Dejanja

Manifest

Manifest: Razlika med redakcijama

Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Manifest: Obče]]
+
<big>'''LJUBLJANA – ODPRTO MESTO (LOM)'''</big>
  
[[Manifest: Prostor]]
 
  
[[Manifest: Umetnost]]
+
Sredi dramatične okoljske in družbene krize ne moremo napovedati, kako uničujoče bo ta kriza vplivala na način bivanja ne samo nas, temveč tudi prihodnjih generacij. Zato se je tudi na lokalni ravni nujno lotiti prevetritve obstoječih konceptov razvoja in rasti. To nalogo razumemo kot ključno civilizacijsko vprašanje: kako naj vsi ljudje živimo dobro, a s spoštovanjem mej, onkraj katerih bi uničili naš svet? Izkazalo se je, da obstoječi družbeno-ekonomski in pravni okviri ne zagotavljajo demokratičnega in solidarnega sodelovanja pri iskanju izhodov s poti, ki vodi v propad. Razvojne strategije (globalne, regionalne in lokalne) ne ponujajo celovitih odgovorov, kratkovidno se prepuščajo ekonomski logiki. Niti sklicevanje na t. i. zeleno rast ne odpravlja temeljnega problema.
  
[[Manifest: Okolje]]
 
  
[[Manifest: Ekonomija in enakost]]
+
Tudi načrtovanje in upravljanje mestnega prostora posegata v ključne dileme krize bivanja, sociale, kulture in narave. Erozija socialne države in devastacija okolja terjata drugačen premislek o vlogi mesta in njegovi razvojni politiki. Človekove pravice se vztrajno kršijo in s tem izginjajo z obzorja mestnih politik. Še več, obstoječi politični mehanizmi ovirajo meščanke in meščane, da bi odločilneje sodelovali pri upravljanju in načrtovanju prostora, v katerem živijo, in da bi si samoorganizirano in solidarno pomagali, kadar državne ali mestne institucije odpovejo.
 +
 
 +
 
 +
Če želimo živeti v Ljubljani kot odprtem mestu in v solidarni, demokratični in ustvarjalni skupnosti, moramo v središče postaviti ne le svoje potrebe, temveč tudi razmislek o potrebah prihajajočih generacij. Ekonomija naj, kakor v izvornem grškem pomenu besede, služi predvsem temu, da bomo mi in naši potomci v mestu in svetu res lahko doma.
 +
 
 +
 
 +
Ideja odprtega mesta pomeni neposredno demokratično, vključujočo politiko upravljanja in načrtovanja mestnega prostora. Politiko, ki zna usklajevati interese in potrebe vseh meščank in meščanov, tudi manj premožnih, oviranih, starejših, priseljencev, prekarcev, kreativcev, brezdomcev in drugih zapostavljenih skupin. Pri tem skrbi za ohranitev in prepoznavnost nezamenljivo ljubljanskega mestnega tkiva ter za kvaliteto bivanja vseh prebivalcev. Po drugi strani pa se taka politika zaveda, da je tudi lokalno treba zdraviti obolelost globalnega ekosistema kot posledico nebrzdanega svetovnega in domačega kapitalističnega gospodarstva.
 +
 
 +
 
 +
Menimo, da so problemi, ki jih je prinesla sistemska kriza, prezahtevni, da bi njihovo reševanje prepustili političnemu razredu. Nad njegovo sposobnostjo, integriteto in legalnostjo izgubimo nadzor, takoj ko so volitve mimo. Elite zato ne delujejo v javnem interesu, ampak v interesu kapitala. Poleg na rob odrinjenih strok morajo svojo vlogo v solidarnem in sodelovalnem »mislišču« za odprto mesto odigrati samonikla prizorišča alternativne ekonomije, kulture, socialnosti, skrbstva in politike. Prav v njih se dogaja ustvarjalno razmišljanje onkraj neustreznih receptov, kakršnih se vztrajno oklepajo oblasti. Zavzemamo se za načrtovano, vendar prilagodljivo, vzdržno in pravično zmanjšanje obsega gospodarstva. Ta pot vodi v prihodnost, v kateri lahko živimo bolje z manj.
 +
 
 +
 
 +
Prebivalci in prebivalke Ljubljane, samonikle skupine, strokovnjaki in strokovnjakinje vzpostavljamo platformo, posvečeno pobudam, razpravam in akcijam za uresničevanje ideje odprtega mesta.
 +
 
 +
 
 +
Raziskali bomo možnosti, kako preseči škodljive mestne politike, ki postavljajo profit pred potrebe ljudi, interese močnih posameznikov in korporacij pa pred interese skupnosti. Hočemo okrepiti soodločanje Ljubljančanov in Ljubljančank pri načrtovanju razvoja mesta, pri njegovem upravljanju in gospodarjenju s proračunom. Hočemo spremeniti strukturo sodelovanja mestne politike z javnostjo, jo pluralizirati. Za ceno začetnih upočasnitev se bo dalo zagotoviti boljšo konsenzualno učinkovitost soupravljanja v poznejših, izvedbenih fazah.
 +
 
 +
 
 +
Soupravljanju, za katerega se zavzemamo, manjka simbolni in dejanski prostor. Zato predlagamo, da se kot protiutež centralno vodeni Mestni hiši oblikuje Odprti magistrat: prostor pobud, javnih razgrnitev, debat in soupravljalskih procesov, torej odprta platforma za dialog med mestno občino in prebivalci mesta Ljubljane. Odprti magistrat in participatorni proračun bosta omogočila premik od centraliziranega, kratkoročno učinkovitega, dolgoročno pa paraliziranega in konfliktnega »optimiziranja mesta« k odprtemu in konsenzualnemu upravljanju z mestom kot skupnim dobrim.
 +
 
 +
 
 +
'''Za kaj se zavzemamo in čemu nasprotujemo'''
 +
 
 +
* Smo proti gentrificirani prenovi mesta in nebrzdani gradnji luksuznih domovanj kot spekulativne naložbe. Nasprotujemo multinacionalnim platformam, ki z oddajanjem stanovanj turistom dvigujejo cene bivališč v nebo. Smo za dostopna najemniška ali lastniška stanovanja za vse, od sob za študente do varovanih stanovanj za starostnike. Smo za vrnitev pristnega življenjskega utripa v središče mesta, da ne bo ostalo le kulisa za dnevne turiste.
 +
* Smo proti onesnaževanju mesta z izpusti, hrupom, povodnijo množičnih dogodkov, reklamami. Ohraniti je treba čisto pitno vodo in očistiti Ljubljanico, da se bo v njej spet dalo plavati.
 +
* Smo za okrepitev javnega mestnega in primestnega prometa ter kolesarjenja, za zmanjšanje potreb po dnevnih delovnih migracijah.
 +
* Smo za vključujočo socialno politiko, ki upošteva specifične potrebe vseh, zlasti na rob potisnjenih družbenih skupin.
 +
* Podpiramo mrežo pravne pomoči za vse, ki si ne morejo privoščiti plačanih zagovornikov pri uveljavljanju svojih pravic.
 +
* Zagovarjamo pomen avtonomnih prostorov, v katerih nastajajo novi koncepti politike, umetnosti, kulture, sociale, družabnosti, športa.
 +
* Zagovarjamo »umetnost za javnost«, ne le v poslopjih institucij. Mesto naj podpira samonikle in inovativne umetniške prakse, jim s primernimi prostori omogoča razvoj in javne nastope.
 +
* Smo zato, da se identiteta Ljubljane kot univerzitetnega mesta kaže tudi v tem, da se prostorov raziskovanja, študija in poučevanja ne potiska na obrobje, pač pa zagotovi v bližini starejše univerzitetne infrastrukture.
 +
* Zahtevamo, da se v vseh četrtih, soseskah in v mestnem središču ohranjajo in na novo ustvarjajo javni prostori za druženje, pogovore, igro, šport in kulturo. Sem sodijo predvsem zelene površine, igrišča in trgi.
 +
 
 +
 
 +
Veseli bomo predlogov in pobud! Četrtne in druge interesne skupnosti vabimo, da se pridružite LOM-u in pomagate organizirati javne tribune v svojih soseskah, okoljih. Pišite na naslov '''info@lom.je''' ali '''lom@lom.je'''
 +
 
 +
 
 +
V Ljubljani, 1. julija 2021

Redakcija: 12:10, 1. julij 2021

LJUBLJANA – ODPRTO MESTO (LOM)


Sredi dramatične okoljske in družbene krize ne moremo napovedati, kako uničujoče bo ta kriza vplivala na način bivanja ne samo nas, temveč tudi prihodnjih generacij. Zato se je tudi na lokalni ravni nujno lotiti prevetritve obstoječih konceptov razvoja in rasti. To nalogo razumemo kot ključno civilizacijsko vprašanje: kako naj vsi ljudje živimo dobro, a s spoštovanjem mej, onkraj katerih bi uničili naš svet? Izkazalo se je, da obstoječi družbeno-ekonomski in pravni okviri ne zagotavljajo demokratičnega in solidarnega sodelovanja pri iskanju izhodov s poti, ki vodi v propad. Razvojne strategije (globalne, regionalne in lokalne) ne ponujajo celovitih odgovorov, kratkovidno se prepuščajo ekonomski logiki. Niti sklicevanje na t. i. zeleno rast ne odpravlja temeljnega problema.


Tudi načrtovanje in upravljanje mestnega prostora posegata v ključne dileme krize bivanja, sociale, kulture in narave. Erozija socialne države in devastacija okolja terjata drugačen premislek o vlogi mesta in njegovi razvojni politiki. Človekove pravice se vztrajno kršijo in s tem izginjajo z obzorja mestnih politik. Še več, obstoječi politični mehanizmi ovirajo meščanke in meščane, da bi odločilneje sodelovali pri upravljanju in načrtovanju prostora, v katerem živijo, in da bi si samoorganizirano in solidarno pomagali, kadar državne ali mestne institucije odpovejo.


Če želimo živeti v Ljubljani kot odprtem mestu in v solidarni, demokratični in ustvarjalni skupnosti, moramo v središče postaviti ne le svoje potrebe, temveč tudi razmislek o potrebah prihajajočih generacij. Ekonomija naj, kakor v izvornem grškem pomenu besede, služi predvsem temu, da bomo mi in naši potomci v mestu in svetu res lahko doma.


Ideja odprtega mesta pomeni neposredno demokratično, vključujočo politiko upravljanja in načrtovanja mestnega prostora. Politiko, ki zna usklajevati interese in potrebe vseh meščank in meščanov, tudi manj premožnih, oviranih, starejših, priseljencev, prekarcev, kreativcev, brezdomcev in drugih zapostavljenih skupin. Pri tem skrbi za ohranitev in prepoznavnost nezamenljivo ljubljanskega mestnega tkiva ter za kvaliteto bivanja vseh prebivalcev. Po drugi strani pa se taka politika zaveda, da je tudi lokalno treba zdraviti obolelost globalnega ekosistema kot posledico nebrzdanega svetovnega in domačega kapitalističnega gospodarstva.


Menimo, da so problemi, ki jih je prinesla sistemska kriza, prezahtevni, da bi njihovo reševanje prepustili političnemu razredu. Nad njegovo sposobnostjo, integriteto in legalnostjo izgubimo nadzor, takoj ko so volitve mimo. Elite zato ne delujejo v javnem interesu, ampak v interesu kapitala. Poleg na rob odrinjenih strok morajo svojo vlogo v solidarnem in sodelovalnem »mislišču« za odprto mesto odigrati samonikla prizorišča alternativne ekonomije, kulture, socialnosti, skrbstva in politike. Prav v njih se dogaja ustvarjalno razmišljanje onkraj neustreznih receptov, kakršnih se vztrajno oklepajo oblasti. Zavzemamo se za načrtovano, vendar prilagodljivo, vzdržno in pravično zmanjšanje obsega gospodarstva. Ta pot vodi v prihodnost, v kateri lahko živimo bolje z manj.


Prebivalci in prebivalke Ljubljane, samonikle skupine, strokovnjaki in strokovnjakinje vzpostavljamo platformo, posvečeno pobudam, razpravam in akcijam za uresničevanje ideje odprtega mesta.


Raziskali bomo možnosti, kako preseči škodljive mestne politike, ki postavljajo profit pred potrebe ljudi, interese močnih posameznikov in korporacij pa pred interese skupnosti. Hočemo okrepiti soodločanje Ljubljančanov in Ljubljančank pri načrtovanju razvoja mesta, pri njegovem upravljanju in gospodarjenju s proračunom. Hočemo spremeniti strukturo sodelovanja mestne politike z javnostjo, jo pluralizirati. Za ceno začetnih upočasnitev se bo dalo zagotoviti boljšo konsenzualno učinkovitost soupravljanja v poznejših, izvedbenih fazah.


Soupravljanju, za katerega se zavzemamo, manjka simbolni in dejanski prostor. Zato predlagamo, da se kot protiutež centralno vodeni Mestni hiši oblikuje Odprti magistrat: prostor pobud, javnih razgrnitev, debat in soupravljalskih procesov, torej odprta platforma za dialog med mestno občino in prebivalci mesta Ljubljane. Odprti magistrat in participatorni proračun bosta omogočila premik od centraliziranega, kratkoročno učinkovitega, dolgoročno pa paraliziranega in konfliktnega »optimiziranja mesta« k odprtemu in konsenzualnemu upravljanju z mestom kot skupnim dobrim.


Za kaj se zavzemamo in čemu nasprotujemo

  • Smo proti gentrificirani prenovi mesta in nebrzdani gradnji luksuznih domovanj kot spekulativne naložbe. Nasprotujemo multinacionalnim platformam, ki z oddajanjem stanovanj turistom dvigujejo cene bivališč v nebo. Smo za dostopna najemniška ali lastniška stanovanja za vse, od sob za študente do varovanih stanovanj za starostnike. Smo za vrnitev pristnega življenjskega utripa v središče mesta, da ne bo ostalo le kulisa za dnevne turiste.
  • Smo proti onesnaževanju mesta z izpusti, hrupom, povodnijo množičnih dogodkov, reklamami. Ohraniti je treba čisto pitno vodo in očistiti Ljubljanico, da se bo v njej spet dalo plavati.
  • Smo za okrepitev javnega mestnega in primestnega prometa ter kolesarjenja, za zmanjšanje potreb po dnevnih delovnih migracijah.
  • Smo za vključujočo socialno politiko, ki upošteva specifične potrebe vseh, zlasti na rob potisnjenih družbenih skupin.
  • Podpiramo mrežo pravne pomoči za vse, ki si ne morejo privoščiti plačanih zagovornikov pri uveljavljanju svojih pravic.
  • Zagovarjamo pomen avtonomnih prostorov, v katerih nastajajo novi koncepti politike, umetnosti, kulture, sociale, družabnosti, športa.
  • Zagovarjamo »umetnost za javnost«, ne le v poslopjih institucij. Mesto naj podpira samonikle in inovativne umetniške prakse, jim s primernimi prostori omogoča razvoj in javne nastope.
  • Smo zato, da se identiteta Ljubljane kot univerzitetnega mesta kaže tudi v tem, da se prostorov raziskovanja, študija in poučevanja ne potiska na obrobje, pač pa zagotovi v bližini starejše univerzitetne infrastrukture.
  • Zahtevamo, da se v vseh četrtih, soseskah in v mestnem središču ohranjajo in na novo ustvarjajo javni prostori za druženje, pogovore, igro, šport in kulturo. Sem sodijo predvsem zelene površine, igrišča in trgi.


Veseli bomo predlogov in pobud! Četrtne in druge interesne skupnosti vabimo, da se pridružite LOM-u in pomagate organizirati javne tribune v svojih soseskah, okoljih. Pišite na naslov info@lom.je ali lom@lom.je


V Ljubljani, 1. julija 2021