SKUPINA ZA JAVNO PARTICIPACIJO: Razlika med redakcijama
(Nova stran z vsebino: SKUPINA ZA JAVNO PARTICIPACIJO ~ POBUDNIKI: Zala. V in Matjaž V. + LOM ~ NAMEN: Ugotavljamo, da le participacija zagotavlja demokracijo, ki jo v mestu manjka. Razdal...) |
|||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
− | + | ~ POBUDNIKI: | |
− | |||
Zala. V in Matjaž V. + LOM | Zala. V in Matjaž V. + LOM | ||
+ | |||
~ NAMEN: | ~ NAMEN: | ||
Ugotavljamo, da le participacija zagotavlja demokracijo, ki jo v mestu manjka. Razdalja med ljudmi in oblastjo je velika, in jo je nujno treba zmanjšati. Trenutno namreč odločevalci ne prevzemajo odgovornosti za svoja dejanja, javnost pa nima nadzora nad izvajanjem mestnih politik. Spreminja se podoba mesta in naš občutek, kako se v mestu počutimo. | Ugotavljamo, da le participacija zagotavlja demokracijo, ki jo v mestu manjka. Razdalja med ljudmi in oblastjo je velika, in jo je nujno treba zmanjšati. Trenutno namreč odločevalci ne prevzemajo odgovornosti za svoja dejanja, javnost pa nima nadzora nad izvajanjem mestnih politik. Spreminja se podoba mesta in naš občutek, kako se v mestu počutimo. | ||
+ | |||
~ZAPISNIK: | ~ZAPISNIK: | ||
Vrstica 13: | Vrstica 14: | ||
Razpadajoč sistem odločanja o prostoru Ljubljano vodi v konflikt med individualizmom in urbanizmom, ki ima posledice za prostor in prebivalce. Medgeneracijsko sodelovanje in participacija različnih družbenih skupin (žensk, manjšin, …) je sicer pogosto zahtevana, a se izvaja le “pro forma”. Potrebujemo resno vključevanje, tako v centru kot tudi na periferiji Ljubljane. Opažamo razlike med participacijo na mikro ravni (bloka in soseske) in na ravni mesta. Nekatere dobre prakse participativnih praks že obstajajo, a le na mikro, lokalnem nivoju. Pojavlja se vprašanje, kako narediti “scale-up” na višjo raven, da bi se v odločanje o mestu lahko vključilo večje število ljudi. | Razpadajoč sistem odločanja o prostoru Ljubljano vodi v konflikt med individualizmom in urbanizmom, ki ima posledice za prostor in prebivalce. Medgeneracijsko sodelovanje in participacija različnih družbenih skupin (žensk, manjšin, …) je sicer pogosto zahtevana, a se izvaja le “pro forma”. Potrebujemo resno vključevanje, tako v centru kot tudi na periferiji Ljubljane. Opažamo razlike med participacijo na mikro ravni (bloka in soseske) in na ravni mesta. Nekatere dobre prakse participativnih praks že obstajajo, a le na mikro, lokalnem nivoju. Pojavlja se vprašanje, kako narediti “scale-up” na višjo raven, da bi se v odločanje o mestu lahko vključilo večje število ljudi. | ||
Za vodenje participativnih procesov in resnično vključevanje so potrebni strokovno izobraženi facilitatorji, ki jih je premalo že v civilnem sektorju, občina pa jih sploh nima. Pomemben je rezultat, ne le proces participacije. Tudi kot aktivisti bi potrebovali bi več izobraževanja o izvajanju participativnih procesov in spoznavanje z dobrimi praksami. | Za vodenje participativnih procesov in resnično vključevanje so potrebni strokovno izobraženi facilitatorji, ki jih je premalo že v civilnem sektorju, občina pa jih sploh nima. Pomemben je rezultat, ne le proces participacije. Tudi kot aktivisti bi potrebovali bi več izobraževanja o izvajanju participativnih procesov in spoznavanje z dobrimi praksami. | ||
+ | |||
~ SKLEPI: | ~ SKLEPI: | ||
Potrebujemo nove protokole za soodločanje (ki temeljijo na znanju in dobrih praksah) in učinkovito izvajanje ‘mikro’ akcij za krepitev števila aktivnih prebivalcev. Opolnomočenje in izobraževanje vodita v participacijo. Da bi sploh lahko vključili prebivalce v odločanje o mestu, predlagamo predstavitve OPN-ja (občinskega prostorskega načrta) laikom. Poleg tega premalo poznamo delovanje četrtnih in lokalnih skupnosti, da bi vedeli, kdaj nas morajo zastopati in kaj lahko zahtevamo od njih. | Potrebujemo nove protokole za soodločanje (ki temeljijo na znanju in dobrih praksah) in učinkovito izvajanje ‘mikro’ akcij za krepitev števila aktivnih prebivalcev. Opolnomočenje in izobraževanje vodita v participacijo. Da bi sploh lahko vključili prebivalce v odločanje o mestu, predlagamo predstavitve OPN-ja (občinskega prostorskega načrta) laikom. Poleg tega premalo poznamo delovanje četrtnih in lokalnih skupnosti, da bi vedeli, kdaj nas morajo zastopati in kaj lahko zahtevamo od njih. | ||
+ | |||
Predlagamo, da se ljudi aktivira v njihovih lokalnih okoljih, in sicer zunaj, v javnem prostoru in v nepolitičnem kontekstu. Skupaj moramo zahtevati odgovornost od odločevalcev, ki so plačani za svoje delo. Poleg tega predlagamo aktivacijo skupnostnih prostorov za delovanje civilnih pobud (konkretno Zadružni dom v ČS Savlje). Na dolgi rok pa moramo sami gojiti kulturo participacije in življenja v družbi. | Predlagamo, da se ljudi aktivira v njihovih lokalnih okoljih, in sicer zunaj, v javnem prostoru in v nepolitičnem kontekstu. Skupaj moramo zahtevati odgovornost od odločevalcev, ki so plačani za svoje delo. Poleg tega predlagamo aktivacijo skupnostnih prostorov za delovanje civilnih pobud (konkretno Zadružni dom v ČS Savlje). Na dolgi rok pa moramo sami gojiti kulturo participacije in življenja v družbi. | ||
+ | |||
~ AKCIJE: | ~ AKCIJE: | ||
Odgovoriti želimo na dve ključni vprašanji, ki sta se izluščili v naši debati: 1.) Kako deluje OPN? in 2.) Kako delujejo četrtne skupnosti? Obe akciji želimo združiti in organizirati manjše zbore oz. delavnice v ljubljanskih soseskah, kjer bomo prebivalcem skupaj z urbanisti in poznavalci delovanja ČS poljudno predstavili, kako deluje OPN in kako lokalno odločevalsko telo, predvsem pa bomo s prebivalci razpravljali o tem, kaj OPN in ČS predvidevata za njihovo lokalno skupnost. Čeprav je OPN ravno sprejet, je 4 leta dovolj kratek čas, da se v tem času opolnomoči več prebivalcev in se kritično vključi v odločanje o prihodnosti mesta. Poleg tega pa se bomo trudili, da bolj zaposlimo ljudi, ki so trenutno na poziciji moči. | Odgovoriti želimo na dve ključni vprašanji, ki sta se izluščili v naši debati: 1.) Kako deluje OPN? in 2.) Kako delujejo četrtne skupnosti? Obe akciji želimo združiti in organizirati manjše zbore oz. delavnice v ljubljanskih soseskah, kjer bomo prebivalcem skupaj z urbanisti in poznavalci delovanja ČS poljudno predstavili, kako deluje OPN in kako lokalno odločevalsko telo, predvsem pa bomo s prebivalci razpravljali o tem, kaj OPN in ČS predvidevata za njihovo lokalno skupnost. Čeprav je OPN ravno sprejet, je 4 leta dovolj kratek čas, da se v tem času opolnomoči več prebivalcev in se kritično vključi v odločanje o prihodnosti mesta. Poleg tega pa se bomo trudili, da bolj zaposlimo ljudi, ki so trenutno na poziciji moči. |
Trenutna redakcija s časom 16:03, 21. september 2021
~ POBUDNIKI:
Zala. V in Matjaž V. + LOM
~ NAMEN:
Ugotavljamo, da le participacija zagotavlja demokracijo, ki jo v mestu manjka. Razdalja med ljudmi in oblastjo je velika, in jo je nujno treba zmanjšati. Trenutno namreč odločevalci ne prevzemajo odgovornosti za svoja dejanja, javnost pa nima nadzora nad izvajanjem mestnih politik. Spreminja se podoba mesta in naš občutek, kako se v mestu počutimo.
~ZAPISNIK:
Razpadajoč sistem odločanja o prostoru Ljubljano vodi v konflikt med individualizmom in urbanizmom, ki ima posledice za prostor in prebivalce. Medgeneracijsko sodelovanje in participacija različnih družbenih skupin (žensk, manjšin, …) je sicer pogosto zahtevana, a se izvaja le “pro forma”. Potrebujemo resno vključevanje, tako v centru kot tudi na periferiji Ljubljane. Opažamo razlike med participacijo na mikro ravni (bloka in soseske) in na ravni mesta. Nekatere dobre prakse participativnih praks že obstajajo, a le na mikro, lokalnem nivoju. Pojavlja se vprašanje, kako narediti “scale-up” na višjo raven, da bi se v odločanje o mestu lahko vključilo večje število ljudi. Za vodenje participativnih procesov in resnično vključevanje so potrebni strokovno izobraženi facilitatorji, ki jih je premalo že v civilnem sektorju, občina pa jih sploh nima. Pomemben je rezultat, ne le proces participacije. Tudi kot aktivisti bi potrebovali bi več izobraževanja o izvajanju participativnih procesov in spoznavanje z dobrimi praksami.
~ SKLEPI:
Potrebujemo nove protokole za soodločanje (ki temeljijo na znanju in dobrih praksah) in učinkovito izvajanje ‘mikro’ akcij za krepitev števila aktivnih prebivalcev. Opolnomočenje in izobraževanje vodita v participacijo. Da bi sploh lahko vključili prebivalce v odločanje o mestu, predlagamo predstavitve OPN-ja (občinskega prostorskega načrta) laikom. Poleg tega premalo poznamo delovanje četrtnih in lokalnih skupnosti, da bi vedeli, kdaj nas morajo zastopati in kaj lahko zahtevamo od njih.
Predlagamo, da se ljudi aktivira v njihovih lokalnih okoljih, in sicer zunaj, v javnem prostoru in v nepolitičnem kontekstu. Skupaj moramo zahtevati odgovornost od odločevalcev, ki so plačani za svoje delo. Poleg tega predlagamo aktivacijo skupnostnih prostorov za delovanje civilnih pobud (konkretno Zadružni dom v ČS Savlje). Na dolgi rok pa moramo sami gojiti kulturo participacije in življenja v družbi.
~ AKCIJE:
Odgovoriti želimo na dve ključni vprašanji, ki sta se izluščili v naši debati: 1.) Kako deluje OPN? in 2.) Kako delujejo četrtne skupnosti? Obe akciji želimo združiti in organizirati manjše zbore oz. delavnice v ljubljanskih soseskah, kjer bomo prebivalcem skupaj z urbanisti in poznavalci delovanja ČS poljudno predstavili, kako deluje OPN in kako lokalno odločevalsko telo, predvsem pa bomo s prebivalci razpravljali o tem, kaj OPN in ČS predvidevata za njihovo lokalno skupnost. Čeprav je OPN ravno sprejet, je 4 leta dovolj kratek čas, da se v tem času opolnomoči več prebivalcev in se kritično vključi v odločanje o prihodnosti mesta. Poleg tega pa se bomo trudili, da bolj zaposlimo ljudi, ki so trenutno na poziciji moči.