SKUPINA ZA INTERVENCIJE V PROSTORU (ŠS6)

~ POBUDNIKI:

Luka P. in člani Odbora za ohranitev zelenic v ŠS6

~ OZADJE:

V Šišenski soseski 6, ki še vedno velja za eno izmed najkakovostnejših urbanističnih zasnov v Ljubljani, se na štirih lokacijah obetajo spremembe Občinskega prostorskega načrta (OPN), ki bi omogočile gradnjo novih vila blokov. Stanovalci soseske novogradnjam na zelenicah nasprotujejo, zato so se samoorganizirali v Odbor za ohranitev zelenic in na predvidene spremembe oddali skupne pripombe. Zelo vprašljiv je tudi način kako je investitor prišel do lastništva večine zunanjih površin v soseski, ki so bile v originalnem zazidalnem načrtu soseske namenjene javni rabi, kot take pa se uporabljajo še danes. Na tej povezavi si lahko ogledate Tednikov prispevek o problematiki: https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174788892?s=tv

~ ZAPISNIK:

V skupini se je predstavila problematika privatizacije in pozidave zelenih površin v ŠS6, ki je obširno razložena tudi v pripombah na spremembe OPN, ki so jih poslali stanovalci soseske. Pobudnik sprememb je sicer podjetje VIDEO ART v lasti Bojana Gjure, ki je med tranzicijo od propadlega gradbenega podjetja Giposs, ki je sosesko gradilo, skoraj zastonj odkupilo večino zunanjih površin. Kljub temu, da naj bi površine po končani gradnji iz Gippos-a prešle nazaj v last MOL, se to nikoli ni zgodilo. Zaradi spornega vpisa lastništva zemljišč med MOL in Gjuro že več let poteka tudi sodni spor.

MOL je pobude podjetja VIDEO ART v prejšnjih letih (nazadnje leta 2018) vseskozi označevala kot nesprejemljive. Odločitev je podkrepila z argumentom, da pobuda ni skladna z urbanističnim kriterijem ohranjanja bivalne kakovosti v soseski in da imajo zelenice pomembno ekološko ter socialno funkcijo. Z letošnjim letom pa je svoje mnenje nepričakovano spremenila in pobude označila kot sprejemljive. Razlog je po besedah občinskih urbanistov kompenzacija, s katero bi se Gjuri dovolila pozidava štirih zelenic, pod pogojem, da bi ostala zemljišča v soseski pripadla MOL oz. etažnim lastnikom.

V skupini se je govorilo tudi o problemu vzdrževanja skupnih zunanjih površin zaradi nerazrešenih lastništev. Zaradi izginjanja urejenih igrišč, klopic in zelenic so tiste površine, ki so dobro vzdrževane ponavadi prezasedene, zato bi bilo smiselno, da se urejena igrišča po soseski razporedi bolj enakomerno. Ker MOL očitno ni na strani stanovalcev, je/bo obnova pogosto odvisna od samoorganizacije in prispevkov stanovalcev. Čeprav je bilo v soseski že veliko izgubljenega, se je del stanovalcev v času boja za javne/zelene površine tudi bolje spoznal in povezal, zato je potrebno to negovati. Pomembno je tudi ohranjanje kolektivnega spomina soseske, preko vključevanja starejših generacij v pripovedovanje zgodb in doživetij.

~ SKLEPI IN AKCIJE:

Skupina se pozanima o pravnih vidikih možnosti vpisa prisvojenih javnih površin kot "grajenega javnega dobra". Razumeti je potrebno večnivojskost boja (terenska, pravna, politična, strokovna,...), kot pomembno pa se smatra tudi povezovanje z drugimi podobnimi iniciativami po Ljubljani, s katerimi bi se lahko (so)podpirali. Razmisliti je treba o možnih načinih povezovanja ter informiranja prebivalcev (infogradiva neposredno v nabiralnike in na javne oglasne površine; preko izobraževalnih dogodkov, filmskih projekcij, javnih tribun,...).

Do konca avgusta oz. pred pričakovanim četrtim valom epidemije, se obnovi košarkarsko igrišče v eni izmed "podkvic" in organizira turnir s piknikom. Vzdolž Poti spominov in tovarištva ob osrednji zelenici v soseski (ena izmed štirih spornih lokacij) se postavil začasno svetlobno intervencijo. Na fasadi enega izmed blokov se nariše/obesi mural glavnega arhitekta soseske Ilije Arnautovića. Pri pripravi in izvedbi aktivnosti je nujno potrebno vključevati okoliške prebivalce, jih pravočasno obveščati, vabiti na dogodke in delati v dialogu z njimi.