tut ostane. Na tej sliki je še boljše pokazano ne, se pravi glede na zazidalno situacijo za pritličje je Šmartinska cesta zgoraj, se pravi proti severu, proti severozahodu. Kar se tiče zazidalne situacije, pri kleti je tako narejeno, da je v bistvu uvoz v klet, v podzemno kletno etažo, je pa zanimivo tudi to, da je bila pripomba odbora, da bi se parkirišča, ki so tukej opredeljena kot vidite zunanja parkirišča za goste pa za invalide ne, da bi se spravila v klet, ampak za invalide, to je bila pripomba odbora je bila, je bil predlog, da bi se naredil na parterju, na pritličju ob avtobusni postaji. Tu pa zato, da pridemo do čim večjega parka, da ma tut park, parkovna površina neke, neke dimenzije. Vsekakor bomo razmilil o tem, o tem predlogu. Zdej, kar se tiče višine vidite, da je to P+3+2 terasni etaži, kar na en način pač odraža neko mestno identiteto Šmartinske ceste in tudi potrebe po sorazmerno gosti pozidavi. Poudarjam pa to, da je zraven načrtovan en tut zlo dostojen park. Zdej javne površine, kot sem že povedu parkovna površina je opredeljena kot javna površina, se pravi, da je pod enaki pogoji dopustna za vse. Se prav pogled iz Flajšmanove ulice, Flajšmanova je ta, kjer bi naj bila tut avtobusna postaja. Kot vidite je to na en način podobno ne, kar se tiče urbanističnega oblikovanja, mogoče arhitekturnega kot je že zdej neka identiteta Šmartinske ceste stanovanjske pozidave, ki so vsi zelo rabimo. Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav in s tem bom tut zaključu. Kot sem že povedu, to je dopolnjen osnutek, zdej takoj, ko bomo lahko, ko bodo razmere dopuščale bomo šli v javno razgrnitev in javno razpravo in potem upamo glede na potrebe stanovanjskega sklada čim prej v naslednjem letu tudi sprejetje na seji mestnega sveta. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa, Miran. Gospod Koželj, stališče odbora.

GOSPOD PROF. JANEZ KOŽELJ Spoštovani župan, svetnice in svetniki, kolega, podžupanja in podžupan. Dovolite, da poročamo o sklepu Odbora za urejanje prostora, s katerim podpiramo dopolnjeni osnutek odloka z oznako 385 Zvezna ulica skupaj z naslednjimi pripombami iz razprave, ki so navedene v poročilu. Zdej, če obrazložim v eni minuti za kaj gre. Mi smo se v glavnem osredotočil na problem, ki ga lahko povzroči načenjanje te enote, enotne celovite zelene površine oziroma stanovanjskega parka, če vanga vnašamo ene motilne elemente, kot je recimo parkirišče, skupna kolesarnica, skupni ekološki otok, ki lahko seveda vplivajo predvsem na slabšo kakovost bivanja v pritličnih stanovanjih v novem tem delu in pritličnih stanovanj v obstoječem vila bloku na drugi strani. Skratka, po urbanističnih načelih, ki jih nekak skušamo sledit se običajno pritekline in neke pomožne prostore razmešča razpršeno, skratka predvsem se jih locira ob vhode stanovanjske hiše in to na zunanjo stran proti cesti. In medtem, ko v notranjo stran mora mislim, vsaj po pravilih, če se le da mora ostat, mora ostat prosta za druge dejavnosti, kot so igre otrok in tko naprej. Skratka, skrb za vsaj enotno ne al pa enovito, enakovredno bivalno okolje no. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Statutarno pravna komisija ni imela pripomb pravnega značaja. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava. Gospa Medved, izvolte. A to je pri vas, blizu.

GOSPA IDA MEDVED Ja, hvala za besedo gospod župan. Veste kaj, zanima me zakaj ste dali na projekcijo staro sliko? Namreč iz te slike je vidno, da je tista parcela ogromna. Zakaj ni vrisan blok, ki je že skoraj gotov od Trgograda? Trdite, da meji na šmartinko. Na šmartinko meji zdej novi blok, to pa kar dela stanovanjski sklad pa meji na Flajšmanovo in Kavčičevo. In tista slika, kdor jo je vidu si predstavlja, da je tam fantastičen prostor, je pa v resničen bo, bo pa stlačeno. In res me zanima, pokažte mi kje bojo tam parkirišča, jaz sem preveč blond, da bi tamle vidla kje bodo parkirišča za, za goste oziroma, kje bo mel Trgograd blok parkirišča za zuna za goste, pa kje bo mel stanovanjski sklad parkirišča? Omenjate tudi, da boste pojačal elektriko. Pa me zanima, a si boste gradil nov transformator za to, al boste pojačal tega na Flajšmanovi ulici? Zaenkrat to, res me pa zanima ta parkirišča.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod, bom jaz pol odgovoru vse na tole ne. Gospod Jože Horvat.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Hvala lepa za besedo. Tko, kot je gospa Medved, Medvedova rekla pač, da to Flajšmanova pa Kavčičeva. Jaz sem iskal najprej na začetku, ko sem gledu zakaj Zvezna ulica, zakaj.

GOSPA IDA MEDVED Zvezna je pa naprej.

GOSPOD JOŽEF HORVAT Zato sem reku, mogoča pojasnila. Okej, hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Sojar.

GOSPA MOJCA SOJAR Ja, jaz sem si šla to tut pogledat, sem se peljala okrog in okrog in moram rečt, da tudi nekaj bo tam ostalo parka, ampak mejčken je vseeno, te slike so bile mal zavajanje tko bogata in pa tko velika površina tega parka ne bo, kot je bilo dvakrat povedano. Potem pa sem vidla v enem, ne vem na kateri strani gradiva je zraven legenda in tam je vrisan mislim, da en moder krogec, kjer piše dom starejših občanov. Zraven pa v oklepaju ne vem kaj, opcijsko al neki podobnega piše. To je v istem kareju. V istem kareju v enem kotku je to v gradivu vrisano. In zdej pač sprašujem, a je to samo slučajno, a je pomota, a je predvideno, al je res kakšna opcija. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem razpravo. Miran, če bom kej zgrešu me poprav. Gre za Kavčičevo pa Flajšmanovo ulico, tam k sta una dva bloka z fasado iz opeke, rdeča. Veš čas govorimo o naši parceli ne, ni nič zavaju Miran Gajšek, ko je govoru o Šmartinski, ker je hotu sam locirat. Trgograd je že zgrajen, ta parcela je bila, če se mal bolj nazaj vrnemo, to parcelo je men prodajal mercator za trgovski center ne, tam k je Trgograd gospod bivši mestni svetnik, Jazbinšek. Tako, da mi na svoji parceli ne, parka je pa zadost glede na površine ostane med rdečimi temi dvemi stolpiči in temi štirimi je zadost parka, zato je reku prof. Koželj se ne dotika, kolesarnice bojo na Flajšmanovi strani, ne ob vhodih, enak bo s tem narejeno in parkiral se bo v garaži. Tako Trgograd kot tu. Ne bo dostopa ne na pločnik, ne na zelenico. Tako, dom starejših je bila tut varianta ne, ki bi delal, ampak ne bo, ker bomo gradil neprofitna stanovanja. In zdej, če že govorimo o tem, gospa Honzak, če govorimo o tem, ta lokacija je pa izvrstna in mi ravno to kaže, da mi naša neprofitna tako imenovana socialna stanovanja ne degradiramo. Lokacija je odlična, da ne rečem, da je čez cesto drugi največji park v Ljubljani. Ugotavljam navzočnost po točki. Rezultat navzočnosti: 34. Miran, sem kej zgrešu?

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet MOL-a sprejme Dopolnjeni osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 385 Zvezna ulica skupaj s pripombami. Zakaj je Zvezna napisan pa pojma nimam ne. Ampak vemo kje gre ne tak, da je ne, ne znam povedat.

35 ZA. 0 PROTI. Upam, da ne rabiš amandma, da boš napisu, da je to Flajšmanova, ne Zvezna no, ampak to, to v to se ne bom spušču. Hvala lepa.

AD 15. PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV STATUTA MESTNE OBČINE LJUBLJANA S PREDLOGOM ZA HITRI POSTOPEK Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo Statutarno pravne komisije. Matjaž Bregar, a boš šel tam, lahko tle. Izvoli, uvodno obrazložitev.

GOSPOD MATJAŽ BREGAR Hvala za besedo. Spoštovani vsi navzoči. Predlagane so samo štiri spremembe statuta in gre predvsem za uskladitev z spremenjeno zakonodajo. To je Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. To je, da bo mestni svet, kadar vrednost posla presega 500.000 evrov odločal o, odločal o osnutkih pravnih poslov. Potem z Zakonom o lokalni samoupravi, to je uvedba sej na daljave, to je nova oblika seje. Predlagamo pa tudi, da se programi opremljanja stavbnih zemljišč sprejme po enostopenjskem postopku, ker je predvsem v interesu MOL-a, da se sprejmejo čim hitreje in sicer po začetku veljavnosti prostorskega, izvedbe in načrtov OPN-jev. To se je spremenil, spremenil Zakon o urejanju prostorov. Prej sta se ta dva akta lahk sprejemala skupi, zdej se more pa opremljanje zemljišč po sprejemu OPN-ja. Potem pa spreminjamo tudi naslov Četrtne skupnosti Polje, ker je geodetska uprava določila nov naslov in sicer Zaloška cesta 160. Ker gre pri predlaganih spremembah in dopolnitvah za uskladitev z zakonodajo oziroma za manj zahtevne spremembe predlagamo, da se sprejme po hitrem postopku. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala za besedo. Statutarno pravna komisija je obravnavala predlog in sicer je ob obravnavi točke Predlog sprememb in dopolnitev Statuta Mestne občine Ljubljana s predlogom za hitri postopek sprejela naslednja dva sklepa. Prvi sklep: Statutarno pravna komisija meni, da so pri točki Predlog sprememb in dopolnitev Statuta Mestne občine Ljubljana s predlogom za hitri postopek izpolnjeni pogoji za hitri postopek. Obrazložitev je pač ta, da gre za uskladitev z veljavno zakonodajo ter manj zahtevne spremembe in dopolnitve. In drugi sklep: Statutarno pravna komisija podpira sprejem Predloga sprememb in dopolnitev Statuta Mestne občine Ljubljana. Oba sklepa sta bila sprejeta s 5 glasovi od 5 navzočih članih, članih komisije. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Najprej odpiram razpravo o hitrem postopku. Ni. Opozarjam ne, pri tej točki mora bit 30 glasov. Sam v vednost. Ugotavljam navzočnost po celi točki. Rezultat navzočnosti: 35. Hvala lepa.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog, da se spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Ljubljana sprejmejo po hitrem postopku.

Prosim za vaš glas. 36 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ In zdej razprava o predlogu sprememb. Gospod Horvat Igor, izvolte.

GOSPOD IGOR HORVAT Spoštovani gospod župan. Spoštovane svetnice in svetnike, svetniki. V Svetniškem klubu SDS podpiramo spremembe in dopolnitve tako statuta kot poslovnika Mestne občine Ljubljana. Ker oba dokumenta v posebnih okoliščinah od sedaj naprej omogočata izvedbo sej mestnega sveta na daljavo predlagam, da se v času razglašene epidemije Covid 19 čim več sej in pristojnih komisij ter odborov skliče in izvede na daljavo. Stanje okužb se trenutno še ne izboljšuje, zato je tovrstno delovanje mestnega sveta edini način preprečevanja širjenja koronavirusa ter omogoča nemoteno delovanje Mestne občine Ljubljana v teh kaotičnih razmerah. Izvedbe sej v živo namreč glede na trenutno stanje pomeni nesorazmerno tveganje za zdravje vseh prisotnih na sejah in to bi bilo potrebno preprečiti oziroma kar se da omejiti. Instrument sklicevanja sej na daljavo nam bo sedaj to omogočal. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem razpravo.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sprememb in dopolnitev Statuta Mestne občine Ljubljana.

Prosim za vaš glas. 36 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa. Gremo, to bi morale bit tko vse točke ne. Gremo na, dobr si pripravu Matjaž točko vidim ne. Zdej pa 16, da bom vidu 16 kok boš dubu.

AD 16. OSNUTEK SPREMEMB IN DOPOLNITEV POSLOVNIKA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA Gradivo ste prejeli, prejeli ste tut poročilo Statutarno pravne komisije. Matjaž Bregar, uvodno obrazložitev, izvoli.

GOSPOD MATJAŽ BREGAR Še enkrat hvala za besedo. Pred vami so spremembe in dopolnitve poslovnika. Tako kot v statutu tudi v poslovniku, v poslovniku dodajamo možnost sej na daljavo, možnost sprejema programa opremljanja zemljišč po enostopenjskem postopku. Dodana pa je možnost sprejemanja proračuna zunaj mandatnega obdobja, za katerega je ta mestni svet izvoljen, torej za leto 2023. Poleg tega se odpravlja nekaj postopkovnih nedorečenosti, časovna omejenost ugovora pri odvzemu besedo na 1 minuto, časovna omejenost tudi na 1 minuto v opredelitvi do predloga za predložitev oziroma končanje obravnave točke, predložitev pisnih vprašanj oziroma pobud na 3 dni pred sejo in, da se v primeru, da je vloženih več enakih predlogov za spremembo dnevnega reda ali pa vloženih več enakih amandmajev o teh glasuje le enkrat. Prav tako predlagamo črtanje nekaterih nepotrebnih določb, kot na primer, da se gradivo pošilja članom delovnih teles iz vrst meščanov ali pa, da se po sprejemu osnutka akta le tega pošlje skupaj s pripombami, magnetogramom predlagatelju akta, ker vse to je že sproti objavljeno na spletnih straneh mestnega sveta. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa, gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala za besedo še enkrat. Statutarno pravna komisija je ob obravnavi točke Osnutek sprememb in dopolnitev Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana sprejela naslednji sklep: Statutarno pravna komisija podpira sprejem Osnutka sprememb in dopolnitev Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana. Sklep je bil sprejet s 5 glasovi od 5 navzočih članov. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava. Gospa Sojar.

GOSPA MOJCA SOJAR Nekaj moram povedat v zagovor tudi sestanka vodji svetniških klubov, gospod Bregar je odlično pripravu gradivo ampak moram rečt, da je tut ta sestanek zaradi nas vodij odlično uspel, ker je bilo tam porabljenih veliko besed, da smo poslovnik in pa statut zdej uskladil.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zdej boste pokazala.

GOSPA MOJCA SOJAR Prosim?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zdej boste pokazal, k bomo glasoval.

GOSPA MOJCA SOJAR Ja, bom, ker sem tut potem tam zadovoljna šla iz tega sestanka, da smo se to tko dogovoril. Jaz mislim, da bomo mel pri tej spremembi še največ težav s tem, ko bo prišlo do enakih amandmajev, bomo videl kaj bo takrat pomenil enak amandma. Za katere besede se bomo lovil ampak to takrat. Sem pa tut zelo vesela zaradi vsega stanja v Sloveniji, sploh epidemije in pandemije, da smo končno uspel tut zakonsko uredit te seje na daljavo in upam, da bo prihodnja seja na daljavo, ker jaz mislim, da zdravstveno stanje oziroma epidemiološka slika v Sloveniji in v Ljubljani ne bo še taka, da bi si lahko privoščil v tko mejhnem prostoru kot je ta velika sejna, da nas sedi toliko ljudi in ne na taki razdalji, kot je predpisana, da je varna v teh časih. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti. 36.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Osnutek Sprememb in dopolnitev Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana.

Rezultat glasovanja. 36 ZA. 0 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ A lohk zdej že predlog sprejmemo, ker ni pripomb? Ker ni pripomb predlagam, da glasujemo da o naslednjem sklepu.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sprememb in dopolnitev Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana.

Prosim za vaš glas. 36 ZA. 0 PROTI. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Današnja seja je zaključena. Želim lep večer. Držite se ure, do 21.00, pa čim več zdravja vsem skupaj.

KONEC POSNETKA ŠT. 20201116_180505

Številka: 90000-14/2020-46 Datum: 14. 12. 2020

MAGNETOGRAMSKI ZAPIS PO ZVOČNEM POSNETKU 18. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA,

ki je potekala v ponedeljek, 14. decembra 2020 s pričetkom ob 15.30 uri, v Veliki sejni dvorani Mestne hiše, Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Spoštovane svetnice, spoštovani svetniki. Pričenjamo sejo 18. sejo Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana. Dvorana prezračena, mize, stoli, mikrofoni razkuženi, vsak ima svojega. Obveščam vas, da se bodo seje na daljavo udeležile svetnice in svetniki: Jelka Žekar, Marta Bon, Anže Miklavec, Iztok Kordiš, Tone Podobnik, Bruna Antauer, Tone Kastelic, Janez Stariha, Dragan Matić, Katja Damij, Gregor Slabe, Mojca Sojar, Uroš Minodraš, Asta Vrečko, Maša Kociper, Ana Zagožen in Jožef Horvat. Skupaj na daljavo navzočih 12 svetnic in svetnikov, v dvorani 24, skupaj nas je 36. Nihče se ni opravičil, smo sklepčni, lahko pričnemo z delom. Prijazno prosim, da preverite mobilne telefone in jih izključite, da ne motimo delo. Obveščam vas, da v skladu z 4. odstavkom 25. člena Zakona o lokalni samoupravi ni neposrednega prenosa te seje preko spleta. Glede na epidemiološko situacijo predlagam, da sejo v skladu s 171. členom Poslovnika Mestnega sveta poteka brez navzočnosti občanov. Ker mora o tem odločati mestni svet, dajem na glasovanje. Ugotavljam navzočnost. Rezultat navzočnosti: 26 pa

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER 14.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ 26 pa 14 jih je 40. To ti pišeš ne? Se prav navzočnost 26 pa 14 je 40.

Glasujemo o predlogu sklepa: V skladu s 171. členom Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 18. seja Mestnega sveta poteka brez navzočnosti občanov.

Prosim za vaš glas. Tle jih je 27.

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER 14 ZA, 0 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Skupaj 41 ZA. 0 PROTI. Sklep je sprejet.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ S sklicem ste prejeli predlog dnevnega reda 18. seje Mestnega sveta MOL-a. Po sklicu ste prejeli Predloga svetniških klubov SDS in NSi za umik 11. točke predlaganega dnevnega reda z naslovom Predlog Sklepa o ugotovitvi javne koristi Pot ob Savi. Odpiram razpravo o dnevnem redu. Največ ena minuta. Izvolte, gospod Horvat.

GOSPOD IGOR HORVAT Najlepša hvala za besedo. Na podlagi 94. člena Poslovnika Mestnega sveta MOL predlagam umik 11. točke z naslovom Predlog Sklepa o ugotovitvi javne koristi Pot ob Savi. Predlagana pot, imenovana Pot ob Savi poteka na trasi zasebne poti kmetov, lastnikov zemljišč ob Savi, ki so jo ustvarili na lastno uporabo. V bližini so namreč tudi razpoložljive parcele MOL, ki bi jih lahko ta uporabila za namen vzpostavitve poti. Razlastitev, ki je vsebina predmetnega sklepa je v neskladju z ustavno pravico državljanov Slovenije, lastnikov nepremičnin v kolikor ne gre za izjemno pomembno javno korist. Razlastitve naj bi se namreč posluževali res v skrajnih primerih, ko druge rešitve ni. Pot ob Savi je sicer dobrodošla rekreacijska možnost, ne predstavlja pa nujnosti za življenje, delo in gospodarski razvoj

zvok, ki napove potek časa namenjenega razpravi

GOSPOD IGOR HORVAT Slovenije iz Ljubljane.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa.

GOSPOD IGOR HORVAT Lahko sam dokončem?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Sojar, izvolte.

GOSPA MOJCA SOJAR (na daljavo) Tudi v Svetniškem klubu Nove Slovenije ugotavljamo najprej to, da je gradivo

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER A lahko še enkrat date prošnjo za govor, gospa Sojar. Zdej je dal prošnjo za govor Matić.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kaj je zdej, čakamo Sojar al Matića?

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER Gospa Sojar, se lahko javite še enkrat za govor? Dejmo Matića vmes pol.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Okej, gospod Matić, izvolte. Minuta je vaša.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ (na daljavo) Jaz tut nimam

zvok, ki napove potek časa namenjenega razpravi

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ (na daljavo) Besedo za govor, nisem želel govorit, tko da … /// … nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kaj je reku? Ni hotu govort. Okej. Gospa Sojar, še enkrat.

GOSPA MOJCA SOJAR (na daljavo) Hvala lepa, bom še bolj hitro kot prej. Mi smo tudi ocenili v Svetniškem klubu Nove Slovenije, da bi si želel

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER Ven jo meče. Njo ven meče.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Njo ven meče, ampak ona je proti ne. To, kar je napisala.

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER Gospa Sojar, lahko še enkrat probamo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Sojar je padla ven. Ona je proti. Ugotavljam.

GOSPA MOJCA SOJAR (na daljavo) Zdej me vsi slišite ne. Se opravičujem, ker sem že tretjič.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kje že stanuje gospa Sojar, da ni wi-fi urejen, da vem kdo je kriv ne. Na Kreku? Joj, joj, ja treba je naredit prenovo.

GOSPA MOJCA SOJAR (na daljavo) Halo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Po moje bo gospa Sojar ponovila to, kar je napisala NSi ne, smatram, da je to njeno besedilo. Ugotavljam navzočnost po tej točki. Rezultat navzočnosti: 26 v dvorani. Kolk je tam?

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER 6, 12.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ 12?

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER 13. 14. 14.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ 40.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPOV Svetniških klubov SDS in NSi za spremembo dnevnega reda, ki pravijo predlaga: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog, da se s predlaganega dnevnega reda 18. seje Mestnega sveta umakne 11. točka z naslovom Predlog Sklepa o ugotovitvi javne koristi Pot ob Savi. Da bo jasno, jaz sem proti temu. Izvolte, glasovanje poteka. A smo tle zaključil? Hvala lepa. Pritisnem na rezultat.

9 ZA. 19 PROTI, v dvorani. Kok je pa tam?

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER 6 ZA, 7 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sklep ni sprejet, se pravi: 15 ZA, 26 PROTI. Ni sprejet.

Gremo na glasovanje O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog dnevnega reda 18. seje Mestnega sveta. Ugotavljam navzočnost v dvorani: 18, na daljavo 13, 14. 32.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog dnevnega reda 18. seje Mestnega sveta.

Prosim za vaš glas. 19 ZA v dvorani, 7 PROTI. Na daljavo?

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER 7 ZA 1 PROTI.

Skupaj: 28 ZA, ne 26 ZA. 8 PROTI. Sprejeto, hvala lepa, dnevni red.

Gremo na točko 1. AD 1. POTRDITEV ZAPISNIKA 17. SEJE MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA Gradivo ste prejeli. Odpiram razpravo o zapisniku. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost. V dvorani 24. Na daljavo?

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER Zdej jih je 13.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ 13. 37 skupaj.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet MOL-a potrdi Zapisnik 17. seje Mestnega sveta MOL-a z dne 16. 11. 2020.

V dvorani: 24 ZA. 0 PROTI. Na daljavo?

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER 7 ZA 0 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Se pravi: 31 ZA 0 PROTI. Sprejet sklep.

Gremo na naslednjo točko, 2. AD 2. VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIC IN SVETNIKOV TER ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE SVETNIC IN SVETNIKOV Gradivo za to točko ste prejeli po sklicu seje. Pisno vprašanje z zahtevo za ustno predstavitev je poslal Svetniški klub Levica glede dostopa do primarnega zdravstvenega varstva. Vprašanja in pobude so poslali Svetniški klub SD glede sprostitve rumenih pasov v času, ko javni prevoz ne obratuje, gospod Janez Stariha glede začasnega preimenovanja Miklošičevega parka v Tonetov park, gospod Marjan Sedmak glede brezplačnih vozovnic LPP za upokojence, Svetniški klub Levica glede snega na površinah za pešce in kolesarje, ureditve kolesarskega prometa v ČS Dravlje, gospa Urška Honzak glede ukinjenega prehoda za pešce na Dunajski cesti, gospod Jožef Horvat glede Krajinskega parka Sračja dolina, Dobeno in Rašica, športnega trim orodja ob Savi, LED-razsvetljave v Spodnjih Črnučah, gospa Ana Zagožen glede adventa v Ljubljani. Prejeli ste tudi odgovore na vprašanja s 17. seje, Svetniški klub SD pa je prejel tudi odgovor z 18. seje, se prav glede rumenih pasov. Besedo za ustno predstavitev dajem gospodu Jakopoviču, 3 minute. Izvolte.

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Hvala lepa. V enem od zdravstvenih domov v Ljubljani so obvestili svoje paciente, da naj posamezniki, ki so ostali brez svojega osebnega zdravnika znotraj javne zdravstvene mreže obiščejo zasebnega zdravnika. To se nam zdi nesprejemljivo. Po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju občina v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi zagotavlja pogoje za uresničevanje zdravstvenega varstva na svojem območju zavarovancem, ki plačujejo tako obvezno kot dopolnilno zdravstveno zavarovanje, mora po zakonu in pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja biti omogočena pravica do storitev v osnovni zdravstveni dejavnosti in pravica do izbire osebnega zdravnika, zato prosimo za pojasnilo in odgovore na naslednja vprašanja: Koliko občanov v tem trenutku čaka na opredelitev pri osebnem zdravniku oziroma nima osebnega zdravnika? Po kakšnem protokolu se obravnava paciente te, ki nimajo izbranega zdravnika in rabijo zdravstveno pomoč? Kaj konkretno je Mestna občina Ljubljana v preteklosti storila, da bi izboljšala dostop do primarnega zdravstva? Kaj konkretno je MOL storila, da bi optimizirala javno mrežo s prerazporeditvijo bremena nad med vse izvajalce, ki prejemajo plačilo iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije? Zanima me, zakaj Zdravstveni dom Ljubljana, katerega ustanovitelj je MOL paciente napotuje na privatnike? Katere aktivnosti načrtuje glede uvoza zdravstvenega kadra iz tujine? Koliko zdravnikov iz tujine se je v času tega mandata zaposlilo v ZD Ljubljana in koliko se jih še bo? Koliko zdravnikov se je v letu 2020 na novo zaposlilo v ZD Ljubljana? Glede na finančni načrt je bila predvidena širitev za 36 zdravnikov. Koliko med temu je bilo družinskih zdravnikov? V svetniškem klubu predlagamo, da Oddelek za zdravje in socialno varstvo pripravi nabor sistemskih ukrepov in jih posreduje vladi s predlogi za reševanje problematike in spremembo zakonodaje ter z njimi seznani mestni svet. Nekako bi pričakoval, da je to že bilo narejeno. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Tilka bo dala odgovor, sam preden daš odgovor Tilka, menda javljajo, da se nikogar iz dvorane ne sliš, te k so na daljavo. Menda je to.

GOSPOD IGOR HORVAT Hvala za besedo. Dubu sem informacijo, da nihče, ki je na daljavo se ne sliši.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sej pravim, da ne sliš. Bojo zdej še enkrat zagnal. Počakmo lepo prosim.

GOSPOD IGOR HORVAT In zahtevajo ustavitev seje, zato ker je v bistvu bom reku neregularna.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR In je že bila. Že prej.

GOSPOD IGOR HORVAT Tako.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Počakmo. Kok časa rabte?

GOSPOD IGOR HORVAT Prosim, da se zadeva uredi in potem nadaljujemo sejo. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Horvat, ustavu sem. Moment prosim. Sej pravim, da preverim. Glih kar sem prišel povedat kdaj bo Rigler ne. Kaj bi še?

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER A slište? Dela kej? A dela? Ma ne, veš kok hecn no, prej smo pol ure testiral, je vse delal. Ja, vse. Zdej pa ne vem kaj je. A dela? Se sliš? A lahko en od zunanjih se prijav, da vidmo, če deluje.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kaj se je prijavu kdo od zunanjih?

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER A nas slište zdej? Halo? A zdej slište?

GOSPOD JANEZ STARIHA (na daljavo) Ja, zdej se sliš. Prej pa nismo čist nič slišal. Prekinja, šumi, katastrofa. Ene 10 minut nismo čist nič slišal.

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER A zdej slište?

GOSPOD JANEZ STARIHA (na daljavo) Zdej slišmo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kdo se je javu?

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER Okej. Stariha.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Prosim tole spremljite, če se slišjo naj to komentirajo, pa naj vam vsaj pišejo nekam, da ne bomo tam ugotavljal.

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER Ja, sej bojo na chat pisal ja. A lahko vsaj na chat potrdite, da nas zdej slište?

GOSPOD JOŽEF HORVAT To nič ne dela, pa kaj se greste?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, lepo prosim, brez besed. Nič ne boš govoru no tlele, kaj se greste?

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER Ja, zdej pišejo vsi, da super slišjo.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Nehi govort, nisi dobu besede. Usedi se, ali pa pojdi. Kar želiš. No, srečno ti pot. Gospa Tilka Klančar, odgovor dejmo prosim.

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER Okej, zdej slišjo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Dobr je uspel pridet iz Krekovega trga do sem ne, da ga ne moti ne, da se nau okužu ne, preklet ne. Sej to je, mislim ne, zafrkancija totalna ne.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, sej. Tilka.

GOSPA TILKA KLANČAR Ja, hvala lepa za besedo. Spoštovani in spoštovane. Enako, kot v celotni državi je tudi v MOL že več let prisotno pomanjkanje zdravnikov družinske medicine v mreži javne zdravstvene službe. Gre za dva problema. Prvi je premajhen obseg programov, ki se vsako leto na državni ravni določa s splošnim dogovorom in pomeni višino financiranja zdravstvenega varstva. Lokalne skupnosti pri tem žal nismo vključene. Drugi problem je pereče pomanjkanje kadra, ki je nastalo v dolgih letih zaradi velikega, velikih omejitev študija in specializacije družinske medicine ob hkratnem upokojevanju zdravnikov. Zaradi navedenega prihaja do težav možnosti opredeljevanja pri osebnih zdravnikih, kar pa ne pomeni, da ljudje ne dobijo potrebne zdravstvene oskrbe. Vsak, ki v ZDL išče zdravstveno storitev to tudi dobi, čeprav takrat nima svojega zdravnika. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju sicer določa pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda, vendar je ta v praksi vse težje dosegljiva. Problem se je še poglobil v zadnjih letih s postopnim zniževanjem tako imenovanih glavarinskih količnikov od leta 2017 dalje. To pomeni, da je zdaj zdravnik dolžan sprejeti veliko manj opredeljenih pacientov kot pred tem. Trenutno je po podatkih ZZZS v Ljubljani še nekaj ambulant družinske medicine s koncesijo, kjer je opredeljevanje možno. Dejstvo je, da imajo mnogi zdravniki tako koncesionarji, kot tisti iz ZDL opredeljenih mnogo več pacientov, kot je določeno s sklepom vlade. Kljub temu nekateri pacienti ostajajo neopredeljeni. Vodenje evidence o številu ljudi, ki v določenem obdobju imajo ali nimajo osebnega zdravnika je v pristojnosti ZZZS. ZDL se je zaradi pomanjkanja domačih zdravnikov zelo angažiral pri pridobivanju potrebnega kadra iz tujine. Že tako dolgotrajni postopki so se še zavlekli zaradi epidemije. ZDL je kljub vsemu zelo blizu z realizacijo zaposlitve prvih 10 zdravnikov, v nadaljevanju pa bo na MZ podal pobudo za pridobitev vseh potrebnih soglasij za nadaljnjih 10. V letu 2020 se je v ZD Ljubljana zaposlilo 12 zdravnikov, od tega 6 zdravnikov družinske medicine.

zvok, ki napove potek časa namenjenega odgovoru

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Sam še to ne, po vsem tem problemu doktorjev ne, morjo še izpit iz slovenščine delat po ne vem kaki visokošolski ne znanju, ker to je zlo pomembno al zna uporabljat dvojino al ne zna ne pri medicinskih izrazih ne. Ampak 10 jih mamo ne, zdej čakamo ne to spremembo, ki je napovedana v parlamentu. Gospod minister je to reku. Gremo na točko 3.

AD 3. POROČILO ŽUPANA Za obdobje 16. november – 14. december. Pod a) Aktualno dogajanje v Mestni občini Ljubljana. Med 16. in 20. novembrom je Mestna knjižnica Ljubljana sodelovala v Tednu splošnih knjižnic. 17. novembra smo v podporo svetovni zavezi za popolno odpravo raka materničnega vratu Mesarski most osvetlili turkizno. 18. novembra smo obeležili Evropski dan za zaščito otrok pred spolno zlorabo, 20. novembra pa svetovni dan otrok. 20. novembra smo prejeli priznanje za Najbolj urejeno javno stranišče. V dvanajstih letih smo vključno z letošnjim letom štirikrat zasedli prvo in trikrat drugo mesto. 22. novembra je na žalost se poslovila častna meščanka prof. dr. Zora Konjajev, ohranili jo bomo v spoštljivem spominu. 24. novembra smo oddali 2. prijavno knjigo za kandidaturo Ljubljane za Evropsko prestolnico kulture 2025. V petek, 11. 12. je v Kinu Šiška potekala predstavitev, v sredo 16. 12., bomo imeli zagovor; 18. 12 pa komisija bo razglasila mesto, ki bo postalo Evropske prestolnica kulture 2025. Od 25. novembra do 10. decembra smo skupaj z našimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami in policijo sodelovali na mednarodnih dnevih akcij proti nasilju nad ženskami. 26. novembra je sodelavka javnega zavoda Mladi zmaji Blažka Tana Logar postala Naj prostovoljka leta 2019 v starostni skupini 20-29 let. Iskrene čestitke! 27. novembra je že tretje leto zapored potekala Evropska noč raziskovalcev. 27. novembra smo prižgali praznično osvetlitev, vendar letos drugač, tko, da luči bodo ostale prižgane do 11. januarja. Park Zvezda so pa poskrbeli na ljubljanskih osnovnih šolah, enako tu v smreki v Mestni hiši. 28. novembra smo razglasili Drevo leta 2020 – je pač na Vodnikovi. Od 1. decembra je na voljo digitalni Praznični koledar: 31 dni, 31 presenečenj, ki smo ga pripravili skupaj z zavodom Turizmom Ljubljana. Od 1. decembra dalje spletna trgovina Muzeja in galerije mesta Ljubljane ponuja praznična darila s področja kulture. Za spletno ponudbo daril so poskrbeli tudi v Kinodvoru in na Ljubljanskem gradu. 1. decembra smo obeležili svetovni dan boja proti AIDS-u, 3. decembra mednarodni dan invalidov, 10. decembra pa svetovni dan človeških pravic. 1. decembra smo odprli vrata nove Lekarniške podružnice Log – Dragomer. 3. decembra smo obeležili Ta veseli dan kulture. Od 3. decembra dalje bo Ljubljana, Unescovo mesto literature, še za naslednja tri leta nosila naziv Branju prijazna občina. 8. decembra smo razglasili prejemnike nagrad Marjana Rožanca, najvišjih priznanj Mestne občine Ljubljana s področja športa. Za izjemne zaslužke sta prejela Luka Dončić in Žan Kranjec, čestitam. Nagrado za delo na strokovnem in organizacijskem področju v daljšem časovnem obdobju pa Tatjana Polajnar in Lojze Pungerčič. 8. decembra sta vodja Izobraževalnega centra PIKA dr. Branka Jurišić in učiteljica na OŠ Ketteja in Murna mag. Jožica Frigelj prejeli najvišji priznanji Republike Slovenije na področju šolstva. V decembru so Mladi zmaji potekajo zbiralna akcija ohranjenih toplih in zimskih oblačil za mlade v stiski. Letos se je v pedagoški program API vrtec vključilo še pet novih vrtcev. Skupaj imamo tako 10 API vrtcev. Zaradi pojava že tretjega primera ptičje gripe v neposredni bližini Koseškega bajerja smo območje začasno zaprli. Gre za pogin labodov. Do 7. januarja zbiramo pisne pobude meščank in meščanov na Osnutka Odlokov o proračunu za leto 2022 in 2023, ki smo ju na spletni strani Mestne občine Ljubljana objavili 8. decembra. Še enkrat, lepo prosim dejte obvestit vse skupaj, da zbiramo pobude. Na področju mednarodnega sodelovanja je novembra prestižna revija Monocle uvrstila Ljubljano med 25. najboljših malih mest na svetu. Kot so zapisali, je Ljubljana ena izmed najbolj zanimivih malih evropskih prestolnic, predvsem zaradi številnih urejenih zelenih urbanih površin, pešcem prijaznega centra, veliko kolesarskih stez in številnih iniciativ za izboljšanje kakovosti življenja. 20. novembra je igralka Lutkovnega gledališča Asja Kahrimanović Babnik prejela nagrado mednarodnega lutkovnega festivala Zlata iskra za igro v predstavi Nekje drugje režiserja Tina Grabnarja. In pod mestni svet: mestne svetnice in svetnike seznanjam, da sem vložil kazensko ovadbo zoper osumljena Aleksandra Škorca in Jožeta Biščaka zaradi objave besedila z naslovom Presežki 5 v tedniku Demokracija dne 3. 12. 2020, saj obstaja sum, da sta oba javno spodbujala in razpihovala sovraštvo do ljudi drugih ras, vzpodbujala nasilje in nestrpnost, ki temelji na rasni, verski in etični pripadnosti, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju. Kot župan Mestne občine Ljubljana, mesta, kjer različni živimo skupaj in se med seboj spoštujemo in kot čistokrvni mešanec, po mami Slovenec, po očetu Srb ostro obstojam kakršno nestrpnost, nasilje in sovraštvo. Ponosen sem na svoje poreklo in na Ljubljano, kjer v sožitju različni živimo skupaj in kjer ni mesta za sovraštvo do drugače mislečih. Proceduralno, minuta. Kar, sam prosim mikrofon. Gospod Koprivc, proceduralno, sam tok, da zarad, ker se piše, izvolijo.

GOSPOD MAG. MARKO KOPRIVC Hvala lepa župan za besedo. Spoštovane svetnice in spoštovani svetniki. Poglejte, spoštovani župan, na tole zadnje, kar ste povedali, da ste vložili kazensko ovadbo kot župan na ta zapis v glasilu Demokracija. Jaz bi, glede na to, da je Ljubljana skozi zgodovino zaradi zoperstavljanja fašizmu in ostalim proti človeškim ideologijam in dejanjem pridobila naziv Mesto heroj predlagal, da se ne samo vi kot župan ampak, da se celotni Mestni svet s sklepom, da glasujemo o tem na nek način pridruži tej kazenski ovadbi tako do odgovornega urednika glasila Demokracija kot tudi do avtorja, ker mislim, da so taki zapisi res absolutno nesprejemljivi. Tukaj ne gre za stališče enega posameznika ampak gre za tako rekoč stališče določenega dela politike. Namreč vemo, da je glasilo Demokracija v lasti al pa delni lasti največje vladne stranke.

zvok, ki napove potek časa namenjenega proceduralnem predlogu

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa.

GOSPOD MAG. MARKO KOPRIVC In hkrati tko, da jaz bi prosu, da se o tem glasuje in da Ljubljana pokaže svojo odprtost in naprednost. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ugotavljam navzočnost, potem bom probu definirat proceduralni predlog. Rezultat navzočnosti v dvorani: 24. Koliko jih je na domu?

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER 13.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ 37.

Glasujemo o proceduralnem predlogu gospoda Koprivca, ki pravi, da predlaga, da se Mestni svet opredeli in se odloči ali se priključi kazenski ovadbi, ki sem jo prej predal prebral in, ki sem jo podal kot župan Mestne občine Ljubljana. Torej, glasujemo o tem, da se Mestni svet priključi kazenski ovadbi, ki jih je župan Mestne občine Ljubljana podal proti piscu in uredniku v reviji Demokracija. Prosim za vaš glas.

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER Na daleč imamo prijavljena Sojar pa Horvat za pred glasovanjem. Prijavila sta se za. Aha, ni. Obrazložitev glasu mogoče?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, ni tega. Samo naj glasujeta tako kot želita ne. Noben problem. Sej me slišta ne. Ugotavljam glasovanje v dvorani. 21 ZA 7 PROTI.

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER 10 ZA 1 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Se pravi: 31 ZA 8 PROTI. Je sprejeto, bomo priključil. Hvala lepa. Jaz bi pa prosil, da mi prinesete glasovanje sem no. Hvala. Gremo na kadrovske zadeve. Bom pol komentiru glasovanje ko bom dubu ne.

AD 4. KADROVSKE ZADEVE Gradivo za to točko ste prejeli po sklicu seje. Predsednika komisije gospoda Čerina prosim, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Hvala za besedo, gospod župan. Cenjene kolegice in cenjeni kolegi. Komisija vam v presojo in v sprejem predlaga 5 sklepov in 4 mnenja, ki so bili sprejeti z visoko stopnjo konsenza. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gremo na obravnavo najprej Predloga Sklepa o prenehanju mandata in imenovanju nadomestnega predstavnika MOL-a v Svet Osnovne šole Milana Šuštaršiča. Razprava prosim. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. 27 v dvorani. Na daljavo?

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER 13.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Skupaj 40.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Jasni GRBOVIĆ preneha mandat članice Sveta Osnovne šole Milana Šuštaršiča. V Svet Osnovne šole Milana Šuštaršiča se za predstavnika Mestne občine Ljubljana imenuje Darko Rozinec. Mandat imenovanega je vezan na mandat sveta šole.

Prosim za vaš glas. V dvorani: 28 ZA, 0 PROTI. Na daljavo?

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER 10 ZA, 1 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ 38 ZA, 1 PROTI. Sklep je sprejet.

Gremo na razpravo o drugi točki: Predlog sklepa o imenovanju predstavnice MOL-a v Svet Doma starejših občanov Ljubljana Vič – Rudnik. Razprava. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: V Svet Doma starejših občanov Ljubljana Vič - Rudnik se imenuje Dunja Piškur Kosmač. Mandat imenovane traja štiri leta.

Prosim za vaš glas v dvorani in na daljavo. 27 ZA, 0 PROTI. Na daljavo?

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER 8 ZA, 1 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ 35 ZA, 1 PROTI. Sklep je sprejet.

Gremo na tretji Predlog Sklepa o imenovanju predstavnika MOL-a v Svet Doma starejših občanov Ljubljana - Bežigrad. Razprava. Ni.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: V Svet Doma starejših občanov Ljubljana – Bežigrad se imenuje Amir Crnojević. Mandat imenovanega traja 4 leta.

Prosim za vaš glas v dvorani. 26 ZA. 0 PROTI. Na daljavo?

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER 10 ZA, 0 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ 36 ZA, 0 PROTI. Sklep je sprejet.

Gremo na četrti Predlog mnenja h kandidaturi za ravnateljico Vrtca Ledina. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Lučki Postružin se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico Vrtca Ledina.

Prosim za vaš glas v dvorani. 26 ZA, 0 PROTI. Na daljavo?

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER 11 ZA, 0 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Se pravi 37 ZA, 0 PROTI. Sklep je sprejet.

Gremo na peti Predlog Mnenja h kandidaturi za ravnateljico Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo. Razprava. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Manji Mlakar Medved, Miši Stržinar, Vandi Trdan in Petri Vončina se da pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo.

Prosim za vaš glas v dvorani. 28 ZA, 0 PROTI. Na daljavo?

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER 13 ZA, 0 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ 41 ZA, 0 PROTI. Sprejeto.

Gremo na šesti Predlog Mnenja h kandidaturi za pomočnico direktorice Centra za socialno delo Ljubljana, enota Bežigrad. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Simoni Mikec se da pozitivno mnenje h kandidaturi za pomočnico direktorice Centra za socialno delo Ljubljana, enota Bežigrad.

Prosim za vaš glas v dvorani. 25 ZA, 0 PROTI. Na daljavo?

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER 13 ZA, 0 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ 38 ZA, 0 PROTI. Sklep je sprejet.

Gremo na sedmi Predlog Mnenja h kandidaturi za pomočnico direktorice Centra za socialno delo Ljubljana, enota Center. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Nataši Škrjanc se da pozitivno mnenje h kandidaturi za pomočnico direktorice Centra za socialno delo Ljubljana, enota Center.

Prosim za vaš glas v dvorani. 25 ZA, 0 PROTI. Na daljavo?

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER 11 ZA, 0 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ 36 ZA, 0 PROTI. Sklep je sprejet.

Gremo na osmi Predlog Sklepa o soglasju k imenovanju direktorice javnega zavoda Zdravstveni dom Ljubljana. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana daje soglasje k imenovanju dr. Antonije Poplas Susič za direktorico javnega zavoda Zdravstveni dom Ljubljana. Mandat imenovane traja 4 leta.

Prosim za vaš glas v dvorani. 26 ZA, 0 PROTI. Na daljavo?

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER 9 ZA, 2 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ 35 ZA, 2 PROTI. Sklep je sprejet.

Gremo na deveti Predlog Sklepa o predlogu kandidatov za sodnike porotnike. Razprava prosim. Ni razprave.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet MOL-a predlaga, da se za sodnike porotnike v Okrožnem sodišču v Ljubljani imenujejo kandidati po seznamu iz priloge k temu sklepu.

Prosim za vaš glas v dvorani. 26 ZA, 0 PROTI. Na daljavo?

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER 9 ZA, 0 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Skupaj: 35 ZA, 0 PROTI. Je sprejet sklep. S tem smo tudi to točko zaključili.

Gremo na točko 5. AD 5. A) PREDLOG SKLEPA O POVEČANJU VREDNOSTI NAMENSKEGA PREMOŽENJA IN KAPITALA JAVNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA MESTNE OBČINE LJUBLJANA B) PREDLOG SKLEPA O ZMANJŠANJU VREDNOSTI NAMENSKEGA PREMOŽENJA IN KAPITALA JAVNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA MESTNE OBČINE LJUBLJANA Gradivo ste prejeli, po sklicu ste prejeli tudi poročilo pristojnega Odbora za finance in poročilo Statutarno pravne komisije ter poročilo komisije k 5 a) točki. Predlagam, da se uvodne obrazložitve in razprava opravijo za obe točki skupaj, glasovanje pa bo potekalo o vsakem predlogu skupaj. Prosim gospo Slavko Janžekovič, da poda uvodno obrazložitev za obe točki.

GOSPA SLAVKA JANŽEKOVIČ Hvala za besedo, gospod župan in lepo pozdravljeni vsi prisotni in tudi ostali v sistemu na daljavo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Slavka, mal glasnej, da te slišjo še tam ne. Mikrofon maš prižgan, sam glasneje govori v mikrofon. Tko, ja.

GOSPA SLAVKA JANŽEKOVIČ Predlog Sklepa o povečanju namenskega premoženja in kapitala JSS MOL je pripravljen na podlagi Zakona o javnih skladih in vsebuje povečanje namenskega premoženja in kapitala JSS MOL z več nepremičninami. In sicer enim stanovanjem na naslovu Cesta v Mestni log 40 b. Petimi poslovnimi prostori v stanovanjskem bloku na Celovški 185, večimi shrambami, pripadajočim stanovanjem in sicer 121 v stanovanjski soseski Celovški dvori in po eno na Ulici Janeza Pavla 3 in na Lepodvorski 10. Zemljišča na obmčju razvojne cone Bizovik ter pripadajoča zemljišča k trem stavbam in sicer Gerbičevi 47, Šifrerjevi 41 in Cesta na Loko 17. Pri, skupna vrednost povečanja namenskega premoženja in kapitala JSS MOL znaša 1.257.576,44 evrov. Je pa pri shrambi na Ulici Janeza Pavla 2, 3, drugega številka 3 prišlo do neljube tipkarske napake pri navedbi ID znaka za katastrsko občino Poljansko predmestje in sicer je v tem sklepu navedena številka ID-ja 1772, namesto pravilno 1727, zamenjani sta zadnji dve številki, za kar se opravičujemo. Sklep o zmanjšanju namenskega premoženja in kapitala Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana vsebuje zmanjšanje namenskega premoženja in kapitala JSS MOL z več nepremičninami, ki jih JSS MOL ne potrebuje za realizacijo stanovanjskega programa in sicer sta to, je to zemljišče na lokaciji Vinčarjeve in dve zemljišči na lokaciji Dolgi most, ki je, za katere se je izkazalo po zaključku gradnje na tej lokaciji, da sta javni površini. Skupna vrednost zmanjšanja namenskega premoženja in kapitala JSS MOL znaša 70.481,00 evrov.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Stanka, kar usedi se ne, počaki ne. Ker maš pol še. Prosim gospo Lozej za stališče odbora. Za obe točki.

GOSPA MAG. MOJCA LOZEJ Ja, dober dan. Hvala lepa za besedo. Odbor za finance soglasno podpira sprejem obeh predlogov sklepa. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak, za obe točki.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Morda najprej ena generalna klavzula, namreč Statutarno pravna komisija je predlagala, da se o pravnih podlagah aktov pri točkah 5a in 5b, 7a in 7b, 8, 9, 10, 11, 12, 13 in 14 pri navedbi objave Statuta Mestne občine Ljubljana v oklepaju za besedilom uradno prečiščeno besedilo pred podpisom sprejetih aktov redakcijsko doda besedilo in 173/20, se prav stotriinsedemdeset skozi dvajset. Razlog je pa v tem, da je po tem, ko je ta Mestni svet sprejel spremembo, novelizacijo Statuta ta novelizacija bila objavljena v Uradnem listu. Sicer pa Statutarno pravna komisija ni imela pripomb pravnega značaja. Opozorila je pač na tisto, kar je že gospa Janežekovič prej povedala. Redakcijsko, redakcijski popravek. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Odpiram najprej po obeh točkah. Gospa Sever, sej ste vi. Mi je žal zaradi mask, pol pa gledam, kje kdo sedi.

GOSPA KSENIJA SEVER Spoštovani gospod župan, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem navzočim v dvorani. Mislim, da pri tem predlogu ni kaj veliko dodat, kajti s prenosom premoženja iz mestne občine v stanovanjski sklad, predvsem mislim tuki zemljišče v Bizoviku, ki je skoraj 5000 m2, pa tudi določena stanovanja se daje veliko pomoč stanovanjskemu skladu. Kajti ti vložki, ki bi se jih želeli, da bi jih bilo še več pospešujejo gradnje stanovanj in jih mi v našem svetniškem klubu pozdravljamo in bomo ta predlog tudi podprli. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa gospa Sever. Gospa Honzak, od doma nekje. A ne, tle ste. Se opravičujem.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala za besedo. Tut v Svetniškem klubu Levica podpiramo obadva tale dva sklepa. Mamo pa v bistvu sam eno vprašanje, ki sem ga jaz zastavila že na prejšnji seji, pa žal nisem dobila odgovora in sicer sej tut tukej se en del tega dogaja, da ima MOL še vedno neka stanovanja, ki jih ima MOL in ne še javni stanovanjski sklad, kar je bilo tut zadnjič napisan v tistem, v tistem poročilu. Pa nas v bistvu sam zanima, koliko je še teh stanovanj, ki jih ima MOL, ki še niso prenesena na stanovanjski sklad? Zakaj v bistvu so še vedno tam? Kdo jih uporablja in tko pač, samo vprašanje? Drugač pa sklepa oba podpiramo. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem razpravo. Slavka, dej odgovor prosim še na to. Preden gremo.

GOSPA SLAVKA JANŽEKOVIČ Hvala za vprašanje. Ob ustanovitvi Javnega stanovanjskega sklada MOL je bilo predvideno, da se vsa stanovanja in ostale nepremičnine primerne za preureditev v stanovanjske enote prenese na sklad, vendar niso bila vsa prenesena iz več razlogov. Ali ni bilo urejeno lastniško stanje, ali je v teku postopek denacionalizacije, v zadnjem obdobju pa predvsem niso zaključeni postopki po tako imenovanem ZVETL-u, Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na posameznih delih, nekaj je pa takih, ki so v šolskih stavbah in tam tudi ostajajo in jih imamo samo v upravljanju.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ V šolah ostajajo tolk časa za hišnike, dokler jih ne premestimo, ampak kok je teh stanovanj, to kar je bilo vse skupi? A kej vemo?

GOSPA SLAVKA JANŽEKOVIČ Vsega skupi jih je neki okrog 70, jaz natančne številke nimam, ampak čist vse.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gremo prosim. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti v dvorani 21. Na daljavo 13, skupaj 34.

Glasovanje poteka najprej O PREDLOGU SKLEPA pod točko A): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o povečanju vrednosti namenskega premoženja in kapitala Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana.

Glasovanje v dvorani. 29 ZA, 0 PROTI.

Na daljavo? 14 ZA, 0 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Skupaj: 43 ZA, 0 PROTI. Je sprejet sklep s 43 ZA.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA pod točko B): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o zmanjšanju vrednosti namenskega premoženja in kapitala Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana.

Glasovanje v dvorani. 27 ZA, 0 PROTI.

Na daljavo? 13 ZA, 0 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Se pravi skupaj: 40 ZA, 0 PROTI. Sklep je sklep.

Gremo na točko 6. AD 6. PREDLOG SKLEPA O DOLOČITVI DELA PLAČE ZA DELOVNO USPEŠNOST DIREKTORJA JAVNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA MESTNE OBČINE LJUBLJANA ZA LETO 2021 IZ NASLOVA POVEČANEGA OBSEGA DELA Gradivo ste prejeli, po sklicu ste prejeli tudi poročilo pristojnega odbora in amandmaja župana ter sklep nadzornega sveta JSS. Amandma župana zato, ker se spremlja zakonodaja na tem področju. Prosim gospo Slavko Janežkovič, za uvodno obrazložitev.

GOSPA SLAVKA JANŽEKOVIČ Hvala za besedo. Predlog Sklepa o določitvi dela plače za delovno uspešnost direktorja JSS MOL za leto 2021 iz naslova povečanega obsega dela je pripravljen na podlagi določb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence in Sklepa nadzornega sveta JSS MOL, ki ste ga prejeli. O dodelitvi dela plače iz naslova povečanega obsega dela odloča organ pristojen za imenovanje direktorja, torej Mestni svet MOL. Po pripravi gradiva je, kot je bilo že povedano prišlo do spremembe navedene uredbe tako, da so direktorji v javnem sektorju glede višine dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela izenačeni z ostalimi javnimi uslužbenci in je lahko višina največ 20% osnovne plače in ne samo 10% osnovne plače, kot je to veljalo do spremembe. Na podlagi spremembe te spremembe uredbe je nadzorni svet sprejel oziroma potrdil nov sklep o določitvi delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za direktorja JSS MOL za leto 2021 v višini 20% njegove osnovne plače. Povečan obseg se pa izplačuje mesečno. Direktor bo v letu 2021 opravljal povečan obseg na podlagi sprejetega stanovanjskega programa Mestne občine Ljubljana 2019 do 2022, ki poleg ostalih nalog predvideva večje število investicijskih projektov in s tem povezane različne koordinacijske in delovne aktivnosti. Poleg tega bo nujno zelo intenzivno sodelovanje z Ministrstvom za okolje in prostor in ostalimi deležniki na stanovanjskem področju, predvsem pri pripravi nove zakonodaje predvidene z resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu 2015 – 2025. Z namenom ustrezne ureditve stanovanjskega področja na splošno v državi bo potekalo tudi aktivno sodelovanje z Republiškim stanovanjskim skladom, z združenjem stanovanjskih skladov pri zbornici za poslovanje z nepremičninami Gospodarske zbornice Slovenije ter ostalimi stanovanjskimi skladi v državi in lokalnimi skupnostmi.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Zagožen, stališče odbora prosim.

GOSPA ANA ZAGOŽEN Odbor za stanovanjsko politiko je obravnaval Predlog Sklepa o določitvi dela plače za delovno uspešnost direktorja Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana za leto 2021 iz naslova povečanega obsega dela skupaj s sprejetima amandmajema in ga predlaga Mestnemu svetu MOL v sprejem.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Statutarno pravna komisija ni imela pripomb pravnega značaja k sami točki in tudi ne k amandmajema. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Odpiram razpravo o točki in amandmajih, vse skupaj. Ni razprave. Aha, na daljavo ni razprave. Ugotavljam navzočnost. Obrazložitev glasu. Rezultat navzočnosti: 27. 27 prosim v dvorani. Koliko na daljavo?

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER 13.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ 27, na daljavo 13, skupaj 40.

Glasujemo po sklepu ena - amandma župana – o pravnih podlagah: v pravnih podlagah Predloga Sklepa se pri navedbah objav Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence v oklepaju besedilo »53/08 in 89/08« nadomesti z besedilom »53/08, 89/08 in 175/20« in – pri navedbi objave Statuta Mestne občine Ljubljana v oklepaju za besedilom »uradno prečiščeno besedilo« doda besedilo »in 173/20«.

Prosim za vaš glas v dvorani. 27 ZA. 0 PROTI.

Na daljavo: 11 ZA, 0 PROTI.

Skupaj: 38 ZA, 0 PROTI. Sprejet.

Gremo na glasovanje o drugem besedilu h kateremu sem vložu amandma in sicer pravi tako: V besedilu predloga sklepa se številka »10« nadomesti s številko »20«.

Prosim za vaš glas v dvorani. 21 ZA. 0 PROTI.

Na daljavo: 9 ZA, 0 PROTI.

Skupaj: 30 ZA, 0 PROTI. Amandma je sprejet.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Preden gremo na glasovanje o predlogu sklepa. Gospa Honzak ima obrazložitev glasu.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kaj nimate? Kaj naj ponavljamo zdej? Še enkrat tudi za na daljavo lepo prosim.

Glasujemo ponovno o amandmaju župana, ki pravi: V besedilu predloga sklepa se številka »10« nadomesti s številko »20«.

Prosim za vaš glas tako v dvorani, kot na daljavo. V dvorani: 27 ZA. 0 PROTI.

Na daljavo: 10 ZA, 0 PROTI.

Skupno glasovanje: 37 ZA, 0 PROTI. Hvala lepa za opozorilo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Honzak, obrazložitev, minuta.

GOSPA URŠKA HONZAK Hvala za besedo. V Svetniškem klubu Levica tega sklepa ne moremo potrditi, ker dela plače za delovno uspešnost v letošnjem letu bom spet ponovila svojo najljubšo številko, v letošnjem letu je Javni stanovanjski sklad MOL pridobil celih 9 novih stanovanj, v naslednjih letih jih bo sicer več ampak absolutno premalo za glede na stanovanjsko problematiko v Ljubljani. In še ena zadeva. Ta sredstva gredo iz proračuna JSS, torej v bistvu iz proračuna MOL, ki bi lahko šla mogoče tut za kej dejanskih rešitev na področju stanovanjske problematike. Tko, da v Svetniškem klubu Levica bomo glasovali proti temu sklepu. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet MOL-a sprejme Predlog Sklepa o določitvi dela plače za delovno uspešnost direktorju Javnega stanovanjskega sklada MOL-a za leto 2021 iz naslova povečanega obsega dela skupaj s sprejetim amandmajema.

Prosim za vaš glas tako v dvorani. 25 ZA. 2 PROTI.

Na daljavo: 8 ZA, 0 PROTI.

Skupaj: 33 ZA, 2 PROTI. Sklep je sprejet, hvala lepa.

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER Gospa Vrečko se je javila, da bi. A ji damo besedo?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Kot kaj se je javila?

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER Želi besedo, ne vem a je proceduralno, a je replika, ne vem kaj.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne more več, je prepozno ne. Gremo na točko 7.

AD 7. A) PREDLOG SPREMEMBE TRAJNOSTNE URBANE STRATEGIJE MESTNE OBČINE LJUBLJANA (TUS-STRMOL) 2014-2020 B) PREDLOG SPREMEMBE IZVEDBENEGA NAČRTA TRAJNOSTNE URBANE STRATEGIJE MESTNE OBČINE LJUBLJANA (IN TUS MOL 2014-2020) Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo pristojnega odbora in poročilo Statutarno pravne komisije. Predlagam, da se uvodne obrazložitve in razpravo opravi za obe točki skupaj, glasovanje pa bo potekalo o vsakem predlogu sklepa posebej. Gospod Gajšek, beseda je vaša.

GOSPOD MAG. MIRAN GAJŠEK Spoštovani župan, podžupanja, podžupani, mestne svetnice in mestni svetniki. Predlagamo podaljšano veljavo, podaljšanje veljavnosti trajnostne urbane strategije, tudi izvedbenega dela iz let 2014 – 2020 do leta 2030. Zdej, mestne svetnice in svetniki ste trajnostno urbano strategijo sprejeli 25. 1. 2016, izvedbeni del marca 2017. Zdej pa predlagamo, da se podaljša veljavnost. Zakaj? Zato, ker ima Mestna občina Ljubljana je med tistimi mestnimi občinami, ki imajo časovno opredeljeno do konca 2020. Zdej, kaj se je naredilo? Naredila se je cukrarna, naredile so se nove kolesarske steze, približno 21 milijonov nepovratnih sredstev na podlagi celostnih teritorialnih naložb oziroma trajnostne urbane strategije. To je pač okvir za to, da se bo čim več sredstev tudi v naslednjem programskem obdobju 2021 do 2027 tako iz sklada za obnovo kot tudi iz kohezijske politike lahko aluciralo v Ljubljani. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Prosim gospoda Koželja za stališče odbora.

GOSPOD PROF. JANEZ KOŽELJ Ja, spoštovani župan, spoštovane kolegice in kolegi. Svetnice in svetniki. Kot ste videl sporočila je Odbor za urejanje prostora na 5. korespondenčni seji sklenil s 4 glasovi za in 1 proti, da--

KONEC POSNETKA ŠT. 20201214_163436

GOSPOD PROF. JANEZ KOŽELJ --podpira podaljšanje obdobja izvajanja tako strateškega kot izvedbenega načrta Trajnostne urbane strategije Mestne občine Ljubljana.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo gospod župan. Statutarno pravna komisija tudi k obema točkama ni imela pripomb pravne narave. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava prosim. Gospa Škrinjar, izvolte.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala. No, če se spomnite.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Škrinjar, se nič ne slište že tko, lepo prosim čim bližje ne, da se slišmo no.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Ja, okej. Če se spomnimo mi v naši svetniški skupini smo imeli na to strategijo leta 2017 kar nekaj pripomb na to strategijo že prej. Zadeva se ni spremenila. Praktično se spreminja samo letnica, stari problemi ostajajo, pojavljajo se pa tudi novi. Strategija pa na njih ne odgovarja. Kateri so stari problemi? Stari problemi so še vedno promet, ki ni urejen, ne reši se prometa na način, da se zoža ceste, poveča razširi tam, kjer je možno pač kolesarske steze. Hkrati se pa ne uredi regionalnega prometa oziroma, da bi ljudje koristili regionalni promet. Ali, da bi bil cenovno dostopnejši, popularnejši in bi ga ljudje uporabljali lahko. Tako pa, tudi če je kakšno parkirišče park and ride, sameva. Nažalost. Treba se je vprašati zakaj je tako. In treba je zadevo popraviti. Strategija se tega ne loteva, tega problema. Naslednja stvar je - govorimo o zeleni Ljubljani, pa v povezavi s prometom še vedno trmasto vztrajate pri tržnici pri garaži pod tržnico, s čemer boste uničili bogato arhitekturno dediščino, pa vam za to ni mar čisto nič. In seveda tega ne moremo podpirati v nobenem primeru. Upadnice v Ljubljano se nekoliko izboljšujejo, so se izboljšale, zlasti Tržaška cesta medtem, ko Celovška cesta je v sramoto celi Ljubljani od križišča Celovške z Drenikove, z Drenikovo naprej proti centru. Kar je za pozdravit je tisto, kar se bo upam, da zgodilo. To no, to pomeni novo železniško postajo s poglobitvijo proge, to je seveda lahko pozdraviti. Hkrati pa imamo tudi tiste, ki bodo lahko hodili, ki bodo lahko koristili ta promet, to je ta regionalni promet, tudi tu je treba narediti določene premike naprej kako ljudi spodbuditi, da bi uporabljali tudi železniški promet pri migriranju iz drugih regij v Ljubljano, kadar gredo na delo oziroma kadar gredo po opravkih v Ljubljano. Govori strategija govori o vrhunskem zdravstvenem varstvu, danes pa smo slišali, da seveda nimamo niti dovolj zdravnikov v Ljubljani. In to poslušamo dan za dnem. O vzgoji in izobraževanju je napisano dosti malo, seveda si želimo več vrtcev, več šol al pa obnov šol, to je že v redu, nikjer pa ni naporov, da bi povečali, da bi povečali kvadraturo v vrtcih. Še vedno se krši se krši določilo prostorske normative oziroma se jih premošča, premešča s sklepi. Poudarja se čisto pitno vodo, poudarja se pomen vodovoda in kanalizacije. Nam pa bo tekla kanalizacija skozi pitno vodo. To je unikum na svetu, kej takega na svetu ni. Poudarja se krajinske parke, sredi krajinskega parka Šišenski hrib imamo razpadajočo razvalino Bellevue nekoč in ne tako daleč še 15 let nazaj je bila to krasna stara stavba, danes je razvalina polna smeti in razpada do vseh koščkov. Potem pa mamo še odnos a ne, trajnostna urbana strategija je tudi odnos do ljudi. Odnos do ljudi je to, da jim ne polastineš parcel, ukradeš parcel za to, da se naredi neka sprehajalna pot. To ni način. In temu seveda jaz osebno takemu načinu nasprotujem. Kljub temu, da ima strategija nekaj dobrih strani, pa ne pa ne sledi času, govori o turizmu v razcvetu, še vedno je turizem v razcvetu v sami v besedilu strategije. Jaz ne vidim nobenega razcveta, a ne vemo, da imamo pač neko krizo Covid, rekli boste, sej bo minila. Seveda, vsi upamo, da bo minila, ampak jaz mislim, da je tako zarezala v vedenje ljudi, da se bodo določene, določene pač stvari spremenile. Ne verjamem, da bomo zopet priča gneči japonskih turistov s fotoaparati, niti nismo bili veseli pravzaprav te gneče, ker ni več odražala neke prave Ljubljane, pa ne, da bi mela bog ne daj kej proti komurkoli, ki ni Slovenec ali je Japonec al Kitajec al pa Američan, sej je vseeno, ampak vendarle mora mesto živeti in dihati slovensko zato, da je zanimivo za tujce. Mislim, da bo turzem moral se bistveno spremeniti načini ampak tega v strategiji ni. Tu je torej nekaj nekaj stvari v tej strategiji, ki bi jih bilo treba popraviti, zato jaz te strategije ne morem podpreti. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Še kdo prosim? Ni v dvorani. Doma? Zaključujem razpravo, pa bom vseen zaradi zapisnikov odgovoru ne vsaj tist, kar sem zapisu ne, kaj je gospa Škrinjar navedla vse o tej strMOL-TUS-u. Začela je s tem, da park and ride sameva, očitno ne živiva v istem mestu, ker razen Stanežič, ki je zdej odprt in rabimo let pa pol so ostali polni. Potem pravi, da je treba uredit regionalni promet, popolnoma soglašam ampak to je zadeva vlade, ne mesta. Že s tem, ko smo upelal naš LPP v sosednje občine smo naredili ogromno za to, pri čemer sta pa edin dve mestni občini, ki od vlade ne dobita subvencijo za ta čas, medkrajevni promet da, mestni promet, ki gre na Ig, ki gre v Grosuplje pa ne dobi tako, da nas to lahko sili v ponovni razmislek, da tam naredimo medkrajevni promet, podražimo za prebivalce ne, pa vlada bo dala subvencijo. Potem razlaga, da se bo, da je tržnica proti za garažno hišo, ker se bo uničila arheološka dediščina, tudi tu bom ugovarju ne, ker očitno gospa Škrinjar ne more iz svoje strankarske opredelitve. Mestna občina Ljubljana je dobila nagrado za urejanje arheologije pri izkopu garaže pod Kongresnim trgom. Želimo si več vrtcev, jaz pravim, da ne, ker vrtcev imamo zadost in tudi danes imamo na današnji dan 26% otrok v vrtcih. Gospa Škrinjar govori o C0, da to na svetu ni, ampak jaz še enkrat pravim, ta C0 ima vso dokumentacijo … /// … nerazumljivo … ///. Zelo zanimiv je, da da not hotel Bellevue kot razvalino, ki pa mesto res nima nič, ne ve, kaj naj bi naredil in to mi je pa še zadnji dve točki, so mi pa najbolj všeč, ko pravi odnos do ljudi ni to, da jim ukradeš zemljišče za neko pot. Prvič, ne ukrademo, ker smo jih povabil, da prodajo, tam je pot že bila, jo urejamo in praktično 90% lastnikov je to že sprejelo in to koristijo. In ta zadnje je bilo pa najlepše ne, bom probu citirat: »turizem ne bo tudi v naslednjem letu tak k je bil, ne bo«, potem pa reče ne: »nimam nič proti Japoncem ali komur koli drugim, ki je drugačne barve« al kej tazga ne, to je spet eno sprenevedanje, ker ravno na tej točki je gospa Škrinjar glasovala proti kazenski ovadbi za pisca in urednika Demokracije in ostalih 6 v SDS-u, in s tem bomo tut nehal razpravljat o njihovi želji po spoštljivemu ravnanju, kajti SDS se je kot stranka opredelila proti takemu ravnanju ne, razen naše … /// … nerazumljivo … /// SDS-a, ki glasuje proti tej kazenski ovadbi. Toliko o tem. Ugotavljam navzočnost.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ E, draga moja, tega pa ni več, to sem čaku. Zaključeno. Prosim?

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Obrazložitev glasu. Lahko, izvolijo gospod Horvat.

GOSPOD IGOR HORVAT Ja, hvala za besedo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sam povejte, kaj boste obrazlagu, da vemo, izvolte.

GOSPOD IGOR HORVAT Jaz bi samo reku, da je bilo na izredni seji, 3. izredni seji prejšnjega sklica mestnega sveta so svetniki SDS razpravljali o predlogu spremembe izvedbenega načrta trajnostne urbane strategije. Opozorjeno je bilo na neusklajenost posameznih projektov, na nekatere izpuščene projekte ter nujnost izvedbe nekaterih projetkov, ki še do danes niso izvedeni. To je tudi kolegica Mojca danes razpravljala. Ker so v predlogu samo podaljšuje rok izvedbe in to nerazumno za 10 let in ni v samem odloku nobene spremembe bomo glasovali proti. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Škrinjar.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Ja, jaz bom glasovala proti temu kakor sem že razpravljala prej. Upam, da se razume. Ob tem pa naj povem, da se zelo motite, jaz nisem glasovala pri prejšnji točki proti, ker me ni bilo v dvorani.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Se opravičujem, res je. Se opravičujem, ostalih 7 glasov je proti. Res je. Niste bili v dvorani, ostalih 7 je glasovalo proti. Hvala lepa za opozorilo. Prosim? Gospod Jakopovič.

GOSPOD MILAN JAKOPOVIČ Hvala lepa za besedo. Zdej, mi bomo podprli ta dva predloga, ker sama zadeva se nam zdi v redu, sicer je znotraj sevede nekaj takih stvari, ki jih ne podpiramo ampak celota kot taka je moram rečt, da v nekaterih delih prav super. Mogoče bi mi seveda tuki predlagal še nekaj zadev, predvsem pri prometu, kot je recimo predlog odprave vseh mrtvih kolesarskih točk, ki jih je prepoznala ljubljanska kolesarska mreža. Nekak priprava strategije razvoja kolesarskega prometa in sevede si želimo tut predloga omejitve hitrosti znotraj notranjega ringa v Ljubljani na 30 km na uro. Drugač pa v osnovi podpiramo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti v dvorani 27, na daljavo?

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER 12.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ 12. Skupaj 39.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA pod točko A): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Spremembe Trajnostne urbane strategije Mestne občine Ljubljana (TUS-StrMOL) 2014-2020.

Prosim za vaš glas v dvorani. 21 ZA. 7 PROTI.

Na daljavo: 7 ZA, 2 PROTI.

Skupaj: 34 ZA, 9 PROTI. Sklep je sprejet.

Glasujemo o drugem PREDLOGU SKLEPA pod točko B): Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Spremembe Izvedbenega načrta Trajnostne urbane strategije Mestne občine Ljubljana (IN TUS MOL 2014-2020).

Prosim za vaš glas v dvorani. 20 ZA. 7 PROTI.

Na daljavo: 8 ZA, 2 PROTI.

Skupaj: 28 ZA, 9 PROTI. Tudi sklep pod točko 9 je sprejet. Pod točko 7 je sprejet. Hvala lepa.

Gremo na točko 8. AD 8. PREDLOG STRATEGIJE RAZVOJA TURISTIČNE DESTINACIJE LJUBLJANA IN LJUBLJANSKA REGIJA 2021-2027 Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo pristojnega Odbora za gospodarsko dejavnost, turizem in kmetijstvo in poročilo Statutarno pravne komisije. Prosim gospo Stušek, direktorico javnega zavoda, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA MAG. PETRA STUŠEK Hvala lepa. Spoštovani župan, spoštovana podžupanja, podžupani, spoštovane mestne svetnice in svetniki. Pozdravljen tudi gospod Siniša Topalović iz partner v družbi Horwath HTL in soavtor strategije. Brez dvoma preživljamo že večino tega leta zelo težke trenutke, ki imajo močen vpliv na praktično vsa področja naših življenj. Med drugim izrazito negativno seveda tudi na razvoj turizma, ki v drugih okoliščinah ustvarja kar 13% bruto družbenega proizvoda. Zato je izrednega pomena, da imamo načrt, po katerem bomo nadalje razvijali turizem kot pomembno gospodarsko panogo in turizem, ki ima izreden sociološki pomen. In ta načrt je dokument pred nami, strategija razvoja turistične destinacije Ljubljana in regija v obdobju med leti 2021 in 2027. Sam strateški dokument je nastajal dlje časa kot je bilo prvotno predvideno, ker nas je vmes ujela nepričakovana pandemija. In tako smo že po končanem analitičnem delu pričeli proučevati nov obrat in smo ga proučevali večino letošnjega leta, da smo lahko po trenutno znanih trendih pravilno umestili nadaljnji razvoj v novih okoliščinah. Letošnje črne, kratkoročne napovedi so se po tehtnem premisleku in proučitvi novih znanstvenih in strokovnih dognanj omilile. Z dokumentom pa gledamo tudi precej naprej, ko se bo turizem ponovno zagnal. In zagnal se bo zagotovo. Zato moramo biti na te čase pripravljeni. Glavni poudarek pri snovanju je bil, da strategija ni osredotočena le na obiskovalce ampak tudi, kar nam je izredno pomembno na lokalne prebivalce. Lokalni prebivalci ustvarjajo mesto in so njegovi najboljši ambasadorji, zato njihov pozitiven odnos do turizma ostaja ključnega pomena. Osnova je povečati kakovost življenja lokalnega prebivalstva in hkrati načrtovati turističen razvoj, ki zagotavlja sobivanje lokalnega prebivalstva in obiskovalcev. Pobude v strategiji so oblikovane s ciljem preusmeritve turističnih tokov izven mestnega jedra in s ciljem okoljske razbremenitve prostora. Ključno torej ostaja skrb za trajnost in tudi s to strategijo se zavezujemo razvoju trajnostnega modela načrtovanja in implementiranja. Na tem področju smo naredili veliko v preteklosti ampak je seveda še veliko potenciala tudi za nadaljnji razvoj, zato strategija definira tudi številne trajnostne iniciative kot so ljubljanski zajtrk, zero ways, turizem brez plastike za enkratno uporabo, zeleni concierge in podobno. Pri mehkih vsebinah strategija nadaljuje z razvojem in nadgradnjo najpomembnejših turističnih produktov, to so tako imenovani city break za mestni oddih in MICE oziroma poslovni turizem. Ta dva skupno ustvarjata 95% povpraševanja, preostalih 5% zapolnijo gastronomija, kultura, dogodki in šport. In v naslednjem strateškem obdobju sicer verjamemo, da se bo razmerje teh odstotkov spremenilo. Pri poslovnem turizmu bomo pa morda izvedli tudi določene prilagoditve, ker še ni povsem jasno ali se bo ta segment pobral relativno hitro, ali bo okrval najpočasneje in se v veliki meri preselil na splet oziroma v obliko hibridnih dogodkov. Skoraj 50% nočitev v toplejših mesecih imamo tudi veliko prostora za nadaljnjo rast turizma v nizki sezoni. Gastronomsko področje in organizacija dogodkov sta produkta z največjim potencialom za rast in razvoj in Ljubljana ima vse možnosti razvijati gastronomijo kot enega glavnih motivov prihoda. Tako smo zastavili Gastro city, edinstven projekt, ki bi nas lahko pozicioniral kot vodilno širši regiji. Razvoj novih prireditev pa temelji na razvoju sezonsko nizkih mesecih s poudarkom na novembru in februarju. Smo destinacija za oddih v celem letu in strategija zato načrtuje več vsebin v mesecih, ko imamo nižje stopnje zasedenosti. Strategija tudi v veliki meri temelji na vključitvi in turistični valorizaciji obstoječih projektov na področju kulture in revitalizacije kulturne infrastrukture. Projekti kot so Cukrarna, Rog, kolesarske infrastrukture in podobno so upoštevani pri oblikovanju novih pobud. Hkrati pomembno vlogo pri promociji kulturne dediščine v strategiji posvečamo Plečniku in njegovi zapuščini. Poleg mehkih vsebih načrtuje strategija tudi večje investicijske projekte tako na strani zasebnega kot javnega sektorja. V Ljubljani kljub pandemiji velika večina zasebnih investitorjev ni ustavila svojih vlaganj in skupaj z njimi imamo zavezo, da bomo naprej razvijali vsebine, ki bodo gosta zadržali dlje, tudi 3 dni, kar pomeni 4 noči. In to lahko naredimo le z oblikovanjem edinstvenih doživetij in vlaganjem v infrastrukturo. In na tej osnovi temelji investicijska infrastruktura in 5 ključnih iniciativ v dokumentu. V trenutku ponovnega zagona mora biti destinacija pripravljena, njena ponudba pa na višji ravni kot pred krizo, ker bo konkurenca močna. Trenutno v strukturi ljubljanske turistične ponudbe prevladujejo hoteli s 4 zvezdicami, ki v veliki meri še niso prenovljeni in iz tega stališča so nove investicije dobrodošle, ker dodatno dvigujejo kakovost ponudbe. Zahtevni gostje pa vzpodbujajo tudi zasebni sektor k dviganju ponudbe v zasebnih prenočitvenih kapacitetah. Cilj je namreč pridobivanje gostov, ki ustvarjajo višjo dnevno potrošnjo in ker povprečna poraba gostov je z leti sicer rastla, vendar je za bistven dvig potrebna sprememba strukture gostov in dvig kakovosti ponudbe. Pri še posebej v današnjih časih zahtevni postavljeni, zahtevno postavljenih kvantetativnih ciljih, ki jih želimo doseči do leta 2027 pa izpostavljam, da smo se veliko ukvarjali s projekcijami in postavitvijo merljivih in realnih ciljev. Projekcijah rasti fizičnih kazalcev turističnega prometa napovedujemo rast za 12 do 14%, pri tem naj spomnim, da je bilo v preteklem obdobju povprečje 17% in stopnja rasti se iz današnje perspektive morda zdijo visoke ampak potrebno je upoštevati, da trenutnemu padcu sledi odboj in ta bo navzgor. Polno okrevanje na številke iz leta 2019 pa tako ali tako napovedujemo v 2025. Med kvantitativnimi cilji strategija študij stavi še na letalski promet, nenazadnje je od učinkovitih letalskih neposrednih povezav odvisna uspešnost poslovnega turizma, katerega gost potroši 3,5-krat več od prostočasnega gosta, vendar hkrati izpostavljamo potrebo po oblikovanju skupne, skupine za oživitev železniškega prometa in izboljšanje dostopnosti z železnico, kar je tudi ključna usmeritev Evropske unije. Toliko na kratko iz vsebinskega dela, želela bi se pa dotakniti še same priprave in nastanka strategije. Strateški dokument smo snovali od julija 2019 do novembra 2020, vendar je pomembneje od samega časovnega okvira to, da je strategija nastajala v sodelovanju in dialogu s sodelavci in sodelavkami mestne uprave z v, z vsemi relevantnimi javnimi zavodi, javnimi podjetji, agencijami kot je STO in seveda z različnimi deležniki na področju turizma v MOL in regiji. Organizirali smo interaktivne delavnice za strokovno javnost, izvedli poglobljene intervjuje z izbranimi različnimi deležniki, predstavniki namestitvenih obratov, gostinskih obratov, turističnih prodajalen, organizatorjev dogodkov, predstavniki kulturnih inštitucij, turističnih agencij, vodnikov, sveta sobodajalcev, predstavnikov prizorišč za prireditve in prizorišč za poslovne dogodke in Fraporta. Delavnice so bile interaktivne in vse njihove pripombe so bile upoštevane pri dokumentu, ki smo ga naredili skupaj. In za konec naj dodam, da vemo, da je strategija ambiciozna in smo na to tudi ponosni. Ljubljana je v zadnjih letih naredila izjemne korake na področju turizma, ampak vemo pa tudi, da je vedno še prostor za kvalitativen razvoj in predvsem, da sedaj ni čas za upočasnitev. Leto 2021 bo zahtevno, ampak tudi v prvem valu smo zaznali, da se je trg v Ljubljani pobral prej kot v večjih drugih mestnih prestolnicah. Tudi odlična Geolokacija in zajetno zaledje v okrogu 500 km nam nakazuje optimizem za ogrevanje, najlepša sprememba pa je, da se je znatno povišal obisk domačega gosta. Ne smemo pa tudi pozabiti na vrsto dogodkov, za katere ocenjujemo, da bodo pozitivno vplivali že kmalu na prihod gostov. Med njimi predsedovanje Evropski uniji, UEFA 2021, Evropska gastronomska regija 2020 – 2021, nenazadnje tudi možnost cepljenja. Strategija tako še naprej načrtuje mednarodno pozicioniranje Ljubljane kot mesta in kot turistične destinacije, ki je inovator in, ki uvaja spremembe in tudi zato bomo še naprej trdo delali na področju razvoja, pa tudi pridobivanja mednarodnih nagrad in priznanj. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Aha, zdej pa na daljavo. Gospod Minodraš, stališče odbora prosim.

GOSPOD UROŠ MINODRAŠ (na daljavo) Lep pozdrav vsem v dvorani. Torej Odbor za gospodarske dejavnosti, turizem in kmetijstvo je obravnaval Predlog Strategije razvoja turistične destinacije Ljubljana in ljubljanska regija 2021-2027 in ga predlaga mestnemu svetu MOL v sprejem, sprejet na dopisni seji z 7 glasov za od 7 navzočih. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Se pravi 7 za od vseh. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Statutarno pravna komisija ni imela pripomb k obema točkama.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava prosim. Zdej pa prosim prijavo zdej, da bomo kar po vrsti. Gospa Medved, pa tut na daljavo prosim, dejte se prijavit. Gospa Zagožen.

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER Na daljavo so trije zdej. Matić, Vrečko pa Sojar.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Babnik, gospod Matić, gospa Vrečko, gospa Sojar. Še enkrat sprašujem, ker pol bom zapru prijave zaradi tega, da ne bomo pol mel težave. A je še kdo na daljavo, ali v dvorani? Ni, hvala lepa, zaključujem prijave. Izvolte, gospa Medved.

GOSPA IDA MEDVED Hvala za besedo gospod župan. Pozdravljeni vsi prisotni v dvorani. Jaz pozdravljam strategijo zavoda za turizem in verjamem v direktorico, da bo zavod popeljala iz vode ven. Imela sem možnost videt predstavitev Horwath & Horwath Consulting Zagreb d.o.o. v živo in mi je bilo zlo všeč in se strinjam s tem, vesela pa sem tudi, da je poudarek na domačem turizmu in pa seveda na poslovnem turizmu. Strinjam se z dorektorico, da poslovni turizem res prinese veliko denarja. Večno ne bo Covid in jaz verjamem v to, da se bo zavod za turizem dvignu in bo ponovno dobro posloval tko, kot je vedno. Imam pa eno pripombo in sicer ne bi rada mela več seje na daljavo, vsaj take ne, kot so bile do zdej zaradi tega, ker jaz se na seji pogovarjam s predsednikom, na daljavo imam tretjo osebo, se ne morem z njo tko pogovarjat kokr se bi rada in pa še neki, imam velik dela preden vse preberem, pa si vsega ne znam razložit, ampak tele sejnine pa ne dobim. Zdej, a je to sejnina potem po moje plačana samo moj prihod na sejo? Sicer se pa ne vidi nobene razlike, kar se dela tiče. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Zagožen.

GOSPA ANA ZAGOŽEN Najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav vsem. Jaz mam pa par vprašanj. V analizi sami omenjate, da ste sodelovali z izbranimi namestitvenimi deležniki. Mene zanima, kateri so bili te deležniki? Katere predstavnike turizma ste ste povabili v sodelovanje? Potem drugo vprašanje – stanovanjske hiše imajo nizko plačilo nadomestila stavbnega zemljišča NUSZ. Če se uporablja preko 2200 stanovanj za poslovno dejavnost turistične nočitve kot v hostlih in hotelih, koliko bo MOL, kako bo MOL uredila to področje? Potem me zanima – kar 78% namestitev je v zasebnem na v zasebni nastanitvenih obratih. Predvidevam, da je to airbnb platforma. Zanima me, kaj pravite na to, a ni to malo zaskrbljujoč podatek za turizem, da je toliko odstotkov v zasebni lasti in kako se izvaja nadzor nad plačili taks, kako lahko preverjamo požarno varnost v blokih, pregledi, sanitarne vode? Kako je s parkirišči in soglasji stanovalcev? Potem glede hostlov me zanima, v katere namestitve so le ti všteti? Ali so to všteti pod hotele ali pod kampe ali pod druge namestitve? In glede turistične takse ali se morda razmišlja o razbremenitvi le teh zaradi tega, da bi razbremenili nizko cenovne ponudnike z nižjo turistično takso, kot je na primer, kot so na primer hostli, ki so za mlade izredno pomembni? In pa vprašanje, koliko sploh je evidentiranih hostlov v Ljubljani? Tega podatka tut nisem mogla zaznat. Potem me zanima k ste pisali o tranzitnem turizmu v Ljubljani, me zanima koliko je le tega na letni ravni? Pa potem rada bi bi, bi pa pohvalila, da da ste za za, za december dali za zimski turizem ste dali dober primer ste izpostavile advent v Zagrebu. Tko, da spet predlagam, da bi mogoče tut Ljubljana začela razmišljat o temu imenu, da ne bi bila več samo praznična ali novoletna Ljubljana. pa rada bi, zelo rada bi bi, bi pohvalila Fraport, to je zlo pomembno, se mi zdi sploh za glavno mesto. Pa potem me zanima v projekt Zelena Ljubljana je namenjenih od 150.000 do 200.000 evrov, ali lahko bolj natančno razčlenite, v kaj se bo investiralo? Pa tut zanimivo zanimiva mi je bila ta na strani 120 ste omenjali večerja v Rudniku Litija, pa me zanima kaj bi Ljubljana lahko s tem pridobila? Pa kar se tiče glede ku Cubo Village-a, ki bi se gradil v drugi občini v bližini golf igrišča. A smo mogoč razmišljali o golf igrišču v Ljubljani, ki ga tudi poznamo? Pa še zanima me, ali lahko dobimo seznam desetih največjih turističnih podjetij MOL po kriteriju opravljenih nočitev oziroma plačil turistične takse za leto 2019. Tko, hvala lepa. To je zaenkrat to.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala. Gospa Babnik.

GOSPA MARUŠA BABNIK Pozdravljeni vsi skupaj. Jaz pa sem ob tejlem pregledu strategije razvoja turizma malo pogrešala oziroma sem se spraševala zakaj je bilo v letih 2013, 2017 rast prenočitvenih kapacitet v kempih le 5%, kajti mislim, da Ljubljana malo zaostaja pri postajališčih za avtodome. Mislim, da o tem ni veliko govora pa sem mnenja, da je evropski turizem zdej temu zelo naklonjen, predvsem ko se turisti vračajo iz Dalmacije preko Slovenije v svoje države. Potem sem zasledila na strani 156, da predlagate oziroma je pobuda za razvoj destinacij Ljubljana Festival ljubezni. Jaz mislim, da je Festival ljubezni v mesecu februarju morda malo preveč svetovno naravnan, mi imamo en krasen praznik Gregorijevo, 12. marca je tudi materinski dan v mesecu marcu, skratka mislim, da lahko ljubezni družinske in pač družinske še lahko povežemo pa to damo v mesec marec ali v drugo polovico februarja, februar pa morda ostane malo bolj kulturni mesec. Verjamem, da je to zaradi tega, ker je pač mesec februar spada bolj v mrtvo sezono in je treba v tem mesecu dat festivalu mislim v Ljubljani kakšen festival, ki bo turizem povzdignil, morda tko. Zdej mogoče v tejle izbrani pobudi za razvoj destinacij Ljubljana sem opazila tudi Zeleno Ljubljano. Jaz moram žal povlečt eno zadevo iz korenin no. Men je zelo žal, da ni prišlo v bom rekla 10 let nazaj za zaprtje kamnoloma Sostro, kajti četrtna skupnost je takrat predlagala eno tako lepo športno rekreativni center, edino zip line varjanto v Evropi z umetnim jezerom, ki bi se lahko koristil tako poleti kot pozimi. Do tega žal ni prišlo, prišlo je do prodaje pač komunalnega podjetja Ljubljana in danes imamo v najbolj četrtni skupnosti četrti najbolj, najbolj zeleni četrti Ljubljane žal bom rekla ne asfaltno bazo ampak bazo komunalnih in drugih odpadkov, za kar nam je zelo žal in seveda z vaščani in krajani Četrtne skupnosti Sostro smo žalostni in lahko ste žalostni tudi ostali občani Mestne občine Ljubljana, kajti prav v pandemiji se je pokazalo, da so, da je treba Ljubljano predvsem zelene površine zelo čuvat in temu pač je žal tako kot je in to jaz mislim, da je zamujena priložnost. Kot ste rekli, gledate na to, da bi bili lokalni prebivalci s turizmom povezani, da bi se dvignil, da bi se dvignila kakovost lokalnega prebivalstva žal za Četrtno skupnost Sostro to ne morem rečt, seveda tudi za trajnostni razvoj in tko naprej. Jst upam no, da se bo morda kdaj to spreobrnilo, da vendarle gledamo na to, da bo ta naša zelena Ljubljana res ostala zelena. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Matić.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ (na daljavo) Pozdravljeni kolegice in kolegi v dvorani mestnega sveta. Upam, da se slišimo.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ja, ja, kar na glas, ja.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ (na daljavo) Zdej kar se tiče te teme, ki je … /// … nerazumljivo … /// dnevnega reda, bi rad poudaru zlasti ta del, ki govori o ljubljanski regiji. Mislim, da je ta zelo pomemben zlasti iz stališča, da se želi povečat število nočitev oziroma dvignit od trenutnih 2.1 nočitve na proti tri. Verjetno so ravno kratka potovanja … /// … nerazumljivo … /// in v mesta bivanja niti pravi recept za podaljšanje bivanja turistov, ki bi uveljavljal … /// … nerazumljivo … /// in v tem smislu pogrešam nekoliko več tega poudarka na regijskem sodelovanju z okoliškimi mesti, kot so Vrhnika, Kamnik, Škofja loka, vsaj tega nisem zasledil. Mislim, da ta mesta imajo bogato kulturno dediščino, marsikej za ponudit, verjetno ravno to regijsko sodelovanje lahko bistveno pripomore vzajemno korist regij. Tuki, kot rečeno pogrešam nekoliko več v strategiji. Zdej pod prejšnjo točko smo obravnaval problematiko prometne infrastrukture, mislim, da je ta neločljivo povezana tudi s turistično infrastrukturo, tko da vprašanje, kje se ta tema obravnava oziroma … /// … nerazumljivo … ///. Zlasti tu vidmo zdej v času korone, ko imamo zaradi tega, ker so zaprte meje občine … /// … nerazumljivo … /// Šmarna gora in Rašica, prometni kaos in parkiranje v Četrtni skupnosti Šmarna gora. In verjetno je to ena od tistih tem, pri kateri bi veljalo poudarjeno tut posvečat oziroma poiskat rešitve. Vidimo, da rešitve se dajo naresti, čeprav je v kakšnem tednu nazaj al pa v desetih dneh nazaj v Dnevniku pisalo, da pač oddelek Mestne občine Ljubljana, ki je pristojen za … /// … nerazumljivo … /// Šmarne gore, ki bi bila primerna za dodatna parkirišča. Zdi se tudi nekoliko nenavadno, ker kot vidimo ta zemljišča se uspejo dobit ravno v zvezi s to Potjo ob Savi, ko bo uteglo prav to razlastit in verjetno bi se seveda nekako v dialogu s potencialnimi imetniki zemljišč in drugače seveda tudi s tem ukrepom, ki je bil uporabljen ob Savi … /// … nerazumljivo … /// v neke, v neke rešitve, kajti nenavadno je, da se parkirne hiše gradijo v centru, tukaj, ki je pa potreba po turizmu ne je nedvoumna za celo prometno ureditev … /// … nerazumljivo … /// nekih rešitev nimamo … /// … nerazumljivo … /// tuki posebej poudarjat, zato bo pa morala imet neka strategija razvoja in od prometa in turizma v bodoče in temu bi seveda moral na konc še posebej pozornost, ker to, da se življenje greni prebivalcem pod Šmarno goro in tistim, ki so namenjeni kot turisti, bodisi lokalni, bodisi oddaljenih krajev, ko grejo gor na Rašico ali Šmarno goro, mislim da to verjetno ni, ni ustrezna situacija. Kar bi še želel podelit, zdi se mi, da ta strategija je nastala v veliki meri brez Covid realnosti, saj tam ne zasledimo kaj dosti glede samega okrevanja po pandemiji, verjetno pa bi bilo pri tem potrebno nekaj zapisat, zlasti glede črpanja evropskih sredstev, ki bo stal precej … /// … nerazumljivo … /// sofinanciranja v okviru projekta … /// … nerazumljivo … ///, ki je v naslednjem letu napovedan in možnosti … /// … nerazumljivo … /// take strateške dokumente na takšen način … /// … nerazumljivo … /// ta sredstva poskušajo pridobit oziroma črpat. Toliko z moje strani, hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Vrečko. Ni. Rekl ste prej.

GOSPA MOJCA SOJAR (na daljavo) Zato sem pa zdej jst. Se slišimo?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Počas, počas. Izklopila se je, v redu. Gospa Vrečko ni, gospa Sojar, izvolte.

GOSPA MOJCA SOJAR (na daljavo) Dober dan želim vsem v dvorani, to se pravi županu, podžupanom, podžupanji in vsem prisotnim svetnikom. Upam, da me sedaj vidite in slišite, ker smo mel na začetku seje malo smole. Pri tej točki bi rada povedala, da sem za vse zadovoljna, kako se je trenutno gradivo nam je pripravu oddelek za turizem oziroma Turizem Ljubljana, iz katerega smo lahko svetniki zares prebrali in videli kaj vse načrtujejo in jaz se ne morem strinjat s kolegom Matićem, ki je prej rekel, da ni vsebovano okrevanje po pandemiji. Jaz sem prepričana, da Turizem Ljubljana ima toliko izkušenj, da okrevanje po pandemiji zanje sploh ni nobena težava. Če grem tako malo od točke do točke tale gospa Stušek je povedala, mene zlasti veseli vsak dan skoraj odkrijem zdej, ko je Ljubljana prazna in, če se malo sprehajam kakšen nov hotelček. To so hotelčki ali pa manjše turistične nastanitve v zasebni lasti, kar ni nič narobe in prispeva k porastu ponudbe turizma v Ljubljani. Vsekakor je Ljubljana odlična gastronomska prestolnica in s to našo lokalno ljubljansko, slovensko hrano se zares lahko pohvalimo in to zares lahko ponujamo tudi turistom. Pridružujem se pa mnenju moje predhodnice gospe Babnik, tudi jaz sem bila pozorna na ta februarski mese. Že mesec december kar naprej poimenujemo praznični december, ker to je že bil nekaj ponudb, pobud ne ponudb, da bi se imenoval tako, kot ga imenuje pač cela Evropa adventni december oziroma advent v Ljubljani, Zagrebu ali kjerkoli in se tudi meni zdi, da nam je Slovencem bližje oziroma bližji praznik gregorijevega, ker o tem tudi pesmi pojejo in bi bilo prav, da tujcem predstavimo nekaj, kar je slovenskega. To se prav Gregorijev praznik, ker se takrat ptički ženijo in … /// … nerazumljivo … /// pravi pesem. Kar jaz vidim kot že nekaj časa težav pri turistični ponudbi Ljubljane je gotovo manjka ena velika dvorana za … /// … nerazumljivo … /// srečanja, to je za udeležbo več kot 2000, 3000 udeležencev, pa tudi to sem prepričana, da Ljubljana bo pridobila, ker je kot smo že prej slišali kongresni turizem za Ljubljano zelo pomemben in je tudi ta kongresni gost dlje časa v Ljubljani, se vrača v Ljubljano in tudi nekako več zapravi v Ljubljani. Se mi pa zdi, da se bomo morali, ne da sprijaznimo, ampak da nekako moramo to sprejeti, da je Ljubljana še vedno bolj kot ne prevzetno mesto, da v njej se ne zadržijo ljudje prav dolgo časa toliko kot vidmo, mi bi radi to podaljšal, ta čas, bivanje v Ljubljani pa nikakor ne gre in ne gre, kar se mi ne zdi tudi nič narobe. Se pa morda večkrat vračajo ljudje v Ljubljano. Seveda tudi to, kar je gospa Stušek rekla, govorimo večinoma o prihodih v Ljubljano se pravi iz letališča, zelo, zelo potrebujemo železniški prevoz iz letališča in mogoče kar malo pozabljamo, da drugi pridejo pa tudi z avtobusom, seveda z osebnim avtomobilom in tudi z vlakom. Toda tut vse te povezave bi bilo treba povečat, podpirat, ne samo, da govorimo o letalskem. Že prej sem rekla, da je dobra gastronomska ponudba v Ljubljani, kar že nekaj let dokazuje tudi odprta kuhinja in podpiram prizadevanja Turizma Ljubljana na vseh teh področjih, ki so bila danes omenjena, da delujejo v to smer še naprej. Verjetno v letu 2021 ne bo takega okrevanja kot bi si želel, ne bo takih številk, bodo pa počasi v prihodnjih letih in sploh ni za dvomiti, da Ljubljana ne bi bila več turistična … /// … nerazumljivo … ///. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. In zadnja prijavljena gospa. Ni je več, zdej je pa ne bo tut več. Zaključujem to razpravo. Petra, tamle si Petra, prosim stop, predvsem odgovore na nekatera vprašanja gospe Zagožen, če boš dala kratka in jedrnato, sicer se pa lahko dobita.

GOSPA MAG. PETRA STUŠEK Evo, hvala lepa župan. Kateri deležniki so bili na delavnici s strani namestitvenega sektorja so vsi največji hoteli, butični hoteli in predstavniki sobodajalcev iz sveta sobodajalcev. Airbnb analiza je bila narejena pred krizo, pač če bi bilo, če bi bila situacija normalna, bi bila ta bi bila ta strategija zaključena na začetku tega leta. Do sedaj že vemo, da so se stvari kar precej spremenile, moram pa še poudarit pobudo, ki smo jo dali na Ministrstvo za gospodarstvo za spremembo Zakona o gostinstvu, ki ureja kratkočasno oddajanje za to, da bo legalizirano in, da bo pač potekalo hitreje. Turistično takso lahko kadarkoli dobite pri mojih kolegih iz Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet. Koliko hostlov je trenutno, da vam bi na pamet odgovorila, pred krizo jih je bilo 14. Zelena Ljubljana, kam investirati vam ne morem v tem trenutku odgovorit, ker je, ker strategija govori izključno o nastavkih projektov, financiranje bo pa seveda sprotno, to velja tudi za prej omenjena evropska sredstva, vsak projekt bo imel svojo nastavljeno finančno in projektno dinamiko. Kaj pridobimo v Ljubljani z večerjo v rudniku v Litiji je definitivno ponudba, ki zadrži gosta v ljubljanskih namestitvenih kapacitetah dlje, ima pa možnost enega zanimivega doživetja v regiji, torej v neposredni bližini. Sodelujemo praktično z vsemi golf igrišči, pač to v Stanežičah ima še namestitveno kapaciteto zraven in zakaj rast samo 5% v kampih je pa preprosto zato, ker ni bilo izkazanega zanimanja za tovrstni razvoj, bi pa mi to tut seveda želeli vzpodbudit v predvsem v regiji, ne nujno prov v Ljubljani. Gregorijevo bi pa vsem, ki ste to našteli je upoštevano in absolutno pač februar, mislim tema ljubezen je v februarju ena izredno privlačna tema, ki bi pripeljala ljudi z eno tako res luštno simpatično temo, ampak v resnici bi stvar trajala zagotovo do 15. marca, ker Gregorijevega niti mi nismo spregledali, niti ga ne bi imeli namen spregledat. Še okoli tega, da je premalo tukaj okoli o regiji. Regijska strategija je trenutno še veljavna in sicer do leta 2022 in tam je tut opredeljeno vse sodelovanje z regijo, seveda ko bo čas pravi, bomo naredili novo strategijo, ki bo vezana izključno na regijo, ampak seveda v povezavi z Ljubljano. Toliko na kratko.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Ugotavljam navzočnost po tej točki. Rezultat navzočnosti v dvorani: 27. Na daljavo?

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER 13.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ 13, skupaj 40.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Strategije razvoja turistične destinacije Ljubljana in ljubljanska regija 2021-2027.

Prosim za vaš glas v dvorani. 25 ZA. 0 PROTI.

Na daljavo: 11 ZA, 0 PROTI. Čestitke.

Skupaj: 36 ZA, 0 PROTI. Sklep je sprejet. Hvala lepa, Petra. Pejdi turiste vodit po Ljubljani. Čestitke tebi in pripravljavcem. Kam si se pa skrila? A tam ste. Ful sta lepa k mata maske ne, mislim maska je prava ne, tko da čestitke. Turizem ne, bravo. Čestitam.

AD 9. PREDLOG SKLEPA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH SKLEPA O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA TURIZEM LJUBLJANA Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Stušek, da poda uvodno obrazložitev. Sploh ne vem zakaj nisi skupi naredila to.

GOSPA MAG. PETRA STUŠEK Hvala lepa. Tukaj bi bila pa precej krajša. Gre namreč za vsebinsko dopolnitev našega ustanovnega akta in sicer iz razloga, ker je trenutno veljavni sklep mestni svet sprejel že davnega leta 2009 in v vmesnem času so se zgodile številne spremembe in zato ugotavljamo, da smo morali opredeliti dodatne dejavnosti, ki jih imate tudi naštete v gradivu zato, da bi zavod v skladu z novimi trendi zadnjih let lahko opravljal vse storitve za izvajanje dejavnosti. Znižuje se članov število članov sveta zavoda iz dosedanjih 11 na 7 članov in sicer seveda po preteku mandata tekočega, mandata trenutnega sveta zavoda zaradi sprememb, ki so nastale na turističnem trgu, optimizacije poslovanja, nenazadnje za hitrejšo in lažjo odzivnost. Poleg tega se pri strokovnem svetu povečuje število članov iz 5 na 6 zato, da dodamo danes že večkrat omenjenega omenjeno gastronomijo oziroma strokovnjaka iz tega področja in pa še zavod imenuje namestnika direktorja zavoda, ki bo lahko nadomeščal direktorja. Do sedaj smo imeli pomočnika, to je edina sprememba. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Minodraš, od daleč, stališče odbora.

GOSPOD UROŠ MINODRAŠ (na daljavo) Ja, lep pozdrav. Torej Odbor za gospodarske dejavnosti, turizem in kmetijstvo je obravnaval Predlog Sklepa o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Turizem Ljubljana in ga predlaga mestnemu svetu v sprejem. Od 7 prisotnih za od 7-ih navzočih.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa za besedo. Kot že rečeno nobenih pripomb pravnega značaja k tej točki. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava. Gospa Zagožen. Kar izvolijo.

GOSPA ANA ZAGOŽEN Hvala lepa za besedo. Drugi člen prikazuje, štirje člani so s strani ustanovitelja MOL. Tko, da jaz bi pa predlagala en tak demokratični predlog, da bi imeli priložnost, da enega člana predlaga opozicijska svetniška skupina. Potem je en predstavnik delavcev. Torej, ne more biti med prvimi štirimi s strani ustanovitelja zaposlen iz javnih služb MOL in še potem dva predstavnika s področja turizma. Na kakšen način pod katerimi pogoji se bo to izbiralo? Ali bodo to predstavniki turističnih podjetij v Ljubljani, ki ustvarjajo nočitve in preko takse financirajo turizem v Ljubljani. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Čerin, replika.

GOSPOD ALEŠ ČERIN Cenjena kolegica, iz poročil komisije za mandatna in kadrovska vprašanja vidite, da mi zelo, zelo skrbimo, da je struktura v mestnem svetu zastopana v vseh organih, isto velja za turizem, sedanja sploh pa sedanja sestava in tako bo tudi v bodoče. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Medved. Ja, jaz bi imela pa eno vprašanje za gospo Stušek. Jaz sem se tam lovila po tistih listih. Katere dejavnosti ste vi zdej dodal? A so tiste vse dodane? Al je pa pol starih pa pol novih, tiste številke in dejavnosti, jaz se nisem več iz tistega znajdla, zato sem tut rekla, da na daljavo seja, to je obup.

GOSPA MAG. PETRA STUŠEK Sam na kratko bi odgovorila, da so nove z rdečo barvo. Ja.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ugotavljam navzočnost po celotni točki. Rezultat navzočnosti v dvorani 25. Na daljavo? Na daljavo nič? Bo, bo?

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER Bo, bo. Melje. 13.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ 13. Skupaj 38.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Turizem Ljubljana.

Prosim za glas v dvorani. 26 ZA. 0 PROTI.

Na daljavo: 11 ZA, 0 PROTI. Čestitke.

Skupaj: 37 ZA, 0 PROTI. Sklep je sprejet. Petra, zdej pa res pejt delat. Hvala lepa.

AD 10. PREDLOG SKLEPA O POZITIVNEM PREDHODNEM MNENJU K STRATEGIJI LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA ZA OBDOBJE 2021-2025 Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo pristojnega odbora, Sklep sveta javnega zavoda Lutkovno gledališče in poročilo Statutarno pravne komisije. Prosim gospoda Korenčana, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPOD UROŠ KORENČAN Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ A si pospravu udzuni pred gledališčem tist, k se gradi?

GOSPOD UROŠ KORENČAN Če sem že pospravu?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Pravim, če si pospravu. V soboto nisi no.

GOSPOD UROŠ KORENČAN Za dons nekak ja.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ V redu, v redu, mislim te tvoji izvajalci, sej v redu.

GOSPOD UROŠ KORENČAN Na kratko bi predstavu dokument, predlagani dokument. Gre za strategijo za naslednjih 5 let. Samo gledališče pa je staro že 72 let. In gre za gledališče, ki ima zaposlenih ta moment 69 ljudi. Na področju kulture je to kar velik stroj, lahko bi ga primerjal z veliko barko, ki ob ustrezni hitrosti ne more hitro spreminjat smeri. To se odraža v dolgoročnejših usmeritvah, ki so nekako predstavljene v prvem delu strategije. Te se naslanjajo tudi na poslanstvo, ki je zapisano v sklepu o ustanovitvi in iz njih izhajajo neke srednjeročne usmeritve in cilji. Mogoče za ta čas, v katerem živimo v tem trenutku pač so pomembnejši, je pomembnejše zadnje poglavje, ki govori o nekem, ki je prehodno poglavje in govori o nekem obdobju za naslednjih dveh let, prihodnjih dveh let. Strategija je pripravljena na podlagi predvidevanja, da se bo, da se bo v letu 2021 še vedno ravnalo po nekih omejitvah, se pravi, da bodo omejene kapacitete v dvoranah in, da bo zato tudi posledično zmanjšan lastni prihodek. In predvideva neko normalizacijo do konca leta 2022 in za to obdobje tudi predvideva ustrezno programsko prilagoditev, z manjšimi mobilnejšimi predstavami, kjer imamo tut kar precej povpraševanja za prisotnost na odprtih prostorih, v negledaliških prostorih, po šolah. Poleg tega tudi več delovanja na, na spletu. Povedal bi še, da v letošnjem letu smo pokazal kar precej, kar precej neke prilagodljivosti, bili smo eni prvih, ki so se, ki so ponudil svoje storitve na spletu. Prvi, ki so odprli s predstavo ponovno po pomladni, po pomladnem zapiranju svoje dvorane. In prepričan sem, da bomo tudi v prihodnje, tudi na podlagi te strategije pokazali, da smo fleksibilni, da smo mednarodno zanimivi. Najbrž ste zaznali novico o tem, da je bilo Lutkovno gledališče Ljubljana v preteklem 7 letnem obdobju odkar traja program Kreativna Evropa od slovenskih prijaviteljev drugi najuspešnejši prijavitelj. Jaz sem prepričan, da ste si z zanimanjem ogledali strategijo tko, da ne bi vam zdaj ponavljal tega, pa bi magari raje odgovoru na kakšno vprašanje, če sledi.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Matić, stališče odbora. Gospod Matić, stališče odbora. Gospod Matić, se slišmo? Kdo je podpredsednik? Emilija, a lahko ti poveš? Gospod Matić? Ja, v redu je, kar izvolijo, stališče odbora prosim.

GOSPOD DR. DRAGAN MATIĆ (na daljavo) Odbor za kulturo in raziskovalno dejavnost je na 3. korespondenčni seji obravnaval Predlog Sklepa o pozitivnem predhodnem mnenju k Strategiji Lutkovnega gledališča Ljubljana za obdobje 2021–2025. Predhodno pozitivno mnenje je odbor izglasoval s 5 glasovi za in nobenim proti in ga predlaga Mestnemu svetu Mestne občine Ljubljana, da ga sprejme.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Komisija ni imela pripomb pravne narave. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava prosim. Gospa Škrinjar, gospa Babnik naslednja.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Lahko?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Izvolijo gospa Škrinjar, sej.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Lutkovno gledališče je ena izmed najlepših stvari, kulturnih stvari v Ljubljani, nepogrešljivo za otroke in vsekakor je načelno potrebno strategijo podpreti. Bi pa pripomnila, da bi, torej predlagam Mestni občini Ljubljana, da da enotna izhodišča svojim zavodom. Namreč, če pogledate primeroma pripravo strategije, dokument strategije, ki ga ima, ki jo ima Pionirski dom boste videli, da je slednja veliko bolj, bolje strukturirana kot pričujoča. V strategiji vidim večino besedila, ki se posveča poročilu. O tem naj povem tudi, da so kakšne stvari morda tudi zaskrbljujoče, število vstopnin, vstopnic, pravzaprav prodanih vstopnic ne narašča oziroma včasih tudi obratno. To za leto 2020 je seveda razumljivo, za prej pa ne. To bi me zanimalo, kako kaj je početi s tem v bodoče? Hkrati pa je sami strategiji pravzaprav prostorsko v samem dokumentu namenjeno manj prostora kot samemu poročilu. Ne glede na to, da se mi zdi nekako dokument malce nerodno sestavljen bom seveda glasovala za to strategijo, bi pa predlagala, da bi zavodi imeli enotne izhodišča in bi in bi dejansko bile strategi--

KONEC POSNETKA ŠT. 20201214_173436

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR --gije te dokumenti tako pregledni kot tisti, ki sem ga omenila na začetku. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Babnik.

GOSPA MARUŠA BABNIK Ja, hvala lepa za besedo. Mogoče bi jaz tule samo omenila, da gre morda Lutkovno gledališče Ljubljana samo v eno smer, se pravi komunikacije in sicer, da vi nagovarjate občinstvo kot so otroci in odrasli. Morda je treba tukaj povzet miselnost, če imate vaš logotip kraljestvo domišljije do domišljije otrok in odraslih sprejmete tudi vi, organizirate kak natečaj, posredujete morda znanje s kakšnimi delavnicami o lutkah, v šolah, v predvsem v zadnji triadi al pa bom rekla v vseh treh triadah osnovnih šol so izjemni otroci polni domišljije, polni inovativnosti in bi bilo morda fino, da v tej strategiji vključite tudi mladež, ki vre od domišljije in bo res kraljestvo domišljije tu doma. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa za predlog. Gospa Sojar, kje smo? A tu, tu, dan. Kar.

GOSPA MOJCA SOJAR (na daljavo) Hvala lepa za besedo ponovno. Tudi jaz sem prebirala to strategijo in se moram pridružit spet mnenju gospe Škrinjar glede strategije nekako bolj … /// … nerazumljivo … /// narejene, ker so tut nam potem svetnikom lažje pregledne in razumljive. Kar je pa mene najbolj tukaj notr začudilo na strani 14 piše, da se odraža odlični rezultati posebej na kazalcih mednarodne vpetosti in razsežnosti. Če pa pogledamo na stran prej, je pa tabela, v kateri se vidi, da so bila pričakovanja o poslovanju Lutkovnega gledališča po Sloveniji, to se prav strategija od leta 2016 do 2020 170 in potem realiziranih samo 45 … /// … nerazumljivo … /// gostovanj in enako tudi po zamejstvu oziroma po tujini. Tako, da me to malo skrbi, da kaj je z Lutkovnim gledališčem, ki ga tudi jaz sicer občudujem, ampak da morda ni zanimivo za kakšna gostovanja, očitno ne po Sloveniji, ne po zamejstvu ali kot bi rekl tujini. Druga stvar, ki me pa zanima, pa bi tudi prosila za odgovor je pa Lutkovni muzej. Ko se je ta ustanavljal, so bila predvidena kar velika sredstva za Lutkovni muzej, kot lahko tukaj v tej strategiji preberemo ima Lutkovni muzej dve zaposleni. Zanima me kako funkcionira oziroma ne v letošnjem letu, ker letos ne more funkcionirat, ampak sicer ti dve zaposleni ali sta pač upravičeni dve zaposlitvi in koliko je sploh bilo ogledov oziroma delovanja Lutkovnega muzeja. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem razpravo. O, počas Uroš. Čak, čak, čak. Kar tam sed pa se pržgi, pa sam povej za Lutkovni muzej na Ljubljanskem gradu. Glede zaposlenih. Sej nas kontrolira ministrstvo za kulturo, vsakič mormo dat poročila ne. Kratko prosim.

GOSPOD UROŠ KORENČAN Ja. Kar se števila vstopnic tiče, to je bilo eno od prvih vprašanj. Število vstopnic v resnici niha, ampak v 10-letnem obdobju definitivno raste tako, kot tut obisk gledališča, kar se tut v pojasnilih in v tej dolgoročnejši poročilih vidi. Interaktivnost, predlog, da bi, da bi v bistvu večja vključenost pa tut otroške domišljije v našem delu kar precej delamo na ta način z šolami, z vrtci, pa tudi z posameznimi zunanjimi obiskovalci, v zadnjih letih pa se je zelo uveljavu in tut na strokovni ravni potrdu program gledališkega laboratorija, kjer skozi leto v bistvu izvežbamo oziroma skupaj z mladimi tut z njihovimi vsebinami sproduciramo profesionalno predstavo. Najbrž ste slišali, upam, da ste za predstavo Vihar v glavi pa za predstavo Pravica biti človek. To so predstave, kjer so v resnici mladi sodeloval tko pri kreativnem procesu in tudi nastopajo v teh predstavah, obenem pa to, da so mladi v predstavah sproži potlej tut še kar precej večje povpraševanje zadnje triade osnovne šole. Tko, da so to dejansko je bil dober predlog in tut zares so to take efektivni, efektivni prijemi. Kar se mednarodne razsežnosti tiče, mednarodna razsežnost se nanaša na mednarodna gostovanja. Ta bi kot ste videl v teh poročilih so naraščala in presegla načrtovano medtem, ko gostovanja po Sloveniji so dejansko manjša od načrtovanih, višja od realizacije v preteklih letih ampak še vedno ne zadovoljiva. Tudi v strategiji napovedujemo, da je to potencial, na katerem bi radi delal še naprej, da bi radi povečal. Lutkovni muzej si pa delimo organizacijo z Ljubljanskim gradom, kar pomeni, da je v resnici obisk muzeja in pretežni del delovanja v resnici na ramenih Ljubljanskega gradu.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Ugotavljam navzočnost. V dvorani 26. Na daljavo? Melje, melje. In nič ne zmelje.

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER 13.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ 13, skupaj 39.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o pozitivnem predhodnem mnenju k Strategiji Lutkovnega gledališča Ljubljana za obdobje 2021-2025.

Prosim za vaš glas, najprej v dvorani. 27 ZA. 0 PROTI.

Na daljavo: 10 ZA, 0 PROTI.

Skupaj: 37 ZA, 0 PROTI. Sprejet. Hvala lepa. Uživaj Uroš, adijo.

AD 11. PREDLOG SKLEPA O UGOTOVITVI JAVNE KORISTI – POT OB SAVI Gradivo ste prejeli, po sklicu seje ste prejeli poročilo pristojnega Odbora za šport in poročilo Statutarno pravne komisije ter pripombe Svetniškega kluba Levica in tudi odgovor na pripombe. Prosim gospoda Kolenca, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPOD MARKO KOLENC Spoštovani župan, spoštovane mestne svetnice, mestni svetniki. Pot ob Savi je na trasi, ki je predmet urejanja obstajala že vse od leta 1967. Leta 2012 in 2014 smo z ureditvijo prve in druge faze uredili degradirana območja in jih spremenili v rekreacijsko območje. Tekom oživitve tega vodovarstvenega območja smo odstranili na tone odpadkov, ki so se na območju divje odlagali tekom desetletij. Z ureditvijo poti na celotnem območju MOL v dolžini 16 km bomo prispevali tudi k ureditvi mednarodne kolesarske Poti ob Savi od izvira pa do izliva po vzoru kolesarskih poti ob mnogih evropskih rekah. Namen Predloga Sklepa o ugotovitvi javne koristi – Pot ob Savi ni predstavitev trase poti, kakšni bodo gabariti in lastnosti poti. Celotna trasa Poti ob Savi namreč z regulacijskimi linijami že vrisana v izvedbenem Odloku v občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana. Namen predloga sklepa je ugotovitev javne koristi za izvedbo celotne Poti ob Savi. Predlog sklepa je potreben zaradi pridobitve zemljišč, po katerih poteka večinoma kategorizirana občinska pot. Javna razgrnitev, ki je potekala od 9. 11. do 27. 11. so se na Oddelku za šport udeležili trije občani in si dokumentacijo ogledali v živo. Po pošti smo prejeli 5 pripomb in stališča do pripomb posredovali vsem predlagateljem ter jih javno objavili na spletni strani MOL. Po sprejemu in uveljavitvi predlaganega sklepa, s katerim se ugotovi obstoj javne koristi za gradnjo in rekonstrukcijo Poti ob Savi na celotnem območju MOL bo podana pravna podlaga za sklenitev pogodb o odkupu zemljišč, kolikor to ne bo mogoče pa za uvedbo postopka za razlastitev. Naj poudarim, da smo v tej fazi uredili praktično več kot 90% vseh zemljišč, od tega 70, preko 70% z lastniki, s katerimi smo dosegli dogovor, s preostalimi, se pravi 10% pa dogovore še dogovori še potekajo. Zato predlagam, da sprejmete predlagani sklep. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Bon, na daljavo, stališče odbora.

GOSPA DR. MARTA BON (na daljavo) Lep pozdrav vsem. Torej Odbor za šport je odločal na korespondenčni seji. Sprejel je naslednji sklep. Odbor za šport podpira Predlog Sklepa o ugotovitvi javne koristi – Pot ob Savi, ki ga predlaga Mestnemu svetu MOL v sprejem. Za so bili 4 člani, 1 proti od 7 obveščenih. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Za besedo. Komisija ni imela pripomb pravne narave. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Odpiram razpravo. Zdej pa prosim, da se prijavite tut na daljavo, ker pol več ne bo. Hvala lepa, si pišem. Sam počas prosim. Gospod Horvat, gospa Škrinjar, gospod Čadež, tam ni več. Gospa Honzak, tam tut ni več. Na daljavo: gospa Damij. S tem tut zaključujem prijave, več jih ne bom sprejemal. Še kdo prosim? Ni. Odlično. Gospod Horvat, izvolte.

GOSPOD IGOR HORVAT Hvala za besedo. Ta trasa Pot ob Savi je sicer dobrodošla rekreacijska možnost, ne predstavlja pa nujnosti za življenje, delo in gospodarski razvoj Slovenije in Ljubljane. V sklepu je namreč navedena možnost razlastitve zasebnih lastnikov, kar pomeni grob poseg v življenje in lastnino lastnikov zemljišč. Poleg tega je z lastniki zemljišč potekala izredno slaba oziroma nikakršna komunikacija s strani MOL. V neposredni bližini je namreč lastnik zemljišč ravno MOL in rekreacijsko pot bi lahko speljali po tej trasi. Praksa, ki jo vedno bolj intenzivno uporabljate nakazuje na nevarno bodočnost, ko se lahko za svojo lastnino bojimo prav vsi meščani. In to je izredno slab signal za vse lastnike nepremičnin v Ljubljani in investitorja, ki vidijo poslovno priložnost v Ljubljani. Nenazadnje pri sprejemu takšnega sklepa marsikomu na misel pridejo dejanja iz naše pol pretekle zgodovine, ko so bile razlastitve premoženja nekaj običajnega za heroje mesta. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Škrinjar.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala. Torej, Ljubljančanke in Ljubljančani smo dolga leta hodili ob Savi in se znašli v zelo neurejenem okolju. Bilo je dobrodošlo, da so se bregovi pričeli urejati, bilo je dobrodošlo, da je bila urejena pot na levem bregu Save, za takrat pravzaprav ne vemo, ker je to že kar nekaj časa tega, kakšni so bili odnosi z lastniki, za desni breg pa zagotovo vemo, da ti odnosi niso dobri. Razprava je potekala zelo kratek čas, 14 dni, še to ne in ne vem pravzaprav zakaj je sploh potrebno razpravljati, če gre za zasebno lastnino, ker je zasebna lastnina nedotakljiva. Tudi državna zakonodaja predvideva razlastitve oziroma vsaj načela po Ustavi je lastnina sveta, če pa pride do razlastitve pa mora biti za to krepak vzrok. Jaz mislim, da to ne more biti drugega kakor to, da dejansko res je življenjskega pomena. Četudi je sprehajalna pot dobrodošla, tudi ob desnem bregu Save ni toliko življenjskega pomena, da bi bilo vredno kršiti to ustavno določilo o lastnosti lastnine. Tak poseg resnično resnično navaja ljudi, da nič več ne bo varno. Ko bo nekomu od oblasti nekaj všeč potem ti bo to vzel. To je že bilo po drugi svetovni vojni, imeli so nacionalizacijo, ljudje so se vselili v lastniška stanovanja, ki niso bila njihova, lastniki pa so morali iti ven. Tega pač razvite demokracije ne poznajo in se temu seveda upirajo. Pot ob Savi torej, ki ste jo začrtali poteka točno po poti, ki so jo imeli lastniki in sicer lastniki za to, da so lahko odpeljali les iz tega gozda ob Savi in urejali svoje gozdove. MOL ima v bližini tudi parcele, če je potrebno sprehajalno pot narediti jo naj MOL naredi na svojih parcelah. Oziroma naj se z lastniki domeni. Poleg tega sem si sama ogledala to pot. Ta pot te pripelje tudi do prostora, kjer je napisano plaža. Ta plaža pa je umeščena to je nekako očiščen prostor ob Savi in je umeščena v del, kjer je Sava izjemno nevarna. Moram povedati o svoji strašni izkušnji, ki sem jo imela pred leti, ko sem šla sicer po desnem bregu Save in sem videla kako se je tam, kako so tam iz vode ravno odnesli dečka, ki se je utapljal. Torej ta plaža je narejena na način torej v prostoru ob Savi, ki ga je potrebno samo odsvetovati. Zdej, ali se nej Ljubljančani sprehajajo ali ne, seveda sprehod vedno da, ampak Ljubljana ima dovolj površin, ki jih je moč izkoristiti za rekreacijo, ne da bi posegali v zasebno lastnino. Če pa že, je potem potrebno skleniti z lastniki dogovor. Naj ne bo žal časa, da si ga mestna občina vzame za dogovor, kajti le tako bo lahko izkazala neko kredibilnost. Jaz ne verjamem, da bodo investitorji, pa naj bo to domači al pa tuji gledali tak odnos razlastitve lastnine, ki vodi v neke druge temne čase, ki se jih ljudje spominjajo in pa spominjamo v zelo slabi luči. Jaz seveda bom temu ukrepu nasprotovala in upam, da bodo lastniki seveda sprožili spor proti upravni spor proti temu odloku, če bo sprejet. Upam, da bodo šli po pravi poti, seveda ni ustavno sodišče prva stvar, na katerega se cilja, ampak se gre po korakih in ti koraki so zanesljivi, na koncu pa verjamem, da bodo uspeli. Ne gre za nekaj lastnikov, gre za množico parcel, ki so ob tej, ki so na tej poti oziroma ob tej poti. Zato menim, da je potrebno danes ta sklep zavrniti in se lotiti ponovnih pogajanj ali pa preprojektiranja same poti. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospod Čadež.

GOSPOD DR. ZVONE ČADEŽ Hvala za besedo. Jaz bi v zvezi s to potjo ob Savi poudaril ene pomisleke, ki seveda niso obtožbe, jaz nisem sodišče ampak si boste pogledal mal številke, pa si boste sami ustvarili mnenje. V glavnem, v zvezi z ureditvijo tele kolesarske poti ob Savi tretja faza, odsek levo Medno Roje je bilo potrebno med drugim pripraviti tudi projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje in rekonstrukcijo kolesarske povezave Roje Medno. Za to delo je bila najeta družba Krajinaris, ki je v enajstih dneh, če štejemo od podpisa pogodbe do datuma določenega na pogodbi za oddajo izdelka prejela tri torej 38.552,00 evrov. Zdej, če so delal tut sobote in nedelje, če to razdelimo ne, deljeno 11 dni je to 3.504,00 evre na dan, s tem, da v redu, firma nima nobenga zaposlenga, pa če vzamemo njen promet eno leto prej je bil v celoti 54.000,00 evrov celo leto. Tlele so pa dobil za 11 dni 38.000,00 evrov. V redu, pač so bili pridni, so delal. No, če zdej pogledamo s to isto firmo sklenjeno pogodbo, ki jo je podpisal gospod župan Zoran Janković je podpisal še eno pogodbo za 21.795,00 evrov za enak namen in sicer za odsek Obrije Sneberje. Zdej pa pazte to, pogodba je bila podpisana tako, da more bit produkt izdelek oddan do 20. avgusta. Ne boste verjel, firma, ki je to izvedla Krajinaris isti je pa to podpisala 7. septembra. Torej veljavnost pogodbe je po, je začetek veljavnosti pogodbe je po datumu za oddajo. Pa tudi, če bi tlele zamižal, da bi rekli, ko je gospod župan podpisal 12. avgusta in dodelil tej firmi 21.795,00 evrov in, da je res delala zopet noč in dan do roka za oddajo 20. avgust je dobila še na tej pogodbi 2.724.00 evrov na dan. Če seštejemo samo te dve pogodbi, ki jih je ta firma Krajinaris sklenila z to občino dobimo vsoto 60.000,00 evrov in neki za dve pogodbi, za 14 dni dela. Prej pa celo leto ta firma mela kot sem prej omenu 54.000,00 evrov prometa. Jaz kot rečeno nisem sodnik, nobenga ne obtožujem ampak mal sem pa zastrigu no, ko sem vidu te številke pa primerjavo tako, da jaz vam želim srečno v naprej. Drugega nimam kaj rečt.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospa Honzak.

GOSPOD URŠKA HONZAK Hvala za besedo. Jaz bom zdej najprej rekla eno stvar, ki bo mogoče jasna pol na konc, zakaj sem to rekla. V Levici podpiramo to, da obstaja Pot ob Savi, da je tak projekt, da je trajnostno naravnan, da se ta degradiran obrečni prostor se je že do neke mere uredil, do neke mere se pa še bo oziroma se še mora. Ampak ta akt, to gradivo je pripravljeno pa tko, da ga po mojem mnenju mestni svet sploh ne bi mogu, ne bi smel, po našem mnenju ne bi smel sprejemat. Ker, a ste pogledal to gradivo? V tem gradivu so te grafične situacije poti so neberljive, pogosto ni jasno v kje se sploh nahajajo, pol je zraven seznam 93 strani tabel, nekih lomnih točk, s katerih si tut po moje nihče ne zna predstavljat nič. In že samo zaradi tega, ker a sploh vemo o čem odločamo v resnici, bi v resnici mogel to gradivo umaknit pa ga pripravit na novo. In glede na to, niti niso predstavljene ne širina poti, obrazložitev je pa narejena v dveh, v dveh odstavkih. Zdej, v Levici smo dal še dodatne neke, neke pripombe na to gradivo in smo dobil tut odgovor, na katerga bom mela tut še par pripomb in sicer: v odgovoru je zapisano, da so, da je da je Oddelek za šport dobil 5 pripomb na celo zadevo, dobil jih je 5 dopisov, pripomb samih je pa 25 in pod nekatere pripombe se je podpisalo kar 41 podpisnikov. In vsaj MOL bi mogu vsaj pregledat in verjetno vsaj deloma upoštevat pomisleke nekih ljudi, ki imajo tam zemljišča, ki imajo tam nek svoj interes. In ja, tko kot so opozoril že kolegi z druge strani, tam v bližini so tut neka zemljišča, ki so v lasti MOL, da mogoče ne bi bilo treba posegat v neke, v neko lastnino nekih posameznikov. Zdej bom pa še prebrala eno zadevo iz tegale odgovora, ki pa kaže na bom mal širše rekla na odnos mestne uprave do mestnih svetnikov, in sicer v odgovoru na naše pripombe piše v zaključku: če bi člani Svetniškega kluba Levica večkrat obiskali Pot ob Savi in se po njej sprehodili ali zapeljali s kolesom bi se na lastne oči prepričali o obiskanosti poti in o utemeljenosti ugotovitve javne koristi. Ne glede na to, da recimo jaz živim v neposredni bližini Poti ob Savi in sem vsaj v prvem valu epidemije vsak dan hodila po Poti ob Savi, pa tut, če ne bi tak odgovor, tak način odgovarjanja do mestnih svetnikov ni primeren. In tak način odgovarjanja se kaže tut v odgovorih na svetniška vprašanja in pobude, kjer na nekaj strani pobude dobimo odgovor v dveh stavkih al pa še to ne. In a se mi zavedamo, da je mestni svet najvišje odločevalsko telo v občini? In bi prosila, da se tut mestna uprava na primeren način obnaša do mestnih svetnikov in svetnic, ker taki, taki podcenjevalni odgovori pokroviteljski pač niso primerni za kerokol občino, kaj šele za glavno mesto. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Damij, na daljavo.

GOSPA MAG. KATJA DAMIJ (na daljavo) Lep pozdrav. Me vidite, slište?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Slišmo, vidmo.

GOSPA MAG. KATJA DAMIJ (na daljavo) Ja, super. Najprej lep pozdrav vsem v dvorani in tut vsem, ki ste na spletu in ena velika hvala z moje strani, da ste omogočil to spletno oziroma kombinirano sejo, jaz sem navdušena nad tem. Kljub temu, da se je mogoče na začetku mal zatikal, zdej je super. Ja, zdej glede te točke, jaz bi predlagala, da mogoče še enkrat pogledate, a se da najdet kakšen kompromis. Jaz vem, da gre tuki za interes večine proti manjšini ampak a veste, ljudje smo izjemno občutljivi na razlastitev na prepis, na občutek, da niso enakopravni partnerji torej, da majo kontakt z nekom, ki je močnejši. Ne, torej jaz sama pozdravljam, da se uredi degradirano območje, ampak to, da se ljudjem vzame zemljo, mislim, da je to tko skrajna stvar, da bi se morala uporabljat sam, če je nujna, nujna. Zdej pa malo poznam problematiko, ampak morda se da najdet kakšna, kakšna kombinacija. Pa druga stvar, mogoče da kadar že pride do tega, da bi se ponudila cena, ki je primerljiva z komercialnimi cenami v Ljubljani. Torej, če men nekdo vzame zemljišče zaradi koristi večine, da dobim denar, s katerim lahko podobno tako zemljišče v praksi v nekem času normalnem tudi v Ljubljani kupim. A ne, skratka, da bi se ljudje počutil upoštevane in spoštovane. Evo, hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Jožef Horvat, zadnji.

GOSPOD JOŽEF HORVAT (na daljavo) Lepo pozdravljeni, se slišmo, vidmo?

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Če ne, pa sem pridte.

GOSPOD JOŽEF HORVAT (na daljavo) Tudi prav, ko sem bil tam me niste hotel.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Ne, takrat pa ne, k je pršu nesramen not. Kar izvolijo.

GOSPOD JOŽEF HORVAT (na daljavo) Nesramen sem bil zato, … /// … nerazumljivo … /// z realnostjo. Okej. Ker mi niste niti pustil, da bi prebral obrazložitev, pa bomo najprej obrazložitev prebral. V Svetniškem klubu NSi ocenjujemo, da je gradivo nepopolno. Saj grafične predloge ne vsebujejo vidnih parcelnih številk, zato so neberljive in kot takšne ne predstavljajo ustreznega gradiva, s katerim bi lahko mestni svetniki verodostojno razpravljali in odločali o poteku predlagane trase. V gradivu niso zapisane pripombe krajanov na javno razgrnitev ter stališča do pripomb, ki so bile dane v času javne razgrnitve, zato predlagamo, naj predlagatelj gradivo uvrsti na dnevni red takoj, ko bodo odpravljene pomaknjkljivosti in bo gradivo primerno za obravnavo. Tole je bila naša obrazložitev. Zdej pa, da grem najprej do gospoda Kolenca. On je označu to območje kot degradirano. Levici ste očitali, da ne pozna, da naj gre na ta območje. Jaz ga poznam--

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sam ne rečt, da sem jaz kej naredil, ker se ne dotikam nič, evo ne. Tak da. Gospod Stariha, če me slišite, čas ni več časa, ker smo zaključil prijave, ker sem prej povedu, sem trikrat vabu in ni več besede za prijavo. Aha, Stariha, obrazložitev glasu, v redu je to. Izvolte.

GOSPOD JOŽEF HORVAT (na daljavo) Sam odgovarjam gospodu Kolencu, ker je navedu, da je to območje degradirano. Dokler niso bile vzpostavljene te poti je bilo to naravno okolje. Sedanje stanje omogoča, da se odlagajo odpadki. V raznih čistilih akcijah smo tam sodelovali tudi gospod Kordiš bo lahko potrdil, da so njegovi dijaki, učenci sodelovali v tem območju in so se seznanili s tem območjem, kako zgleda, kako je potrebno, da stvari ne zapeljemo s poti tko kot so se. Torej naravno okolje, ne degradirano. Potem tukaj bi, ta pot je bila narejena brez soglasja, brez vednosti do sedanjem obsegu. Nekateri lastniki, ki so me opozarjali na to so rekli, da to je bilo kar mimo njih post festum in ta proga za sprehode se uporablja seveda do avtošole Ježica za izgradnjo kanala C0. To pač ni cesta, kar se je gradilo, to je sprehajalna pot, ni vodovod, to ni plinovod, ni kot sem reku tam naprej od avtošole Ježica severno položena kanalizacija, omogoča pa manipulacijo tako kot je omogočila manipulacije s C0 nižje dol dolvodno ob Savi od Ježice naprej. Tako, da tudi lastniki se tam niso strinjali, pritožili so se, dobili so tut sodni spor z občino tako, da nekatera sredstva so moral … /// … nerazumljivo … /// kakor so me obvestil. Zato mislim, da kot so rekli lastniki teh zemljišč, da bodo šli v upravni spor ravno za voljo tega, kot so večinoma tut gospa Škrinjar je omenila, ne morte razlastit za voljo ene sprehajalne poti toliko in toliko lastnikov. Stališča MOL-a do pripomb gradivu bi se res rad ogledal, kako so lahko vse skupaj razložili oziroma to ocenili, da to niso relativne pripombe, ker če tko kot so vsi prej že ostali omenjal je to ignoriranje. Enostavno ignoriranje in s tem, ne pripomoremo, ker seveda, če bo to šlo na upravno sodišče bo tam lastnina sveta. To je stoprocentno jasno in, ko nekoga razlaščaš rečeš temu ali je tehten vzrok. In tukaj tehtnega vzroka ni, ker tudi post festum, ko bo sodišče pač pogledalo to, ja sej neki je narejeno ampak kaj pa pomeni v upravnem pomenu. V upravnem pomenu pomeni, da se je izsililo in to ni dobro za stališče, ki ga je izbral MOL. Predvsem bi želel, pa verjamite jaz nisem nasprotnik sprehajalne poti. Verjamite, da sem tudi na levem bregu spodbujal za trim otoke, ampak na lastništvu, MOL na parcelah, ki so v lasti MOL in tudi ostale poti, ki so v naravi sem občino vzpodbujal seveda so tu postavljeni tudi kažipoti, ampak ne pa z nekimi posegi v prostor, ki popačijo dejansko stanje. Mi moramo, jaz sem naravovarstvenik po svoji duši in nikakor ne bi pristal, da se še levi breg v tem smislu uniči z neko množico. Ja, sej pravite, da ne boste, ampak so tudi posledice. Če se jaz zapeljem gor … /// … nerazumljivo … /// čistili bo katastrofa. Dobesedno. In si ne želim, da se to dogaja še gorvodno pod … /// … nerazumljivo … /// in seveda tudi dolvodno proti občini Dol. Tako, da jaz poznam res v mezinec vse skupaj, celo območje in predlagam, da ne gremo bom reku na silo ampak v soglasju, ker lastniki niso apriori proti, so pa proti nekim nasilnim dejanjem, ki jih tukaj v tem primeru občina izvaja in so pripravljeni seveda na kompromis. To pomeni posluh z obeh strani. In, če tega na žalost ne bo občina upoštevala potem bo nastal konflikt in spet se bodo stvari znašle na sodišču, stvari se bodo zapletale in to res ne služi namenu. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem razprave. Dva sta se javila za obrazložitev glasu. Gospod Stariha, gospod Minodraš. Bom dal še odgovor na večino teh vaših pripomb, potem bomo pa dal za obrazložitev glasu ne, pred glasovanjem. A je prov tko? Najprej gremo tole ne Pot ob Savi, pot obstaja v naravi že vsa ta leta, rečeno je bilo od leta 1967, mi to pot samo urejamo in 90% lastnikov te poti je predlog mestne občine sprejelo. Sprejelo. Te teme naj bi se gradilo po parcelah, ki so blizu teh parcel in v lasti MOL-a in celo države kot so nekateri pisali so brezpredmetne, ker pol bi delal v bistvu tko, k se je delal včasih cik-cak in smisel je, da ta Pot ob Savi, blizu Save, blizu dreves, kjer je senca, ki je primerna za prehod. In še enkrat bom reku, ta pot je za vse uporabna in ne pomeni neko obdelovalno zemljišče. Potem je bilo ena pripomba mislim gospe Škrinjar ne, k je rekla ko bo nekomu od oblasti nekaj všeč si bo to vzel. Jaz bom to odgovoru, verjetno sodite po svoji stranki. Potem je imela pripombo na plažo.

… /// … iz dvorane – nerazumljivo … ///

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz sem bil tih, k ste govorila gospa Škrinjar, tut vi boste tih. Da ne bova probavala zdej ukrepe. Plaža ne, ki je narejena na tej plaži, ki piše izključno za sončenje, je tut tabla, da je kopanje odsvetovano ne in, da se kopa vsak na svojo odgovornost in ta plaža, če bi kdo hotu bit pozitiven bi dobila velike, velike pohvale. Potem je bilo gospa Damij pravi ne, gospod Čadež je razpravlju o pogodbah, ne pa o javni koristi, če ma kdo kej ne bo prvič, kar izvolte župana ovadite, pri čemer pa o vseh teh navajanjih cifer pa kdaj so podpisane niti besede ni bilo, da je projekt narejen. Gospa Honzak je rekla, da ji odgovor ni všeč al pa, da je podcenjevalni, bom pa jaz dodal, da za vse napake mojih sodelavk, sodelavcev jaz prevzamem odgovornost in tut za ta odgovor in še en stavek manjka ne, ki sem ga pa jaz reku ne, vaša celotna pripomba na Pot ob Savi je prepisan od pisma gospoda Mrzela, z vejicam in ostalim ne. Potem je gospa Damij rekla ne, naj bo cena ne, da najdemo neko kompromisno rešitev ne, da bo cena primerljiva z ostalimi komercialnimi cenami v Ljubljani, absolutno je primerljiva in ceno si nismo zmislil, določu je cenilc. Še enkrat bom reku, za nikogar od teh, ne jasno vsi bi hotl več denarja ampak ni bil problem, ker teh 2 m širine se samo ureja, da ima robnike, da ima pesek nasut namest blata in, da so te luči na solarno energijo. To je bilo pa najbolj zanimivo ne gospod Horvat Jože, ki pravi, da pozna pot v malem prstu, razlaga, da zdej k je pot narejena po njej tej poti vozijo odpadke in mečejo za Savo. No, bom pa jaz njemu odgovoru ne, kot okoljevarstvenik s svojim novinarjem ne, ki vsako stvar, ki najde ne jo preberemo. Ko smo pot urejal sem pa jaz hodu in smo čistil Savo, ker je bilo na tovornjake odpadkov smo mogl odpeljat. In ta razlaga ne lastnikov, kako bojo zaščitil svojo lastnino, dejmo neka dejstva povedat. Prvič za Pot ob Savi C0 so poskušal it na ustavno sodišče, so bili zavrženi. Ustavno sodišče je zavrglo njihovo in drugič na tej Poti ob Savi oziroma C0 je upravno sodišče odločilo v korist Mestne občine Ljubljana in izterjal bomo tudi škodo in je celo napisalo, da se nam ne sme omejevat dohod ali do C0 ali do Pot ob Savi. Tako, da kar mirno bomo glasoval, zdej pa izvolte gospod Stariha, obrazložitev glasu. Se slišmo, vidmo? Slišmo? Slišmo?

GOSPOD JANEZ STARIHA (na daljavo) Ja.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ No gremo, kar.

GOSPOD JANEZ STARIHA (na daljavo) Lepo pozdravljeni, dober večer vsem prisotnim. V Listi kolesarjev in pešcev podpiramo nove kolesarske projekte, vendar tega projekta žal zaradi nekaterih nejasnosti in … /// … nerazumljivo … /// moji kolegi izpostavili že pred mano žal ne moremo podpreti. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Minodraš.

GOSPOD UROŠ MINODRAŠ (na daljavo) Ja, hvala za besedo. Jaz bi samo tako reku no, gospod župan, vi vedno govorite o spoštovanju različnosti. Jaz imam občutek, da kmetje na Ježici oziroma lastniki teh parcel na tem območju zdej ne vem so tolk različni od vas, da jim ne morte omenit, ne morte bom reku z njimi vodit enga spoštljivega dialoga, ne. Poleg tega bom reku elementi, nekateri elementi močno spominjajo na določene … /// … nerazumljivo … /// tko, da v tem pogledu jaz take vaše … /// … nerazumljivo … /// na tem mestu, to sigurno ne morem podpret. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Gospa Škrinjar, obrazložitev glasu.

GOSPA MOJCA ŠKRINJAR Hvala. Glasovala bom proti, ker zagovarjam ustavno pravico državljanov in državljank Slovenije do zasebne lastnine. Glasovala bom proti tudi zato, ker verjamem, da bi se moral župan in mestna oblast pogovarjati z lastniki, ne pa jih surovo pregaziti. Tako surovo kakor pregazite tudi človeka v debati, ko se pogovarjamo tukaj.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem obrazložitve. To mi je zlo zanimiv tale navedba ne, 90% je podpisalo. 90% to je zdej spoštljiv odnos. Ugotavljam navzočnost. Lepo prosim navzočnost najprej v dvorani: 27. Na daljavo? 11. Skupaj 38.

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Sklepa o ugotovitvi javne koristi – Pot ob Savi.

Prosim za vaš glas, v dvorani najprej. 19 ZA. 9 PROTI.

In pa na daljavo: 4 ZA, 6 PROTI.

Skupaj: 23 ZA, 15 PROTI. Sklep je sprejet. Hvala lepa.

Gremo na točko 12. AD 12. PREDLOG SKLEPA O SEZNANITVI IN SOGLASJU K PREDLOGU ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O NAČRTU ZA KAKOVOST ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE LJUBLJANA Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo pristojnega odbora in Statutarno pravne komisije. Prosim gospo Jazbinšek Seršen, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA NATAŠA JAZBINŠEK SERŠEN Spoštovani župan, spoštovani svetnice in svetniki. Predlog Odloka o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Ljubljana s podrobnejšim programom ukrepov za obdobje do leta 2022 je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana. Zato v tem primeru ne gre za običajen sprejem predloga odloka ampak za predlog sklepa o seznanitvi in soglasju k predlogu odloka. Sledila bo obravnava predloga odloka na Vladi Republike Slovenije. V preteklem obdobju so bila na sedmih slovenskih območjih tudi na območju Ljubljane zaznana preseganja obremenjenosti zraka z delci zato je bilo potrebno sprejeti posamezne odloke z načrti ukrepov že v letu 2014, zdaj pa so v sprejemanju za novo obdobje do leta 2022. Predlog odloka vključuje ukrepe s področja spodbujanja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije s področja trajnostnega prometa in druge. Sprejem predloga odloka je predpogoj za črpanje sredstev podnebnega sklada znotraj katerega so opredeljena tudi sredstva za subvencije in ugodne kredite Eko sklada. Naj ob tem povem, da je kakovost zraka v Ljubljani danes ne le mnogo boljša kot pred desetletji ali pred desetletjem ampak celo na nivoju, da bi formalno ne bilo potrebno več sprejeti načrta za kakovost zraka. Vsa merilna mestna izkazujejo vrednosti posameznih parametrov, ki so pod mejnimi, izjema so posamezne posamezna preseganja delcev PM10 v času kurilne sezone. Kar gre pripisati predvsem individualnim kuriščem, vendar ne le tistim znotraj Mestne občine Ljubljana ampak tudi tistim v primestnih občinah. Morda še en tak rezprezentativen podatek. Če smo pred 10. leti zabeležili na leto 100 ali več dnevov z preseganji dnevnih mejnih vrednosti delcev PM10 je bilo takih dni v lanskem letu le še 37, letos pa je stanje še precej boljše. Predlagam, da sprejmete Predlog Sklepa o seznanitvi in soglasju k Predlogu Odloka o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Ljubljana.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa, Nataša. Gospod Jožef Horvat, stališče odbora prosim.

GOSPOD JOŽEF HORVAT (na daljavo) Se slišmo? Okej. Odbor je na svoji seji sprejel sklep, da podpira tale sklep z 6 glasovi od 6 prisotnih. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Statutarno pravna komisija je bila brez pripomb pravnega značaja. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Razprava prosim. Gospa Medved, izvolte. Seveda.

GOSPA IDA MEDVED Lejte, veseli me, da sprejemamo odlok o boljši kakovosti zraka v mestu Ljubljana, vendar me zanima a tle navajate, da imate nabor programov, s katerim boste izboljšal oziroma katere zadeve bi prišle v poštev, pa me zanima, a pride tuki notri tudi Tetol Ljubljana, ki je še vedno na biološko razgradljivi lesni masi in pa na rjavem lesenem premogu? Glede na ostale krajane oziroma menim no in tut je, če greste parametre gledat tam pri toplarni so meščani vedno na slabšem glede na ljudi, ki živijo ob toplarni na Verovškovi. Ta je na plin. Zato sprašujem, a boste to toplarno, ki je pa ena največjih oziroma je največja v Ljubljani in je priključenih največ stanovanj odjemalcev, a se bo spremenila in bo šla na neko drugo kurivo oziroma nekaj, kar ne bi bilo, izpuščal delce v zrak. Pa zanima me tudi glede omenjanja ureditev prometa, kako boste s tem delal? Zaradi tega, ker dnevno naj bi prihajalo v Ljubljano 100.000 vozil. Zdej neki jih ostane na P+R, te zlo pozdravljam ta parkirišča, vendar pa, če gremo gledat v konicah je Ljubljana zabasana. V jutranjih in v popoldanskih, s tem, da seveda zdej tega ne smemo gledat ker je korona in tut prometa ni toliko zaradi tega, ker pač ljudje delajo od doma. In tudi zdejle trenutne meritve niso relevantne glede na lanske. Je pa res, da Ljubljana je problematična, zlasti v času megle in imamo ta en klobuk ali inverzijo, ki jo bomo imel zdejle cel teden in v zimskem času se ne mormo pohvalit z ne vem kako dobrim zrakom, vsaj v času megle. Bi pa pri avtomobilih omenila to, a razmišljate o kakšni taksi, da vozila, ki so starejša tolk in tolk let, predvsem dizel, ki spušča veliko mikrodelcev v zrak, a se bi ne bi bilo pametno, da uvedete neko takso, tko kot majo v tujini mesta? Da nekdo pri registraciji plača neko takso zaradi tega, ker ima pač starejši motor kot evro 4 ali evro 5, ker vsi novejši so zdej pač izvzeti iz tega, da so ekološko mnogo boljši kokr pa starejši. In no, to bi bila, to bi bila moja pripomba glede prometa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala, sam kratek odgovor. Se že gradi plinsko parna turbina, sej to berete, 120 nula evrov je projekt zamenjava premoga v plin. Gospa Sever.

GOSPA KSENIJA SEVER Še enkrat hvala lepa za besedo. Pridružujem se razpravi kolegice, vendar kljub temu mislim, da imamo v Ljubljani glede na vse okoliščine kar zadovoljiv oziroma čist zrak. Zavedati se moramo, da je Ljubljana prestolnica, da v Ljubljano dnevno prihaja okoli 120.000 ljudi na delo, resnici na ljubo seveda z osebnimi avtomobili, kar še dodatno, posebej v zimskem času zelo onesnažuje zrak. Parking in ride niso polno zasedeni. Zakaj je tako, pa ni tema te razprave. Iz poročila lahko razberemo, da se kakovost zraka glede na izvajanje že sprejetih posameznih ukrepov od leta 2017 izboljšuje. Letos pa glede na ustavitev prometa in gospodarstva zaradi epidemije dosega višjo kakovost zraka in manj imamo izpustov teh trdih delcev. Predvideni ukrepi do leta 2022 in finančni vložek v višini 188 mio evrov, od tega približno 23 mio evrov bo dala Mestna občina Ljubljana pomeni, da gredo dela v pravo smer. Poleg cestnega prometa je največji onesnaževalec zraka v Ljubljani Tetol, kjer se predvideva zamenjava z novo tehnologijo bat in da se bo sedem desetin premoga zamenjalo z zemeljskim plinom in s tem zmanjšalo emisijo trdih delcev. Prav tako se načrtuje še energetska obnova stavb, zamenjava kurišč, nakup avtobusov na električni pogon, namestitev električnih polnilnic, širitev kolesarske mreže, ozelenitev, posaditev dreves in tako dalje. Glede na velik finančni vložek, to je pol proračuna Mestne občine Ljubljana v omenjeno izvedbo ukrepov do leta 2022 in, če bo doprinos nas Ljubljančanov samih, kot tudi ozaveščenost ostalih državljanov Slovenije, ki dnevno prihajajo v Ljubljano bomo leta 2022 imeli v Ljubljani še čistejši zrak. Odlok bom glede na predlagane ukrepe v upanju, da bodo tudi realizirani podprla. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Jožef Horvat.

GOSPOD JOŽEF HORVAT (na daljavo) Jaz bi se želel oglasiti ravno za voljo tega, ker to je program, ki ga mora mesto pripravit, da se v celotni državi te stvari izpeljejo. Predvsem ukrepi, kot je izgradnja plinsko parne postaje v Mostah, bodo zelo prispevali k temu, da se bo zrak v Ljubljani še izboljšal v teh bom reku jesenskih in zimskem obdobju. Predvsem je tukej pomembno, da sami ne osnažujemo zrak, nekatere peči, ki so na novo nameščene al pa tudi stare razen kamini, ki nimajo regulacij za dovod zraka za maksimalni izkoristek zelo prispevajo k temu zelo slabemu zraku, saj na teh od 26. decembra pa do 2. januarja prispevajo individualni in tudi mestu kot temu. Predvsem tukaj na našo željo oziroma na naše nagovarjanje nekatere trgovine sedaj ne prodajajo več te pirotehnike, ker so sami spoznali, da sami sebi kopljemo neko jamo glede zdravja. Predvsem pa nas bi veselilo, da se emisije zmanjšajo tudi z uporabo lastne kmetije kot so sončne elektrarne na strehah po vseh javnih podjetij, vrtcev in šol v Ljubljani, s tem, da … /// … nerazumljivo … /// zmanjša in zelo prispevamo k zdravemu in predvsem čistemu zraku. Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Stariha.

GOSPOD JANEZ STARIHA (na daljavo) Lansko leto smo globalno dosegli rekord onesnaženosti z delci PM10 in PM2,5. Glavni vir teh delcev so individualna kurišča. Jaz sem že lansko leto novembra, če se spomnite predlagal, da Mestna občina Ljubljana uvede obvezno montažo filtrov prašnih delcev na vsa individualna kurišča v mestni občini. Zdej dejstvo je, da veliko teh delcev izvira iz obmestnih primestnih občin, nakar verjetno Ljubljana nima vpliva, vendar pa to ne pomeni, da ne bi morali … /// … nerazumljivo … /// , da ta individualna kurišča v občini sami. Kar se pa tiče drugih virov onesnaževanja recimo avtomobilov … /// … nerazumljivo … /// bi rad vprašal prisotne mestne svetnike in svetnice koliko se jih je pripeljalo na sejo mestnega sveta z avtomobilom in zakaj so se pripeljali z avtomobilom in ne s kolesom? Hvala lepa.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Zaključujem razpravo. Ugotavljam navzočnost. Gospodu Starihi lahko odgovorite privatno kdor želi, to je privat vprašanje. Rezultat navzočnosti v dvorani 24, na daljavo?

GOSPOD MAG. GREGOR RIGLER 12.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ 12, skupaj 36.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet MOL-a sprejme Predlog Sklepa o seznanitvi in soglasju k predlogu Odloka o spremembah Odloka o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Ljubljana.

Prosim za vaš glas, najprej ugotavljam v dvorani. 28 ZA. 0 PROTI.

In pa na daljavo: 11 ZA, 0 PROTI.

Skupaj: 39 ZA, 0 PROTI. Sklep je sprejet.

Gremo na točko 13 današnjega dnevnega reda. AD 13. PREDLOG PRAVILNIKA O SPREMEMBAH PRAVILNIKA O UKREPIH ZA RAZVOJ PODEŽELJA V MESTNI OBČINI LJUBLJANA ZA PROGRAMSKO OBDOBJE 2015–2020 To je že minilo oziroma še 14 dni mamo časa. Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo pristojnega odbora. Prosim gospo Jazbinšek Seršen za uvodno obrazložitev.

GOSPA NATAŠA JAZBINŠEK SERŠEN Hvala lepa. Predlog Pravilnika o spremembi Pravilnika o ukrepih za razvoj podeželja v Mestni občini Ljubljana za programsko obdobje 2015-2020 je potrebno zgolj zaradi podaljšanja veljavnosti sedanjega pravilnika. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nas je namreč obvestilo o podaljšanju shem državnih pomoči v kmetijstvu, ki so bila bile odobrene za iztekajoče programsko obdobje. Podaljšanjem shem sta omogočili uredbi Evropske komisije o vrstah državnih pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter državnih pomočeh de minimis, katerih veljavnosti se prav tako podaljšujeta, ena do konca leta 2021 in druga do konca leta 2023. Torej se s to spremembo pravilnika se spreminja zgolj oziroma spreminja obdobje veljavnosti sedaj veljavnega pravilnika, iz naslova pravilnika je torej treba črtati zgolj programsko obdobje, s tem pa bo nedvoumno jasno, da je izvajanje ukrepov Mestne občine Ljubljana za ohranjanje in vzpodbujanje razvoja podeželja podaljšano do prenehanja veljavnosti uredb Evropske komisije. S spremembo pravilnika bodo zagotovljeni osnovni pogoji za izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje ukrepov razvoja podeželja. Predlagam, da sprejmete predlog sprememb pravilnika.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Minodraš, stališče odbora.

GOSPOD UROŠ MINODRAŠ (na daljavo) Ja, torej Odbor za gospodarske dejavnosti, turizem in kmetijstvo je obravnaval Predlog Pravilnika o spremembah Pravilnika o ukrepih za razvoj podeželja v Mestni občini Ljubljana za programsko obdobje 2015-2020 in ga predlaga mestnemu svetu v sprejem. Sklep je bil sprejet soglasno s 7 glasovi za od 7 navzočih.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa gospod Minodraš. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Statutarno pravna komisija nima pripomb pravne narave. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Razprava. Gospa Babnik, na pravilnik, k je isti? Sam na pravilnik govorimo.

GOSPA MARUŠA BABNIK Vem.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Okej. Izvolte.

GOSPA MARUŠA BABNIK Kljub vsemu, da je res to samo na pravilnik bi jaz opozorila samo na to, da v Četrtni skupnosti Sostro deluje ogromno društev, ki spodbujajo program podeželja in mislim, da to paše malo zraven. Sadjarsko vrtnarsko društvo Janez Evangelist Krek, Društvo Ajda Sostro, kjer se ukvarja z biodinamiko, Društva podeželja Lipoglav, kjer raziskujejo oziroma ja raziskujejo in izdelujejo različna zelišča in še marsikaj drugega, Čebelarsko društvo Moste Polje, Društvo ljubiteljev drobnice, Konjeniško društvo Sostro, ki je en teden nazaj oziroma za Miklavža pripravilo krasno miklavževanje, Društvo podeželja Lipoglav, Društvo Sadna cesta, kjer Ljubljančane privabi na kostanjeve in jagodne nedelje in menim, da bi bilo mogoče v naprej dobro razmišljati v odboru za kmetijstvo in tako in pri gospodu Maslo in gospa, ki je predstavljala, se opravičujem, ker ne vem sem pozabila ime, da morda izobraževanja, ki jih društva pripravljajo za naše kmetovalce uvrstijo v--

KONEC POSNETKA ŠT. 20201214_183437

GOSPA MARUŠA BABNIK --vir financiranja ne, ne direktno iz programov, ki jih oni sestavljajo in pripravijo, če me razumete. Da bi to pač kar se da izobraževanj, da bi se financiralo res iz direktno z MOL-a oziroma pač s tega odbora oziroma s tega oddelka, ne pa iz programov, ki jih financira četrtna skupnost, če me prav razumete. Jah.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Jaz pravzaprav zelo dobr razumem, ampak k mi bo enkrat en razložu ne, kaj je razlika, če gre iz te hiše al pa iz četrtne skupnosti, ker je isti proračun. In gre sam zato ne, da ma nekdo pravi program in vse te k ste naštela so ful dobra društva, če se spomneva midva sem jaz na vsa vabu, da pridejo s svojimi pridelki na glavno tržnico brezplačno ne, pa so rekl, naj Ljubljančani pridejo h nam gor. Tko, da ugotavljam navzočnost. Tak, da nisem vedu kaj je temu razprava. Rezultat navzočnosti v dvorani je 28. Na daljavo? 12. Skupaj 40.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Pravilnika o spremembah Pravilnika o ukrepih za razvoj podeželja v Mestni občini Ljubljana za programsko obdobje 2015–2020.

Prosim za vaš glas, v dvorani. 28 ZA. 0 PROTI.

Na daljavo: 9 ZA, 0 PROTI.

Skupaj: 37 ZA, 0 PROTI. Sklep sprejet. Gremo na zadnjo točko današnjega dnevnega reda. Nataša, hvala lepa.

AD 14. PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRIZNANJIH MESTNE OBČINE LJUBLJANA S PREDLOGOM ZA HITRI POSTOPEK Gradivo ste prejeli, prejeli ste poročilo Statutarno pravne komisije. Prosim gospo Verbič, predsednico komisije, da poda uvodno obrazložitev.

GOSPA NADA VERBIČ Spoštovani gospod župan, mestni svetnice in svetniki in vsi ostali prisotni. Na osnovi pobud članic in članov Komisije za priznanje in komisije za podeljevanje Župančičevih nagrad je Komisija za priznanja obravnavala in pripravila Predlog in dopolnitev Odloka o priznanjih Mestne občine Ljubljana z namenom, da se poenoti vrednotenje priznanj na vseh področjih, ki so opredeljena v tem odloku ter, da se bolj jasno določi kriterije. Na svoji zadnji seji, 12. 11. 2020 je Komisija za priznanja sprejela 2 sklepa in sicer: Mestnemu svetu Mestne občine Ljubljana predlagamo, da se Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o priznanjih Mestne občine Ljubljana sprejme po hitrem postopku. In drugi sklep: Mestnemu svetu Mestne občine Ljubljana predlagamo, da Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o priznanjih Mestne občine Ljubljana sprejme. Hvala.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Gospod Sedmak.

GOSPOD MARJAN SEDMAK Hvala lepa. Statutarno pravna komisija meni, da so pri Predlogu Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o priznanjih Mestne občine Ljubljana s predlogom za hitri postopek izpolnjeni pogoji za hitri postopek. Komisija nima pripomb pravne narave k sami, k samemu vsebinskemu delu predloga.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. Odpiram razpravo o hitrem postopku. Ni razprave. Ugotavljam navzočnost po celotni točki. V dvorani prisotnost: 28. Na daljavo? 10. Skupaj 38. In najprej

Glasujemo O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog, da se Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o priznanjih Mestne občine Ljubljana sprejme po hitrem postopku.

Prosim za vaš glas, v dvorani. 28 ZA. 0 PROTI.

Na daljavo: 9 ZA, 0 PROTI.

Skupaj: 37 ZA, 0 PROTI. Hitri postopek je sprejet.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Sprašujem o razpravi o vsebini. Ni.

Glasovanje poteka O PREDLOGU SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o priznanjih Mestne občine Ljubljana.

Rezultat v dvorani. 28 ZA. 0 PROTI.

Na daljavo: 8 ZA, 0 PROTI.

Skupaj: 36 ZA, 0 PROTI.

GOSPOD ZORAN JANKOVIĆ Hvala lepa. S tem je izčrpana tudi zadnja točka dnevnega reda. Hvala za potrpljenje. Želim vam zdrave, lepe praznike. Sploh ne vem kaj bomo delal zdej, kako bomo delal ampak naj bo predvsem zdravje in, da bo drugo leto vsem nam, našim meščankam, meščanom tudi vsem državljanom, državljankam mnogo lepše kot je bilo letos, brez te epidemije. Dajmo se držat te samoodgovornosti, čuvajmo sebe, s tem čuvamo tudi naše najbližje in druge. In vidimo se januarja meseca na naslednji seji. Žal ne bo sprejemov, k bi lohk kej obravnaval ne. Če je kej žal je tega žal ampak kaj čmo. Lepo se imejte in pa srečno 2021.

KONEC POSNETKA ŠT. 2020114_193437

Številka: 90000-17/2020-45 Datum: 18. 1. 2021